Navigation



Oznanila

5.6.2011

OZNANILA

GLASILO ŽUPNIJ KAPELA KRISTUS ODREŠENIK KROMBERK OSEK SOLKAN ŠEMPAS ŠEMPETER VOGRSKO

7. velikonočna nedelja
5. 6. 2011 // Leto XI // Št. 37

UVODNIK

JUNIJ – MESEC PRAZNIKOV

 
Letošnji junij lahko imenujem mesec praznikov - praznikov, ki so povezani z veliko nočjo. Vnebohod, ki je z veliko nočjo najtesneje povezan, je že za nami. Obhajamo pa še binkošti, s katerimi zaključujemo velikonočno dobo. Pred nami pa so še prazniki: Sveta Trojica, Sveto Rešnje telo in v osmini tega praznika še Srce Jezusovo. 29. junija obhajamo praznik apostolov Petra in Pavla. Vsak praznik ima svojo bogato vsebino.
            Nedelje in prazniki so primeren čas, da razmišljamo o veri. Morda boste začudeni spoznali, da ste do nedavna še redno hodili k sveti maši, prejemali svete zakramente, redno molili in krščansko živeli. Kaj pa sedaj? Kdaj in zakaj ste začeli vse to opuščati; kakšne razloge imate za to in s čim ste vse opuščeno nadomestili? Ali ne bi kazalo o vsem tem ponovno temeljito razmisliti?
Morda boste o tem spregovorili pri nedeljskem družinskem kosilu. Morda boste našli način, kako bi izboljšali versko prakso. Vsako nedeljo nas Gospod zbere v cerkvi k obhajanju spomina na njegovo zmago nad smrtjo in nas spomni, da je naše zveličanje odvisno tudi od obiska nedeljske maše. Sicer je pa tudi nedeljski počitek dejanje vere.  
Na binkoštni ponedeljek obhajamo, morda za koga manj znan in manj pomemben praznik, praznik Marije, Matere Cerkve. Ta praznik je, vsaj po imenu, med mlajšimi. Vpeljal ga je papež Pavel VI. 21. novembra 1964. Marijo je razglasil za »Mater Cerkve, to je vsega krščanskega ljudstva, vernikov in pastirjev, ki jo kličejo za preljubo Mater«. Prej smo že imeli zaščitnika svete Cerkve sv. Jožefa in varuha Cerkve, nadangela sv. Mihaela. Zdaj imamo tudi Mater Cerkve. Cerkev je poklicana, da postane prebivališče Boga v svetu in da v ljudeh prebudi veselje ob misli na Boga. Njena naloga je posredovati Kristusa svetu. Cerkev je božja in človeška, sveta in grešna! Ali zmoremo reči: »Cerkev moja, Cerkev moja, / če lepa ni podoba tvoja, / si še vedno Cerkev moja«?
Poleg verskih praznikov v juniju praznujemo tudi dan državnosti. Imamo radi svojo državo? Smo ponosni nanjo? Radi je nimamo zato, ker je lepa, ker je majhna, ker je mlada, ampak zato, ker je naša. »Domovina, ti si kakor zdravje« (Cankar). Poleg te imamo le še ono domovino, v katero vsi želimo priti: »Naša domovina pa je v nebesih« (Flp 3,20). Dokler tja ne dospemo, živimo hvaležni za zemeljsko domovino in jo prisrčno priporočajmo Mariji, ki je Kraljica Slovencev: »Kraljica Slovencev, / Modrosti sedež si, Marija! / Imaš srce in čut za male, / usmili se jih, o Marija! / Uboga moja domovina, / tako neznatna na tej zemlji, / postane naj po tvoji roki v kraljestvu božjem prav velika.«

p. Zdravko Jakop

KAPELA

ŠMARNIČARJEM
iskren Bog plačaj z njihovo zvestobo skozi ves mesec majnik. Naj vam Marija pri Bogu izprosi potrebne milosti.

ZAKLJUČEK VEROUČNEGA LETA
V nedeljo 12. junija pri 10. maši zaključujemo letošnje veroučno leto. Po maši bodo veroučenci dobili spričevala. Hvala vsem katehistinjam: Bojani, Nataši, Leonardi, Heleni, Nevenki in Mirjam pri sejanju semen dobrote in ljubezni zaupanim jim otrokom. Hvala tudi staršem za njihovo pomoč in sodelovannje. Naj dobri Bog blagoslovi ves naš trud.

ADORO TE

Dekliški pevski zbor vabi na krajši pevski večer v petek,10. junija, po večerni maši,.
 
SREČELOV – ARTIKLI
Že 9. leto zapovrsjo pripravljamo v naši župniji srečelov in piknik ob koncu veroučnega leta. Prosimo, da za izvedbo srečelova, ki bo v nedeljo 12. maja, prinesete do petka 10. junija v župnijsko pisarno primerne artiklje. Župnijski piknik pa bo v Prilesju v nedeljo, 19. junija.

ROMANJE BOLNIKOV IN INVALIDOV
na Brezje bo v soboto, 18. junija. Prijavite se v zakristiji ali na telefon 33-077-52.

NOVE KLOPI V CERKVENI LADJI
V enem mesecu smo zbrali za polovico klopi. Mizarju smo tako sporočili, da lahko začne klopi izdelovati. Se pripročamo za pomoč pri odplačilu še druge polovice. Hvala.

POROKA
V soboto, 28. maja se je v naši cerkvi poročil prvi par v letošnjem letu. In sicer ženin Jure Škarabor iz Solkana in nevesta Urška Kocina iz Vrtojbe. Naj njuna zakonska obljuba z Božjim blagoslovom postane duhovno in telesno rodovitna. Iskrene četitke.

KRISTUS ODREŠENIK

KARITAS
Srečamo se v ponedeljek, 6. junija ob 19:00.

ŽUPNIJSKI DAN V NEDELJO, 12. JUNIJA 2011
Dopoldanska maša bo ta dan samo ob 10:00. Po maši bo zunaj, na pripravljenem prostoru misijonska tombola. Predstavile se nam bodo skupine, ki delujejo v župniji. Okrog 12:30 bo kosilo (priporočamo se za sladkarije, ki jih pripravite dobre gospodinje).
Po kosilu bodo organizirane animacije za različne skupine, ko bomo popoldne nadaljevali v prijetnem druženju. ŽPS se priporoča, da odrasli prispevamo 5,00 €. Hvala. V primeru slabega vremena bo srečanje v dvorani.

URNIK MAŠ MED TEDNOM
S sredo, 1. junija je maša med tednom ob 20:00. Med počitnicami bodo maše med tednom samo zvečer.

ŠMARNICE
Zahvaljujem se skupini animatorjem, ki so povezovali letošnje šmarnice za otroke ob podobi bl. Chiare Luce Badano.

ROMANJE
V soboto, 18. junija nas svetopisemska skupina in upokojenci vabijo na romanje »Po poteh bl. Alojzija Grozdeta« (Stična, Trebnje, Zaplaz nad Čatežem, Mokronog, Mirna, Tržišče). Odhod avtobusa je ob 7:00 izpred cerkve. Cena prevoza znaša 14,00 € na osebo. Prijavite se v zakristiji ali na št.: 041 475 894 (ga. Dalija)

KROMBERK IN VOGRSKO

VEROUK
Otroci in starši, ta teden zaključujemo z veroučnim letom. Sklepna maša s sodelovanjem otrok in podelitvijo spričeval bo prihodnjo nedeljo, 12. junija. Ob tem boste prejeli tudi urnik verouka za prihodnje leto 2011/2012, da bomo lahko s septembrom takoj začeli z vpisovanjem in rednim veroukom.

POROKA IN KRST
Na Vogrskem je danes po maši še poroka Maje in Petra Marcovicha ter krst njunega sina Tomasa. Staršema iskreno čestitamo za dvojno praznovanje.

PRIPRAVA NA KRST

Za starše je tečaj priprave na krst otrok v Kromberku ob sredah ob 20. uri in sicer v učilnici za župniščem. Povejmo o tem vsem zainteresiranim!

SOLKAN

ZAHVALA ŠMARNIČARJEM
Seveda najprej zahvala tisti, okrog katere smo se zbirali ves maj, Majniški Kraljici. Hvala ji za mnoge darove, ki nam jih je podelila v tistih dneh.
Zahvala požrtvovalnim katehistinjam, staršem, ki so prebirali šmarnično branje, tistim, ki so poskrbeli za glasbeno spremljavo, da so otroška srca in usta še bolj navdušeno prepevala, in tistim,ki so se potrudili za živahen sklep šmarnic.
In hvala otrokom, zlasti tistim, ki so prihajali skoraj vsak dan, in napravljali našo cerkev tako mladostno. Naj jih Maja in Miha, letošnja šmarnična junaka, tudi po šmarnicah spodbujata k mnogim dejanjem ljubezni do vseh potrebnih.
Odrasli tudi ne bomo pozabili na sv. Vincencija Pavelskega, v čigar šoli dobrodelnosti smo bili ves maj.

DEVETDNEVNICA
Kot Marija in apostoli želimo ta teden spremeniti  v enodušno molitev za vedno nov prihod Svetega Duha v naše osebno, družinsko, župnijsko in družbeno življenje. Tako bomo bolj pripravljeni na tretji največji praznik v letu: binkošti.

SREČANJE STAREJŠIH ŽUPLJANOV
Tudi letos so na binkoštni praznik povabljeni k skupnemu župnijskemu bogoslužju ob 10. uri tisti, ki navadno ne morejo priti v cerkev. Tudi ta dan sami ne morejo priti. Zato jih pripeljejo sorodniki, prijatelji ali sotrudniki župnijske Karitas. V letu solidarnosti in prostovoljstva omogočimo mnogim trenutek sreče ob srečanju z župnijsko skupnostjo,  domačo cerkvijo in Gospodom.

SKLEP VEROUČNEGA LETA

Letos bo to na binkošti 12. junija. Pri maši ob 10. uri se bomo Bogu zahvalili za milosti preteklega leta, prejeli veroučna spričevala in se priporočili za blagoslov počitniških dni.

ŠEMPETER

SREČANJE STAREJŠIH IN BISERNA MAŠA
V nedeljo, 5. 6. bo v naši župniji ob 15:00 srečanje starejših župljanov in biserna maša rojaka g. Martina Pavlina. Od 14:30 naprej bo priložnost za spoved, med mašo bo priložnost za prejem bolniškega maziljenja, po maši bo v župnišču družabno srečanje. Lepo vabljeni!
 
ŠOLSKE MAŠE
Med tednom bodo posamezni razredi sodelovali pri sv. maši (ob 19:00) in prejeli spričevala: v ponedeljek 2. razred, v torek 1. razred, v sredo 5. razred, v četrtek 6. razred, v petek 7. razred in v soboto 8. razred. Pol ure pred mašo bo priložnost za spoved.
 
BIBLIČNA SKUPINA
V ponedeljek, 6. 6. bo ob 20:00 srečanje biblične skupine. Obravnavali bomo knjigo Žalostink.
 
PRVOOBHAJANCI
V soboto, 11. 6. bodo prvoobhajanci skupaj s svojimi družinami poramali na Brezje. Odhod avtobusa bo iz Šempetra ob 7:00. Cena prevoza bo za posameznika 10 €.

SKUPNA OZNANILA

BINKOŠTNA 9-DNEVNICA
nas vabi in kliče k vsakdanji molitvi k Svetemu Duhu:
Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo. In prenovil boš obličje zemlje.
Molimo.
Bog, naš oče, Sveti Duh nas razsvetljuje in uči.
Naj nam pomaga, da bomo v življenju spoznali, kaj je prav,
in se vedno veselili njegove tolažbe. Po Kristusu, našem Gospodu.
Amen.

BINKOŠTI NA VITOVLJAH
Vabimo vas, da se v nedeljo, 12. junija udeležite binkoštnega shoda na Vitovljah, letos ob 650. – obletnici prve pisne omembe tega kraja. Maša bo ob 16:00. Lepo povabljeni.

DUHOVNA OBNOVA ZA GOSPODINJE
V sredo, 8. 6. bo ob 10:00 na Mirenskem Gradu duhovna obnova za župnijske gospodinje.

ROMANJE BOLNIKOV IN INVALIDOV
na Brezje bo v soboto, 18. junija. Prijavite se pri svojem župniku ali na telefon 33-077-52.

PRILOGA – STR. 1

EMIL KETE


 
37_2011_1.jpg
V BOLNIŠNICI
V Šempetru sta ležala med drugimi bolniki »neki« moški iz našega mestnega okolja in nekdo s priimkom Kete iz Dolenj pri Planini (Ajdovščina). Pa zastoka »neki« iz našega okolja proti Keteju: »Sem moral jaz ustreliti tvojega brata?«
Kete iz Dolenj ni bil iz družine, ki še danes žaluje za Emilom Ketejem, ki so ga, dvajsetletnega, umorili okrog 26. novembra 1944, ali prav tega dne, v gozdu blizu Šempasa, danes dobrih sto metrov oddaljenem od hitre ceste.
Emil je bil doma v zaselku Bačarji 25, ki spada pod župnijo Planina pri Ajdovščini. V družini je bilo osem otrok, šesti je bil Emil, rojen 1. julija 1924.

ZAZNAMOVAN IN ZAZNAMOVANI
Emil se je že kot otrok odločil za duhovniški poklic. Do smrti je bilo njegov ideal duhovništvo. Starša sta po svojih močeh omogočila, da je nadarjen, delaven in požrtvovalen fant, kljub takrat velikim težavam in odrekanjem vse družine, šel po osnovni šoli v gimnazijo in nato 1944 v prvi letnik goriškega bogoslovja. Vsi, ki se Emila še spominjajo, govorijo o zglednem, sposobnem in zvestem fantu. Zanimala so ga duhovna, socialna ter družbena vprašanja, narodno obrambna in duhovniška. O vsem tem je rad razpravljal. Vsi so vedeli, da Emil pozna in odklanja iz svoje iskrene duše fašizem, nacizem in tudi  komunizem, čeprav je slednji govoril na Primorskem samo o osvoboditvi in zelo malo ali pa nič o revoluciji, načrtovanih ubojih in pobojih.
Med domačimi terenci je bil Emil znan po svoji pokončni narodno zavedni in krščanski zavesti. Zaznamovali so ga s svojimi skritimi in zločinskimi namerami.

ODHOD
Emilov sošolec Tone Prinčič je povedal, da je prišla k Emilu partizanska terenka in ga nagovarjala, naj obišče očeta Josipa, ki je resno zbolel.
»Bodi previden, ne hodi, dokler domači česa ne sporočijo,« so ga opozarjali sošolci.
Emil je odgovarjal: »Nič se ne bojim… Kaj mi morejo… Če se mi kaj zgodi, če me ubijejo, kakor so pobijali v Mehiki, bodo moje zadnje besede Živel Kristus Kralj.«
K umirajočemu očetu je odšel 9. novembra. Doma je bil tri dni. Oče je umrl 14. novembra. Aktivisti so se zanimali, kdaj se Emil namerava vrniti v Gorico. Bilo je skrivnostno sumljivo, zato je Emil sklenil, da se vrne v šolo 11. novembra. Iz Ajdovščine je šel peš v Gorico. Ko je prišel do mostu pod Osekom, sta ga ustavili oboroženi ženski in zahtevali dokumente. Ko jima jih je pokazal sta rekli: »Aha, ravno pravi si.« Vodili sta ga proti Šempasu, kjer sta ga prevzela dva partizana…

Gl.: Emil Kete, samozaložba Anton Pust, Ljubljana 2011, str. 58, € 5,00.
(Na voljo tudi v Novi Gorici v konkatedralnem kiosku)

PRILOGA – STR. 2

NECERKVENA PODPORA DRUŽINI

ORGANIZACIJA ZA GOSPODARSKO SODELOVANJE IN RAZVOJ (OECD)
OECD

37_2011_2.jpg
Nepričakovano in, ne da bi imela to v svojih načrtih, je prišla z letošnjim aprilskim dokumentom OECD z naslovom Doing Well for Families, v soglasje s krščanskimi Cerkvami, civilnimi iniciativami ter družinskimi združenji, ki spodbujajo in animirajo dejavnosti v podporo družine kot skupnosti moža, žene in otrok.
Prvo ugotovitev smo zapisali prejšnji teden: družina je osnovni temelj vse družbe in pogoj človekove sreče.
Sledi ugotovitev, ki velja tudi za Slovenijo: v času krize narašča revščina družin. Starši vedno težje usklajujejo družinsko življenje z zaposlitvijo. OECD zato predlaga, naj vlade uredijo politiko v podporo družine, delovno dobo staršev in jim omogočijo večjo prožnost pri zaposlovanju.

OCENE OECD
Podpora, ki jo države namenjajo za pomoč družinam, znaša komaj 2,2% bruto domačega proizvoda (BDP). Države bi lahko naredile veliko več za podporo starševstva. Veliko zakoncev, pravi dokument, želi imeti več otrok; v precej državah bi veliko ljudi želelo imeti več otrok, kot jih imajo.
V državah OECD se danes rodi veliko manj otrok kot pred desetimi leti, ko so imele žene po 2,2 otroka, danes pa komaj 1,7. Dežele, v katerih se rojeva več otrok, so tiste, ki zagotavljajo boljšo podporo v obliki denarnih nadomestil ali olajšav za družine z majhnimi in več otroki.
V veliko pomoč je družinam skrajšan delovni čas mater, da lahko namenijo več časa družini, obenem pa ne izgubijo stika z delovnim okoljem.

KAR JE DOBRO ZA STARŠE, JE TUDI ZA OTROKE
Dobro počutje otrok je odvisno od dobrega počutja vse družine. Če se počutijo družine varno, so varni tudi otroci. Pred dvema letoma so naredili v Angliji raziskavo, s katero so zajeli 40.000 družin, objavili so jo v letošnjem februarju. Raziskavo je vodil in objavil Inštitut za socialne in ekonomske raziskave univerze v Essexu. Pomembnejše ugotovitve…

RAZISKAVA JE POTRDILA,
-  da so nevezani pari manj srečni kot vezani in poročeni;
- da je zadovoljstvo med mladimi odvisno od njihovih odnosov s starši. V družinah, v katerih mama ni zadovoljna…, je doma srečnih samo 55% mladih, medtem ko je v družinah, v katerih je mama srečna, srečnih kar 73% mladih;
- da se otroci iz enostarševskih družin redkeje opredeljujejo, da so srečni,
- da so bolj srečni otroci, ki se kregajo s starši enkrat na teden kakor oni, ki se kregajo večkrat na teden,
- da so bolj srečni otroci, ki se s starši pogovarjajo o pomembnih zadevah,
- in da je za občutek sreče pomembno, da se zbere družina pri jedi čim več krat (za večerjo!).       Študija pravi »najmanj trikrat na teden.«

Gašper Rudolf

PRILOGA – STR. 3

SOSEDJE SE PREDSTAVIJO

ALI: POGLEJMO SE V OGLEDALU SEVEROVZHODNE ITALIJE (2)

 
36_2011_2.jpgUČINEK VSEGA TEGA JE…
Ker se je vsa družba tako hitro spremenila in ni izpolnila pričakovanj, se zdaj ljudje počutijo izgubljene in izigrane. Kako vse to vpliva na vernost?
Najprej moramo priznati, da so se ljudje začeli zapirati drug pred drugim in stopajo obrambo »vsega, kar je naše.« Čutijo se ogrožene. Obenem se težko upirajo skušnjavi, da bi našli za svoje težave po hitrem postopku grešnega kozla ali, kar bi bilo najbolje, grešne kozle, skratka krivce za nastalo negotovost.
K sreči to ne velja za vse ljudi severovzhodne Italije.
Na verskem področju življenja je prišlo prav tako do velikih in hitrih sprememb.
Vzemimo sekularizacijo. Sekularizacija pomeni v bistvu posvetnost, urejanje življenja brez vere, ali brez Boga, zlasti brez Cerkve.
Na severovzhodu Italije se je sekularizacija odvila po raznih področjih z različno hitrostjo, najprej v Furlaniji, nato v Venetu in nazadnje v Gornjem Poadižju. Posledica tega procesa je danes vidna v tem, da je konec krščanske večine in da so pred vrati verskega pluralizma, torej sobivanja več ver na istem ozemlju, seveda skupaj z  nobeno vero. Tukaj je živelo še pred nedavnim daleč čez 90% katoličanov, zdaj jih je med 78%-79%.

ČE POGLEDAMO OD BLIZU…
Iz Krstnih knjig razbiramo podatke za leto 2007. V tem letu je bilo 90% krstov otrok, ki imajo starše s stalnim bivališčem na tem ozemlju. V zakramente uvajajo otroke, kar daje napačen vtis, da se medtem ni nič spremenilo.
Dejansko pa se je zgodila sekularizacija znotraj katoliškega občestva: zdaj imamo ljudi, ki so katoličani, pa so med njimi velikanske razlike, ko odgovarjajo na vprašanja o svoji vernosti, verskih izkušnjah, cerkveni pripadnosti, moralnih odločitvah in verskem življenju.
Vsak se ima za poklicanega, da sam presoja, kako bo urejal svoj odnos do Cerkve…
Nad 90% ljudi italijanskega Severovzhoda veruje v Boga, toda samo dobrih 50% veruje v Boga v skladu z judovsko-krščanskim naukom, se pravi v osebnega Boga, za drugo polovico pa je Bog nekaj neosebnega, oddaljenega, tujega. Ne širi se le nevernost, pač pa tudi odkritje, da v človeku sobivata tako želja po verovanju kakor njegova zahtevnost, za mnoge naravnost - težavnost.
Če pogledamo še druge razsežnosti krščanske vernosti, pridemo do vprašanja večnega življenja. Da je nekaj po smrti, meni nad 60% ljudi, med njimi je 24% gotovih o večnem življenju in 25% negotovih, v Vstajenje veruje dobrih 30%.
Kar najbolj pa se je spremenilo življenje po veri.

Prihodnjič nadaljevanje in sklep

Gl. Alessandro Castegnaro
Osservatore Romano 8.5.2011, povzel Gašper Rudolf

PRILOGA – STR. 4

DRUŽINA: DELO IN PRAZNOVANJE


Tiskovni urad Svetega sedeža je predstavil dokument: »Družina: delo in praznovanje« za sedmo Svetovno srečanje družin v Milanu od 30. maja do 3. junija 2012. V prvem delu programa bo tridnevna teološko – pastoralna konvencija, ki ji bosta sledila dva dneva raznih prireditev, molitev in zaključka z mašo.
Dokument, ki je namenjen cerkvenim skupnostim in družinam, vsebuje deset svetopisemskih katehez, ki jih spremljajo besedila Cerkvenega učiteljstva. Kardinal Tettamanzi upa, da bo dokument dobrodošel pripomoček v pripravi na srečanje. Delo in praznovanje sta dva načina, preko katerih družine uresničujejo svoje življenje.
Prva skupina katehez poudarja družinsko življenje, ki mora biti kraj sprejetosti, varnosti in intimnosti med zakoncema, starši in otroki. Druga skupina v vsakdanje življenje vnaša temo dela, ki ne bi smelo biti le sredstvo za doseganje ekonomske varnosti, ampak predvsem kraj za razvoj osebne identitete in družbene povezanosti. Tretji del besedila pa govori o oblikah družinskih praznovanj. V današnjem okolju je težko praznovati nedeljo, zato jo je potrebno vključiti v družinski način življenja.
Več informacij o Svetovnem srečanju družin je na spletni strani : www.familia.va .

DAN MOLITVE ZA MATERE IN OTROKE


V Veliki Britaniji bo v nedeljo, 5. junija prvič »Dan molitve za matere in otroke«. S tem dnevom zaključujejo »Teden družine«. K molitvi se bodo zbrali v vseh katoliških in krščanskih cerkvah. Animirajo jih prostovoljci, ki se tudi sicer redno zbirajo po skupinah v župnijskih prostorih, kjer imajo poseben program za potroke in pogovorne skupine za mame.
Idejo za pripravo dneva molitve so dali v združenju »1277«. Člani smatrajo, da je majhnim otrokom potrebno omogočiti prostor za srečanja in molitev, ker sicer do vstopa v šolo zanje ni organizirana verska vzgoja v župnijah.
»Skupine v župnijah so idealna priložnost za podporo družini v pomembnem obdobju otrokovega razvoja od krsta do vstopa v šolo«, je povedala Elizabeth Davies, predstavnica za družino pri škofovski konferenci Anglije in Walesa.

BRAZILIJA: ISTOSPOLNE SKUPNOSTI


Brazilski škofje so ob odločitvi sodišča, ki priznava istospolne skupnosti povedali: »Ponovno je potrebno poudariti bistvo ustanove družine, kot glavne celice družbe. Seksualna različnost je naravna danost in ni preprosto proizvod kulturne odločitve. Zakon med moškim in žensko in monogamna družina, sta temeljno načelo naravnega zakona.« Škofje ponovno izpostavljajo stališče Cerkve do tega vprašanja zaradi radikalnih sprememb, ki jih v tej državi vpeljujejo. Brazilsko Vrhovno federalno sodišče je odobrilo priznanje trajne zveze med osebami istega spola t.i. »homoafektivne« zveze. Škofje poudarjajo, da spoštujejo delo vlade, obenem pa opozarjajo, da poimenovanje »družina« za »homoafektivne« skupnosti spreminja pravilno pojmovanje družine.

Aleš Rupnik

Vrstni red
Jožek pride k mami v kuhinjo: »Mami!«
»Kaj je sinek?«
»Kaj bova očku ob koncu šole in nauka najprej pokazala? Luknjo v preprogi, tvoj novi klobuk ali moji spričevali?«


Leto XI