Oznanila
OZNANILA
GLASILO ŽUPNIJ KAPELA KRISTUS ODREŠENIK KROMBERK OSEK SOLKAN ŠEMPAS ŠEMPETER VOGRSKO
Binkoštna nedelja
12. 6. 2011 // Leto XI // Št. 38
UVODNIK
Na začetku stoletja se je družina z juga Italije izselila v Združene države Amerike. Na pot so si vzeli hrano: kruh in sir, ker niso imeli denarja, da bi lahko jedli v restavraciji. Dnevi in tedni so tekli, kruh je postajal vse trši in sir je splesnel. Otrok v nekem določenem trenutku tega ni več prenesel in je neprestano jokal. Zato so starši zbrali ves drobiž, ki so ga imeli ter mu ga dali, da bi šel v restavracijo na kosilo. Otrok odide, se naje in se ves objokan vrne k staršem. »Kako da še vedno jokaš, saj smo ti ja dali vse, kar smo imeli, da bi se najedel?« »Jokam, ker je bilo v ceno potovanja vključeno tudi vsakdanje kosilo, mi pa smo ves čas jedli le kruh in sir!«
Mnogi kristjani gredo skozi življenje zgolj ob »kruhu in siru«, brez veselja, brez navdušenja, ko bi lahko imeli vsak dan – govorimo duhovno – »preobilje Božjih stvari«, kar je vse »vključeno v ceno« samo zato, ker so kristjani: gotovost Božje ljubezni, pogum, ki ga daje njegova beseda, veselje, ki izhaja iz izkušnje Duha in občestva z brati in sestrami, kar vse je povzeto in nam je konkretno darovano pri evharistični gostiji.
In kje je skrivnost, da bi izkusili te »nove binkošti«? Imenuje se želja! Ta je tista »iskra«, ki požene motor, o katerem sem govoril na začetku. Jezus je obljubil: »Če torej vi, ki ste hudobni, znate dajati svojim otrokom dobre darove, koliko bolj bo nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo« (Lk 11,13). Treba je torej prositi! Današnje bogoslužje nam ponuja čudovite izraze, s katerimi lahko to storimo:
BINKOŠTI – KRUH IN SIR
Na začetku stoletja se je družina z juga Italije izselila v Združene države Amerike. Na pot so si vzeli hrano: kruh in sir, ker niso imeli denarja, da bi lahko jedli v restavraciji. Dnevi in tedni so tekli, kruh je postajal vse trši in sir je splesnel. Otrok v nekem določenem trenutku tega ni več prenesel in je neprestano jokal. Zato so starši zbrali ves drobiž, ki so ga imeli ter mu ga dali, da bi šel v restavracijo na kosilo. Otrok odide, se naje in se ves objokan vrne k staršem. »Kako da še vedno jokaš, saj smo ti ja dali vse, kar smo imeli, da bi se najedel?« »Jokam, ker je bilo v ceno potovanja vključeno tudi vsakdanje kosilo, mi pa smo ves čas jedli le kruh in sir!«
Mnogi kristjani gredo skozi življenje zgolj ob »kruhu in siru«, brez veselja, brez navdušenja, ko bi lahko imeli vsak dan – govorimo duhovno – »preobilje Božjih stvari«, kar je vse »vključeno v ceno« samo zato, ker so kristjani: gotovost Božje ljubezni, pogum, ki ga daje njegova beseda, veselje, ki izhaja iz izkušnje Duha in občestva z brati in sestrami, kar vse je povzeto in nam je konkretno darovano pri evharistični gostiji.
In kje je skrivnost, da bi izkusili te »nove binkošti«? Imenuje se želja! Ta je tista »iskra«, ki požene motor, o katerem sem govoril na začetku. Jezus je obljubil: »Če torej vi, ki ste hudobni, znate dajati svojim otrokom dobre darove, koliko bolj bo nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo« (Lk 11,13). Treba je torej prositi! Današnje bogoslužje nam ponuja čudovite izraze, s katerimi lahko to storimo:
Pridi, Sveti Duh …
Ljubeči Oče ubogih,
dar, sijoč v svojih darovih;
luč, ki preseva duše.
Počitek za naš napor,
predah v trdem delu,
radost, ki obriše solze.
Pridi, Sveti Duh!
Misel od papežkega pridigara, R. Cantalamessa
KAPELA
SREČELOV IN PIKNIKŽe 9. leto torej poteka današnji srečelov in piknik, ki bo prihodnjo nedeljo, 19. junija kot je lepo vidno iz priloženega letaka. Toplo vabimo, da se piknika udeležite in z nakupom srečke pri srečelovu in tombolske kartice na pikniku prispevate svoj dar za nove klopi v naši cerkvi.
BIBLIČNA SKUPINA
Je minulo nedeljo, 5.6. s izletom v Čepovan, Lokovec (rojstni kraj našega škofa Metoda, kjer je zelo lepa razstava, postavljena njemu v čast!) in Banjščice, zaključila 6. leto delovanja v naši župniji. Letos smo se še vedno mudili ob nekaterih Pavlovih pismih, še posebej nas je nagovorilo Pismo Filipljanom. Bogu smo hvaležni, da nas nagovarja po Božji besedi in vabimo, da se nam jeseni pridružijo novi člani.
P. ANDREJ, VSE NAJBOLJŠE
Drugi župnik v naši župniji (od 1962 do 1971), p. Andrej Vovk, jutri, 13. junija obhaja 80-letnico življenja. Kot župnija, kateri je služil 9. let mu iz srca voščimo obilo zdravja, moči in poguma, ter da bi še naprej pridno kolesaril. Hvala za Vaše služenje in zvestobo Bogu, Cerkvi in sv. Frančišku.
DELA V SAMOSTANU
Za našim samostanom bo v prihodnjih tednih in mesecih gradbišče. Z izdatno finančno pomočjo vodstva naše frančiškanske province bomo postavili zunanje (panoramsko, kot zahteva Zavod za varstvo kulturne dediščine) dvigalo. Namenjeno bo predvsem starejšim patrom, ki nekateri že skoraj ne zmorejo več stopnic z nivoja ceste v pritličje in v nadstropje. - P. David.
KRISTUS ODREŠENIK
ŽUPNIJSKI DAN
Hvala vsem, družinam in posameznikom , ki ste poskrbeli za pripravo in lep potek današnjega praznovanja.
ROMANJI
V soboto, 18. junija nas svetopisemska skupina in upokojenci vabijo na romanje »Po poteh bl. Alojzija Grozdeta« Cena prevoza je 14,00 €.
Na dan državnosti v soboto, 25. junija pevski zbor načrtuje obisk Goričkega. Povabljeni tudi drugi. Cena je 20,00 €. Prijavite se v zakristiji.
KRST
V nedeljo, 5. junija so bili krščeni Erin Leban, hči Aleša in Ike Milkovič – Leban, Prvomajska 78 ter Lan in Dajana Berginc, otroka Mateja in Jaše Jug, Lemutova 1a. Naj Božji blagoslov spremlja njihovo družinsko življenje.
POROKA
V soboto, 4. junija sta se poročila Klemen Merhar in Irena Mrak. Ob tej priložnosti se še posebej zahvaljujemo Ireni, kot voditeljici skavtov, za sodelovanje v naši župniji.
KROMBERK IN VOGRSKO
VEROUKZ današnjo mašo, pri kateri še posebej sodelujejo otroci, zaključujemo z veroučnim letom. Po maši prejmejo otroci tudi spričevala in pohvale za lepo sodelovanje med veroučnim letom. Ob tem boste prejeli tudi urnik verouka za prihodnje leto 2011/2012, da bomo lahko s septembrom takoj začeli z vpisovanjem in rednim veroukom.
POČITNICE
Vsem otrokom voščimo še uspešen sklep šolskega leta, da bi se čez poletje zasluženo odpočili in si nabrali moči za naprej. Nikoli ne pozabite, da ste Božji otroci in kristjani, zato se primerno in dostojno obnašajte in oblačite. Tudi poleti ne pozabite na vsakdanjo molitev in tedensko sveto mašo!
NAČRTOVANJE
- Danes, na binkošti, je romarska maša na Vitovljah; - na dan državnosti (25. junija) bo maša in slovesnost na Sabotinu ter popoldne na Vitovljah; - 29. junija bo v konkatedrali posvečen v duhovnika naš rojak Gašper Lipušček iz Tolmina; - teden duhovnosti za mlade bo v Stržišču od 10. do 17. julija; - oratorij za otroke bo na Kapeli v Novi Gorici od 10. do 16. julija.
PRIPRAVA NA KRST
Za starše je v Kromberku tečaj priprave na krst otrok ob sredah ob 20. uri in sicer v učilnici za župniščem. Povejmo o tem vsem zainteresiranim!
SOLKAN
BINKOŠTNO VOŠČILOOb tretjem največjem prazniku cerkvenega leta, ob binkoštnem prazniku, si voščimo posebno veselje: »veselje v Svetem Duhu«! Zatorej si voščimo: čisto srce, polno ljubezni, v iskrenih odnosih z vsemi!
POZDRAV STAREJŠIM IN BOLNIM ŽUPLJANOM
Ob srečanju z vami ob oltarju se zavedamo dragocenosti vaše »odsotnosti«, ki je dejansko navzočnost, ker nas podpirate z žrtvami n molitvami. Ob mnogih mladih in družinah, ki so pri maši ob zaključku veroučnega leta, vidite mnoge vaše sadove. Z močjo Svetega Duha pogumno naprej!
ZAHVALE OB SKLEPU VEROUČNEGA LETA
»Najprej Bogu vsa zahvala«. On je naš edini Učitelj. Vsi smo v njegovi službi. Njegovim služabnicam – katehistinjam (Majdi, Ingilin, Dubravki, Nevi in Romani) naj obilno povrne z notranjim veseljem in zadoščenjem, ko vidijo, kako so veroučenci sprejemali njihove pobude. Hvala tudi glasbenim spremljevalkam in spremljevalcem: Katerini, Andreji, Patriciji in Julijanu! – Hvala staršem za sodelovanje na srečanjih, za vodenje birmanskih skupin.
VESELE POČITNICE in ORATORIJ
Vesele počitnice z zanimivimi in sladkimi delavnicami bodo v naših veroučnih prostorih od 27. 6 do 3. 7. od 8h do 12h. Prijavimo se do 19. junija. Oratorij bo na Kapeli od 11. do 15. julija.
POVEZANI TUDI MED POČITNICAMI
Predvsem vsakdanja molitev drug za drugega (vsaj sveti angel) naj nas povezuje in izprosi sproščene dneve brez nesreč. Seveda nas bo Jezus čakal tudi vsako nedeljo pri maši in Marija posebno ob svojem prazniku 15. avgusta.
NOVO VEROUČNO LETO
Pričelo se bo 4. septembra, ko bo prvo srečanje staršev s prvoobhajanci v neposredni pripravi na prvo obhajilo. Prve veroučne ure bodo 5. in 6. septembra.
KRST
5. junija sta s krstom prejela »večno življenje« ljubečega odnosa s Sveto Trojico Urša Manfreda in Rafael Rusjan, oba tretji otrok. Njunima staršema in družinama čestitamo in se z njimi veselimo.
ŠEMPETER
ZAKLJUČEK VEROUČNEGA IN PASTORALNEGA LETAV nedeljo, 12. 6. se bomo pri maši ob 10:00 zahvalili Bogu za veroučno in pastoralno leto. Pri maši bosta sodelovala otroški in mladinski pevski zbor. Pri maši bo tudi krst šestih otrok. Veroučenci že vrnejo spričevala. Vsem katehistinjam in drugim sodelavcem v župniji se iskreno zahvaljujem.
SKUPNA OZNANILA
BINKOŠTI NA VITOVLJAHVabimo vas, da se v nedeljo, 12. junija udeležite binkoštnega shoda na Vitovljah, letos ob 650. obletnici prve pisne omembe kraja. Maša bo 16:00. Lepo povabljeni.
DEVETDNEVNICA ZA DOMOVINO
Od 13. do 21. junija je devetdnevna molitvena priprava na 22. junij, ko bomo obhajali dan molitve in posta za domovino.
SHOD V PODPORO DRUŽINI
je v torek, 14. 6. ob 17:00 v Ljubljani pred Državnim zborom; če ne upamo biti poleg pa je molitve še kako dobrodošla.
KATEHUMENI
Tisti, ki so za letošnjo veliko noč prejeli zakramente krščanskega uvajanja, z binkoštnim srečanjem pri Božji in naši Materi na Sveti Gori zaključujejo svoja poldrugoletna srečanja. Odslej bodo svojo pot nadaljevali v svojih župnijskih skupnostih. Naj najdejo prijeten dom med nami! – Tisti, ki so se s prvo postno nedeljo vključili v novo skupino katehumenov, zaključujejo srečanja predkatehumenata. Svojo skupno pot bodo nadaljevali v začetku septembra. Spremljajmo jih z molitvijo.
SPOMINSKA SLOVESNOST NA LAJŠAH
V soboto, 25. junija bo na Lajšah nad Cerknim spominska slovesnost za žrtve druge svetovne vojne in komunistične revolucije. Ob 15:15 bo molitev rožnega venca, ob 16:00 pa maša, ki jo bo daroval škof msgr. Metod Pirih. Po maši bodo pri breznu molitve za pobite.
KARITAS
Škofijska Karitas je vsem gospodinjstvom poslala zgibanko s predstavitvijo dveh programov: posvojitev na razdaljo in namenska pomoč. Program posvojitve je namenjen določenemu otroku iz družine, ki živi v težkih materialnih razmerah. Sredstva zbrana z darovi namenske pomoči pa so namenjena za reševanje točno določene stiske posameznika ali družine.
Obračamo se na vas, da se odzovete prošnji Karitas in po svojih zmožnostih podprete programe, s katerimi blažimo stiske socialno ogroženih družin in posameznikov z našega območja.
KVATRNA NEDELJA
V nedeljo vaš dar namenjamo za potrebe škofije.
PRILOGA – STR. 1
EMIL KETE (2)
»MOJ DNEVNIK«
Emil je začel v avgustu 1944 pisati dnevnik. Naslov mu je dal Moj dnevnik. Vsebina ohranjenega dnevnika so predvsem nagovori, ki jih Emil vsrkajoče poslušal, ob njih razmišljal in se odločal. Nagovore v bogoslovju je imel dr. Franc Močnik, kasnejši apostolski upravitelj goriškega dela Primorske, ki je leta 1947 prešel pod Jugoslavijo. Emil je med drugim zapisal:
»Vedno bolj čutim, kako človek nič nič ne napravi, če nisma resne volje premagati vse ovire, ki – kakor so majhne – se brez volje in brez reda ne premgajo.
Hočem prositi Jezusa malo resne volje, da bom v takih mrtvih dneh kaj več naredil za svoj umski in tudi duševni napredek.
Jezus, moj ljubljeni prijatelj, naj mi nadalje pomaga, da bom vsak dan čim več napredoval v ljubezni in v modrosti, ki sta tako tesno združeni s trudom in požrtvovalnostjo.«
KLJUB VOJNI
se je Emil prizadevno udeleževal programov in predavanj o tem in onem, s posebno vnemo o socialnih vprašanjih, zlasti o vprašanju delavstva. Pobliže se je seznanil z žosističnim (J.O.C.) gibanjem in miselnostjo tega vplivnega gibanja, Cardijnom. Žosisem je gibanje mladih krščanskih delavcev, danes razširjeno po mnogih deželah, ki ima namen oblikovati, vzgajati, duhovno spremljati mlade delavce iz revnih socialnih okolij, ker nimajo sredstev. Imajo pa velikodušno srce in bistro glavo.
Žosizem (Jeunesse Ouvrière Chrétienne ali J.O.C.) je ustanovil v Belgiji Joseph-Léon Cardijn leta 1925. V letih pred 2. svetovno vojno se je gibanje počasi uveljavljalo tudi na Slovenskem. Emilu je bilo blizu, ker je nagovarjalo socialno šibke.
Prva teza žosizma: vsak mlad delavec je vreden več kot zlato vsega sveta, je namreč Božji otrok.
Druga teza: Težke razmere ne omogočajo, da bi mladi delavci izrazili svoje bogastvo.
To, in še drugo, je Emila navduševalo za bodoče delo v dušnem pastirstvu, zato se je nanj pripravljal z vnemo in odgovornostjo.
PRVIČ V LJUBLJANI
V avgustu 1944 so nekateri goriški bogoslovci obiskali Ljubljano. Želeli so se srečati z ljubljanskimi bogoslovci in po njih iz prve roke spoznati razmere v matični domovini. Tam so Emila med drugim očarali laiki, ki so govorili o potrebi po verski in vsakršni prenovi naroda. Dogajanje v Ljubljani je Emila tako prevzelo, da je na koncu daljšega premisleka zapisal o načrtih: »A naša ločitev ni bila dokončna, saj je vsak imel v srcu obljubo in upanje, da se čim prej vrne v našo prelepo prestolnico in obišče tiste kraje, ki so punčica naše male, a lepe narodne zemlje.«
Gl.: Emil Kete, samozaložba Anton Pust, Ljubljana 2011, str. 58, € 5,00.
(Na voljo tudi v Novi Gorici v konkatedralnem kiosku)
PRILOGA – STR. 2
NECERKVENA PODPORA DRUŽINI (2)
ORGANIZACIJA ZA GOSPODARSKO SODELOVANJE IN RAZVOJ (OECD)
KAKOVOST ODNOSOV MED STARŠEMA Kakovost odnosov med staršema in kako njuni odnosi delujejo na otroke, so pred kratkim proučevali v ZDA v raziskovalnem inštitutu Child Trends.
8. aprila letos so objavili dognanja pod naslovom Parental Relationship Quality and Child Outcomes Across Subgroups. Raziskava je zajela več kot 64.000 ljudi, ki imajo otroke v starosti med 6. in 17. letom. Študija je potrdila, da je kakovost odnosov med staršema v tesni zvezi z vedenjem otrok, njihovimi šolskimi uspehi in komunikacijo.
Pri otrocih, ki imajo starše s kakovostnejšo medsebojno komunikacijo, so opazili, da se sploh uspešneje prilagodijo v svojem okolju in da imajo pozitivnejši odnos do poročenosti, kar jih spodbuja, da bodo tudi sami oblikovali kakovostne odnose in dobre zakonske zveze.
ELIZABETH MARQUARDT
upravlja internetni portal FamilyScholars.org. Na otrocih pa je proučevala posledice razvez njihovih staršev.
Na portalu se je poglobila v tabele in statistike zgoraj omenjene študije ter ugotovila, da imajo na podlagi študije otroci razvezanih staršev, torej otroci, ki živijo z enim krušnim staršem, dvakrat večjo možnost, da bodo vedenjsko problematični.
Še bolj pa da so vedenjsko problematični otroci iz prostih življenjskih zvez. Pri njih je namreč vedenjska problematičnost trikratna.
Te velike razlike se potrjujejo tudi v socialnih odnosih in v vedenju v šoli.
ZAKON JE DOBRINA
Da je »biti poročen(a)« velika dobrina za zakonce in družino, ni nova ugotovitev. Novo je to, da raziskave to dejstvo ponovno potrjujejo. Pred dobrim mesecem sta dr. John Gallacher e David Gallacher iz Cardiff University’s School of Medicine objavila članek, v katerem odgovorjata še na vprašanje, ali je zakon dobrina tudi za zdravje. Raziskava je zajela več milijonov ljudi v 7 evropskih državah in ugotovila, da živijo poročeni med 10% do 15% nad življenjskim povprečjem.
Dr. Gallacher pravi: »Z medicinskega stališča je osnovna ugotovitev ta, da predstavljajo poročeni skupino z najdaljšim življenjem.«
Kay S. Hymowitz pa je v Los Angeles Times 11. novembra lani povzel raziskavo o prihodnopsti otrok z ugotovitvijo, da so nestalni zakonski odnosi za otroke bolj škodljivi kot revščina.
Ugotovljeno je, da imajo otroci, ki živijo samo z enim staršem, veliko večje vedenjske motnje kot otroci, ki živijo z obema staršema. Vedenjske motnje se še stopnjujejo z vsakim razdrtjem odnosov in vzpostavitvijo novega odnosa.
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj s svojim pomladanskim poročilom spodbuja vlade, tudi Slovensko, naj vendar preuredijo in povečajo skrb za družine.
Gašper Rudolf
PRILOGA – STR. 3
SOSEDJE SE PREDSTAVIJO
ALI: POGLEJMO SE V OGLEDALU SEVEROVZHODNE ITALIJE (3)
NAJBOLJ SE JE SPREMENILO ŽIVLJENJE KOT TAKO
pri čemer mislimo na življenje ljudi kot kristjanov, njihova verska praksa. Pred 50 leti je znani raziskovalec Burgalassi ugotovil, da hodi v Venetu vsako nedeljo k maši okrog 80% ljudi, kar je bilo takrat kakšnih 30% nad drugimi področji sverovzhodne Italije. Ocene so začele hitro padati, leta 1973 npr. na 48% (Doxa), okrog leta 1985 na 31%, naslednja leta se je upadanje nedeljnikov nadaljevalo. Ta proces še vedno deluje, zlasti med mladimi in ženskami. Pred kakšnim letom se opredelilo med 26% in 28% ljudi, da se redno udeležujejo bogoslužja. Toda duhovniki menijo, da je teh nekaj manj. Tako se je sverovzhodni del Italije približal italijanskemu povprečju nedeljnikov.
NEDELJSKA PRAKSA IN DRUGO
Sodelovanje pri nedeljski maši je vsekakor pomemben podatek o človekovi vernosti, ne pove pa vsega o vernosti v določenem času in določenem ozemlju.
Poglejmo malo bolj natanćno: na vsake tri vernike, ki hodijo zvesto vsako nedeljo k bogoslužju, so drugi od 1,5 do 2, ki gredo občasno, toda molijo vsak dan. Vsakdanja molitev je zanesljiv pokazatelj vernosti, čeprav nekako skrit v privatno ali družinsko življenje.
ODNOS DO CERKVE
je vsekakor tisto področje vernosti, ki se je najbolj spremenilo, predvsem med mladimi, in da smo še bolj natančni, pri dekletih.
Po eni strani priznavajo, da je katoliška Cerkev varuhinja velikih naukov, v katerih se lahko prepoznaš tudi, če nisi krščen, po drugi strani pa naraščajo težave s cerkvenimi zapovedmi. V Gornjem Poadižju npr. starši poskrbijo, da so vsi otroci krščeni (nad 90%), toda skoraj polovica teh otrok ima mamo (italijansko državljanko), ki ni poročena (48%). Tako smo pri vprašanju osebne odločitve, osebne vesti, osebnega odnosa do vsega, tudi do vere.
VRSTA »KATOLIŠTEV«
Pojavlja se vrsta katoliškosti: od enostavnega, nekompliciranega odnosa do Cerkve, do raznih oblik ljudskih pobožnosti in verovanj, preko pripadnosti kateremu od duhovnih gibanj ali posebnim pobožnostim; do vernosti, ki meni, da si veren, če hodiš v cerkev in se lepo obnašaš. In nadaljujmo: do onih, ki molijo pa ne hodijo v cerkev, pa do onih, ki iščejo v Cerkvi zavetje za ohranjanje običajev pa onih, ki gredo v cerkev pa ne molijo, pa do njih, ki živijo na robu nenehnega iskanja, dvoma in razmišljanja.
Vse to pove, da sloni katolištvo na severvzhodu Italije na tradiciji in da se imajo tam ljudje za pripadnike krščanstvu. Vernost je na prehodu k osebni vernosti, ki je sad osebne odločitve. Vernost bo vedno manj sad samoumevnega prenosa od prejšnje generacije.
Morda je največji čar v tem, da ponudimo krščansko vabilo v kontekstu osebne svobode.
Gl. Alessandro Castegnaro
Osservatore Romano 8.5.2011, povzel Gašper Rudolf
PRILOGA – STR. 4
NOVA EVANGELIZACIJA
Papeški svet za novo evangelizacijo je imel prvo srečanje ob pripravi na XIII. zasedanje škofovske sinode v oktobru 2012, na kateri bodo razpravljali o novi evangelizaciji in prenosu krščanskega izročila.
Nova evangelizacija je nov način oznanjevanja evangelija in govorice v sekularizirani družbi včasih krščanskih okolij. Cerkev je prav v takšnih okoliščinah poklicana k novi evangelizaciji, kar pomeni okrepiti misijonsko delovanje na vseh ravneh.
Drugi vatikanski koncil je poudaril, da Cerkev deluje v svetu, ki se hitro spreminja in se zato nahaja v povsem drugačnih okoliščinah, kar zahteva nov pastoralni pristop. Iz javnega življenja se želi izključiti Boga, religijo pa izriniti v privatno razsežnost. V preteklosti je skupno krščansko izročilo povezovalo vse ravni družbenega življenja, kultura se je razvijala v luči vere. Današnja družba nima trdnih temeljev. Mnogi ljudje, ki sicer pripadajo Cerkvi imajo pogled na življenje, ki je pogosto v nasprotju z vero.
Prav zato je danes težje govoriti o veri, krščanstvu, kot v preteklosti. Za nagovor današnjega človeka, raztresenega in neobčutljivega, potrebujemo ljudi in način, ki bo učinkoviteje govoril v sodobnem jeziku.
Tudi vsem, ki imajo sicer močne tradicionalne krščanske korenine, pa težko sprejemajo moderne pristope, je potrebno pojasniti, da krščanstvo ni izvzeto iz vsakdanjega življenja, ampak mora prav tam delati na pristnosti govorice, saj bo le tako sposobno sprejeti tudi tisto, kar je dobro v svoji modernosti. Papež je ob srečanju poudaril velik pomen vzgoje otrok in mladih. Življenje vernega človeka mora zaznamovati verodostojnost, ki nagovarja prav v okoliščinah, s katerimi se sooča današnji človek.
MEDNARODNO SREČANJE O AIDS – U
»Človekova oseba je v središču preventive in zdravljenja vseh, ki so oboleli zaradi AIDS – a«, je bila tema mednarodnega študijskega srečanja pod pokroviteljstvom Papeškega sveta za zdravstvene delavce in ustanove »Usmiljeni Samarijan«. Cerkev, ki v svetu vodi več kot 25% služb za preventivo in zdravljenje AIDS – a, se je prva soočila s tem svetovnim problemom. Na srečanju so poudarili, da je na prvem mestu vzpostavitev mreže avtentičnega razpoznavanja problemov in priprava zdravstveno – znanstvenih, vzgojnih in spremljevalnih programov, ki bodo usklajevali zdravljenje obolelih.
Zaskrbljujoč je podatek o širjenju virusa HIV, saj je AIDS eden glavnih povzročiteljev umrljivosti na svetu, še posebej v podsaharski Afriki. V zadnjih 30. letih se je okužilo več kot 60 milijonov oseb, več kot polovica jih je umrlo. Nikoli ne bomo vedeli za natančno število žrtev AIDS – a, med katerimi so vdove, sirote, cele družine, ki nimajo osnovnih pogojev za življenje.
Aleš Rupnik
Iz uvoda v marksizem
Učiteljica vpraša Uroša: »Mi veš kaj povedati o Marxu?«
»Vem.«
»No da slišimo!«
»Marx se je ubadal s kapitalom, mi pa plačujemo obresti.«