PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

JAZ PA STOJIM NA GORI

    Letošnje skupno romanje goriške nadškofije in koprske škofije na Sveto Goro na zadnjo nedeljo v maju  ima za geslo napis s pročelja svetogorske bazilike. Najprej so ga tja zapisali leta 1793 ob prvi Marijini vrnitvi, nato spet na novo baziliko po prvi svetovni vojni. Tretjič - upamo, da zadnjič, za stalno – žari to Marijino zagotovilo od leta 1951, ko se je vrnila s svojega tretjega begunstva.
    Po načrtovanju tistih, ki so jo leta 1947 »ugrabili«, naj bi se vrnila, ko »bi se bratom Slovencem nekega dne vrnila demokratična ureditev, ki zagotavlja slogo med dvema narodoma, ki se tu srečujeta«. Ugrabitelji so dali pisno zagotovilo, »da se bo takrat presveta Devica vrnila, da bi izžarevala svoje milosti in blagoslove na to naše tako izmučeno ljudstvo.«
    Še dolgo, kar štiriinštirideset let, bi morala Marija čakati na ugoden trenutek za svojo vrnitev. Toda ni se mogla izneveriti svojemu načinu delovanja, ki je v tem, da gre pred svojim ljudstvom. Marija je vedno korak pred nami. Zato se je na Sveto Goro vrnila v najbolj nedemokratičnih časih, da bi pomagala, da bi se demokratična ureditev čim prej vrnila.
Na prvi pogled se zdi, da Marija spada v povsem duhovno področje naše vere in se v svoji nebeškosti nima kaj vmešavati v naše zemeljske in družbene posle. Dejansko pa je prav ona pravi revolucionar. Ko je svetu podarila Jezusa, se je družba tako spremenila, da se po tem štejejo leta. Tudi pri zadnjih demokratičnih spremembah v Evropi je gotovo imela svoje prste (beri: srce) vmes.
Pomislimo na tistega, ki je deloval pod geslom »ves tvoj«!
Naše skupno srečevanje pri Svetogorski Kraljici je zato znamenje nečesa novega, nečesa, kar naj bi se enkrat čim bolj v polnosti uresničilo, nečesa, kar so sanje njenega Sina (»da bodo eno«) in ni mogoče, da bi ne bile tudi naše sanje, saj izjavljamo, da smo njegovi učenci in njeni otroci.
Pri njej tudi prejemamo spodbudo in moč za premagovanje, v resnici in medsebojnem usmiljenju, vseh nedemokratičnih ureditev in dogajanj, v kar smo bili vrženi v preteklosti.

 

Vinko Paljk

KAPELA

PRVO SVETO OBHAJILO
je za nami. Hvala katehistinji Leonardi, ki jih je spremljala preko katehetskega leta in animatorjema Nataši in Matjažu, ki sta ji pomagala pri sobotnih srečanjih ob koncu priprave na prvo obhajilo.

HVALA
staršem prvoobhajancev za botrstvo pri eni klopi za našo cerkev. Z veseljem naj bo zapisano, da je kupljenih že polovica klopi. Bogu hvala in vsem darovalcem za velikodušnost.

ŠMARNICE
bomo zaključili v torek, 31. 5. zvečer s petimi litanijami in sveto mašo ob 19. uri. Hvala gospe Gabrijeli za branje šmarničnih razmišljanj pred jutranjo mašo in vsem pridnim prvoobhajancem ter drugim otrokom in njihovim staršem, ki so prihajali vsak dan. Zadnji dan prinesite izpolnjene plakate.

GOSPODOV VNEBOHOD
praznujemo v četrtek, 2. junija. Sv. maše bodo ob 7., 10. in 19. uri. Pred večerno mašo (ob 18:30) bo molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice.

PODELITEV SPRIČEVAL
za 8. in 9. razred bo v nedeljo, 5. junija ob 10. uri.

ROMANJE
v soboto, 4. junija v Madonna della Corona bo; še so prosta mesta.

ROMANJE BOLNIKOV IN INVALIDOV NA BREZJE
bo v soboto, 18. junija. Že sprejemamo prijave v zakristiji.

POGREBNO SLOVO
je bilo tokrat v Kromberku in sicer v ponedeljek, 23. 5. ob 16. uri od Ljudmile Hlede (92), Pod Grčno 44. Naj počiva v Božjem miru!

KRISTUS ODREŠENIK

URNIK MAŠE MED TEDNOM
S sredo, 1. junija, bo maša med tednom ob 20:00. Maše med tednom bodo samo zvečer ob 20:00 – somaševane, kadar bosta doma oba duhovnika.

ŽUPNIJSKI DAN

Sklep veroučnega leta in dan zahvale za šolsko leto (Župnijski dan) bo na Binkošti, 12. junija ob 10:00. Pri zahvalni maši sodelujejo vsi zbori, veroučne skupine in skavti. Dopoldanska maša bo ta dan izjemoma samo ob 10:00. Na zunanjem prostoru ob cerkvi bomo nadaljevali srečanje s pripravljenim programom, tombolo za misijone ter skupnim kosilom. Veroučenci bodo spričevala prejeli v tednu po 5. juniju.

BRALCI ZA SLOMŠKOVO PRIZNANJE
Lepo povabljeni, da se udeležite našega skupnega izleta, ki ga letos naredimo po Kosmačevi učni poti v nedeljo, 29. maja.

NAŠI RAJNI
V Stari Gori smo se 18. maja poslovili od Đura Kovača (68), Ledine 111. Ob poti njegovega življenja smo povabljeni k molitvi za pokoj njegove duše.

KROMBERK IN VOGRSKO

PROŠNJI DNEVI
Jutri, v torek in sredo so prošnji dnevi pred Gospodovim vnebohodom, ko še posebej v molitvah prosimo za blagoslov na polju, v vinogradih in sadovnjakih, pa tudi pri našem vsakdanjem delu.

PRVI PETEK IN SOBOTA
Na oba dneva smo vabljeni k prejemu zakramentov in češčenju Jezusovega in Marijinega srca.

ROMANJE
V soboto, 4. junija romamo na božjo pot k cerkvi Madonna della Corona blizu Gardskega jezera ter v Verono. En avtobus je že poln. Skupno z župnijo Nova Gorica – Kapela polnimo še drugega. Prijavite se čimprej s plačilom potnine (23 €)!

VEROUK
Otroci in starši, bliža se sklep veroučnega leta, zato se potrudite, da skrbno uredite delovne in liturgične zvezke in radi sodelujete pri verouku in pri nedeljski maši. Sklepna maša s sodelovanjem otrok in podelitvijo spričeval bo 12. junija.

SOLKAN

ŠESTA SEJA ŽPS
Bila je v ponedeljek 23. maja. V Marijinem mesecu in v letu solidarnosti in dobrodelnosti smo se zazrli v Marijo in njen zgled pomoči potrebnim. Kako jo doživljamo blizu, zares kot Pomočnico, smo razmišljali ob besedilih slovenskih pesmi njej v čast. Ob skopih evangeljskih poročilih o njej smo jo odkrili kot pravo karitativko, kot zavetnico Karitas. Njene lastnosti (poslušanje, usmiljenje, potrpežljivost, pozornost do potrebnih, služenje, neopaznost…) so zelo primerne karitativnim delavcem.
Predlogi za življenje župnije v neposredni prihodnosti: zaključek veroučnega leta in srečanje bolnih in starejših 12. 6.; romanje – izlet družin župnijskih sodelavcev: 28. 8.; župnijsko romanje v jeseni; generalno čiščenje cerkve pod vodstvom članov ŽPS namesto čistilnega servisa; delo z mašnimi strežniki v novem pastoralnem letu; prepleskanje veroučnih učilnic; veselje zaradi majhnih otrok pri nedeljskem bogoslužju.

PROŠNJI DNEVI
Tri dni pred vnebohodom se z litanijami po maši obračamo k vsem svetnikom v prošnji, da posredujejo za Božji blagoslov in varstvo.

VNEBOHOD
V četrtek 2. junija. Sv. maši ob 10:00 in 19:00.
Po večerni maši molitve za duhovne poklice.

ŠEMPETER

SEJA ŽPS IN ŽGS
V sredo, 1. junija bo ob 20:00 skupna seja ŽPS in ŽGS. Naredili bomo pregled dela v pastoralnem letu 2010/11 in načrtovali počitniški program.
 
ŠOLSKE MAŠE
Ob zaključku veroučnega leta bodo veroučenci sodelovali pri sv. mašah po razredih in prejeli spričevala in druga priznanja. V tednu, ki je pred nami, bodo povabljeni k sv. maši ob 19:00 v sredo, 1. 6. četrti razred, v četrtek, 2. 6. tretji razred in v petek,  3. 6. deveti razred. Pol ure pred mašo bodo imeli priložnost za spoved.
 
SREČANJE STAREJŠIH IN BISERNA MAŠA
V nedeljo, 5. 6. bo ob 14:30 začetek srečanje za starejše s priložnostjo za sv. spoved. Ob 15:00 bo sv. maša, ki jo bo vodil biseromašnik g. Martin Pavlin. Med sv. mašo bo priložnost za prejem sv. bolniškega maziljenja. Po sv. maši bo družabno srečanje v župnišču.

SKUPNA OZNANILA

DANES SE NA SVETI GORI
ob 16:00 srečamo verniki Goriške in Koprske škofije. Spominjamo se 60 – letnice vrnitve milostne podobe na Sveto Goro. Biti povezani, solidarni v različnosti je pričevanje prav za naš čas. Naj bo naša udeležba znamenje iskanja sožitja in miru.

NA KOSTANJEVICI V NOVI GORICI
XVII. Sezona koncertov „Glasba z vrtov sv. Frančiška“ vabi:
31. maj 2011 ob 20. uri
Mladi glasbeni biseri
Koncert primorskih nagrajencev različnih tekmovanj

VERA IN LUČ
V soboto, 4. 6. se bo goriška skupina Vere in luči pridružila praznovanju 25. letnice delovanja vipavske skupine Vere in luči. Zbrali se bomo ob 9:00 v župnišču v Šempetru in se potem skupaj odpeljali v Log pri Vipavi, kjer bo ob 10:00 sv. maša in družabno srečanje.
 
ROMANJE MAVRICE NA SVETI GORI
V soboto, 4. 6. bo škofijsko letno romanje veroučencev na Sveto Goro. Ob 8:30 bo začetek križevega pota iz Prevala na Sveto Goro, ob 10:00 skupna sv. maša in družabno srečanje.

PRIPRAVA NA KRST
Tečaj priprave staršev na krst otrok je ob sredah ob 20. uri v Kromberku v učilnici za župniščem. Povejte zainteresiranim!

ROMANJE BOLNIKOV IN INVALIDOV
na Brezje bo v soboto, 18. junija. Prijavite se pri svojem župniku ali na telefon 33-077-52.

ORATORIJ 2011
Vpisovanje že poteka. Ker je število udeležencev omejeno na 100, prosimo, da se čim prej prijavite.

PRILOGA STR. 1

»DOBRODOŠLI, SOSEDJE!«

 
SVETOGORSKA MAJSKA SREČANJA
Leta 1988 smo obhajali Marijino leto in leta 1989 okroglo 450 letnico Svetogorskih dogajanj. Pobuda za skupno srečanje kristjanov ob meji je prišla od sosedov; Slovenci, takrat še onstran meje, so bili »za«. Na »naši«, jugoslovanski strani, je  škof Metod z duhovniki, tudi v imenu vernikov, pobudo takoj pozdravil. Tako so leta 1989 začela svetogorska majska srečanja, danes dveh škofij, kot sosedski shod v Marijinem svetišču za molitev, pa tudi za proces čiščenja spomina zaradi gorja, ki nas je zaznamovalo in smo si ga povzročali, ne zato, ker smo sosedje, marveč zato ker smo se oboji večkrat pustili vpreči v nasilno kolesje predsodkov, nacionalizmov, ideologij in večvrednosti.

KO SE BLIŽAMO SRERBNEMU JUBILEJU SREČANJ,
bo morda prišel prav za premislek skoraj ves 4. odstavek, iz med nami premalo znanega in premalo razširjenega Poročila Slovensko-Italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, sestavljene s po sedem strokovnjakov z vsake strani, ki je začela z delom v Benetkah 19.11.1993 in ga zaključila v Vidmu 27.06.2000, ko je soglasno potrdila besedilo ter ga nato, še pregledanega v obeh jezikih, izročila javnosti v Kopru 25.07.2000.
Odstavek, ki ni niti med najpomembnejšimi, govori o času in nekaterih potezah sožitja v avstrijski monarhiji, ko so se začeli tudi pri nas sosedski odnosi zapletati.
 
OBREMENJEN POGLED NA SOSEDA
»Italijanska stran je pripisovala nagel vzpon slovenskega političnega in gospodarskega gibanja ter demografsko rast Slovencev v mestih tudi dejavnosti avstrijske državne oblasti, češ, da naj bi ta politično podpirala slovenski živelj (imeli so ga za nedvomno bolj lojalnega od italijanskega, kot pričajo izrecne izjave avstrijskih oblasti), da bi se postavili po robu italijanskemu avtomatizmu in nacionalizmu.
Ker se je slovenski rasti pripisoval umetno dosežen nivo, v njem niso upoštevali naravno razmerje, ki veže mestna jedra na podeželje, posebej še velemesto v dinamičnem razmahu, za kakršno je veljal tedaj Trst, na njegovo okolico. Tako razmerje ustreza namreč gospodarskim zakonitostim, in ne političnim naklepom, kot sta že tedaj poudarjala Angelo Vivante in Scipio Slataper.
Podobno kot vladnim oblastem so italijanski narodnjaški in liberalni krogi pogosto očitali tudi Katoliški cerkvi Slovencem naklonjeno vlogo in se pri tem sklicevali na dejavni delež duhovščine pri slovenskem političnem gibanju…
Spremembe lokalne volilne zakonodaje so ohranjale načelo cenzusa, tako da sestava deželnih zborov in mestnih svetov ni kazala ustreznih številčnih razmerij med narodi (v goriške, primeru so prevladovali v deželnem zboru Italijani, čeprav so sestavljali Slovenci dve tretjini prebivalcev območja). Na jezikovnem in šolskem področju so razvoj zavirali oblastni organi z italijansko večino, saj so preprečevali dosledno izenačevanje jezikov, ki so jih govorili v Primorju, dveh v deželi Goriško-Gradiščanski in v Trstu ter treh v Istri.«

Sosedje se bomo morali še srečevati, moliti in pripovedovati v desetletjih, ki so pred ljudmi ob meji, če hočemo dobro sebi in zanamcem.

Gašper Rudolf

PRILOGA STR. 2

PRAZNIK DRUŽIN - 22.05.2011

»DAJTE NAM MOŽNOST NORMALNEGA ŽIVLJENJA IN RAZVOJA!«
je bilo geslo letošnjega, petega!, srečanja družin. Za kraj tega množičnega srečanja so organizatorji izbrali Olimje (Podčetrtek).
V organizaciji Zavoda iskreni.net, največje družinske organizacije v Sloveniji, je prejšnjo nedeljo v Termah Olimia potekal jubilejni, že 5. Festival družin. Zbralo se je več kot 10.000 ljudi, skupno prek 2.500 družin. Ključni cilj festivala je medsebojno druženje ter okrepitev zavedanja o pomenu lastne družine in oblikovanja trdnih družinskih odnosov. Letošnje sporočilo pa je namenjeno tudi vsem odgovornim v naši državi, ki krojijo usodo družine: prenehajte eksperimentirati z družino, dovolj je prerekanja in ideoloških debat, dajte družinam možnost dostojnega življenja in razvoja!

DIREKTOR ZAVODA ISKENI.NET,
Igor Vovk, je pospremil odprtje festivala z besedami: »Festival družin je dokaz, da si družine znamo vzeti čas zase in lahko zaživimo iz svojih potencialov, če nam le okolje to dopušča. Festival družin je praznik, znamenje življenja, znamenje, da so družine prihodnost naše družbe.«
Polonca Sokol, vodja projekta, pa: »Toliko družin na istem mestu, toliko otroškega vrvenja in živžava, napolni človeka s posebno energijo. Festival mi osebno da moči, da še dolgo po tej nepozabni nedelji čutim, kako pomembna je družina.«
Med drugimi dejavnostmi na srečanju so najmlajši lahko prisluhnili različnim pravljicam, medtem ko so se starši udeležili predavanj o zdravju in vzgoji otrok.
Neprofitni festival, ki ga oblikuje prek 100 prostovoljcev in je največja prireditev v Sloveniji ob mednarodnem dnevu družine, ima tudi dobrodelni značaj. Letos so zbirali sredstva za socialno ogroženo osemčlansko družino.

ORGANIZACIJA ZA GOSPODARSKO SODELOVANJE IN RAZVOJ (OECD)

PRED PRAZNIKOM DRUŽINE 2011
je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), katere članica je od julija 2010 tudi Slovenija, letos, 27. aprila, v svojem poročilu zatrdila, da je družina vir bistvene finančne in socialne podpore ljudem in poleg tega ključen dejavnik solidarnosti.
Večkrat mislimo, da so samo Cerkev in kvečjemu razkropljene skupine družinskih terapevtov zagovorniki družinskih vrednot, pa vendar je tudi ta mednarodna Organizacija, ki ni cerkvena, izrecno podprla vsa prizadevanja za promocijo družine, njene družbene vloge in vzgojnega poslanstva.
OECD ugotavlja, da je družina temeljni kamen družbe in glavno »orodje« posameznikovega blagostanja.

KAJ  DELAJO DRUŽINE?
OECD ugotavlja:
Družine  gradijo identiteto, ljubezen, pozornost, oblikujejo okolje, ki spodbuja rast in osebni razvoj svojih članov ter so nosilno jedro mnogoterih socialnih struktur.

O poročilu OECD prihodnjič nadaljevanje

po Vrnetu in Zenitu zbral Gašper Rudolf

PRILOGA STR. 3

SOSEDJE SE PREDSTAVIJO

ALESSANDRO CASTEGNARO
vodi socialno-versko »opazovalnico« (observatorij) severovzhodne Italije, ki jo je v začetku maja (Oglej in Benetke) obiskal papež Benedikt XVI.
Ob papeževem obisku v naši soseščini je g. Castegnaro opisal za vatikansko glasilo Osservatore Romano socialno in duhovno dogajanje v Treh Benečijah, ki jih upravlja 15 škofov med Verono, Trentom, Rovigom in Trstom. Pred tem je opravil raziskavo, na začetku katere ugotavlja, da ni mogoče razumeti italijanskega severovzhoda, če ne sežemo nekaj desetletij v preteklost.  
Pred 50 leti je bila severovzhodna družba v Italiji napol kmečka, življenjski standard skromen, veliko je bilo revščine. Ljudje so odhajali na delo v industrijsko področje Evrope, od Švice do Belgije.
Bilo je polno otrok, družina je bila središče dogajanja, varnosti in solidarnosti.

PREGLEDNA DRUŽBA
je funkcionirala po uveljavljenem vzorcu beneških škofij: ena župnija, ena skupnost, ena vera. Proti letu 1960 se je razvila industrializacija in z njo spremembe.
Zaživel je severovzhodni vzorec Italije.
Brezposelnost je izginila, standard se je dvigoval, življenja se je polastilo potrošništvo. Prihodnost se je zdela svetla in predvidljiva, kakor v vseh družbah blagostanja.
Toda po nekaj desetletjih je postala prihodnost siva. Iztrošil se je toliko občudovan razvojni vzorec, izpuhtel je mit, h kateremu naj bi težili. Ljudi je nekaj neznanega razočaralo, negotovost se je vedno bolj vsiljevala in se vseh polaščala.
Okrog leta 2000 se je razvoj upočasnil, ne sicer bolj kot drugod, vendar se je upočasnil. Nastopila je velika kriza. Bolj kot revščina je ljudi potlačil občutek, kako zelo je družba ranljiva, postaja revnejša, predvsem pa to, da ni mogoče predvideti, kaj jo sploh čaka.

V ZADNJIH TREH LETIH
se je v dotlej cvetočem gospodarstvu podvojila brezposelnost mladih. Odrasti in si postaviti družino, je postalo za mlade naravnost velik podvig. Veliko mladih je prvič spoznalo, da pred njimi ni izboljšanja, pač pa kvečjemu še nazadovanje in da utegnejo nastopiti oni stari časi, ki so jih izkusili in o njih pripovedovali stari ljudje.
Medtem se je spremenila vsa družba.
Prišli so in se naselili ljudje, raznovrstni po barvi, z neznano in nerazumljivo govorico. Po šolah in cestah je malo otrok, veliko jih je od priseljenih tujcev, prebivalstvo se je postaralo…

DRUŽINA? SAJ RES, DRUŽINA!
Družina prenaša težo, ki se pojavlja v vseh razvitih družbah: poroke upadajo, ločitve naraščajo. Kultura, ki je bila še pred nedavnim enotna, je postala pluralna. V njej se je težje sporazumeti in si zaupati, tudi med domačini.
Polna zaposlenost in blagostanje nista dala tega, kar so ljudje pričakovali. Komaj dosežena določena družbena varnost, je ogrožena, ljudje ne najdejo več opore tam, kjer jo pričakujejo.
Ves družbeni svet se je spremenil, po spremembi pa ne zagotavlja tistega, kar je obljubljal.

Nadaljevanje prihodnjič

Iz Osservatore Romano povzel Gašper Rudolf

PRILOGA STR. 4

MARIJIN MOZAIK NA TRGU SV. PETRA

Za vatikanski dnevnik »L'Osservatore Romano«, je kardinal Re povedal, da so po atentatu na papeža Janeza Pavla II., 13. maja 1981, razmišljali o umestitvi vidnega znamenja na Trgu sv. Petra, ki naj bi stalo na istem mestu, kjer je bil sveti oče napaden. Omenil je prepričanje papeža Janeza Pavla II., da ga je pred smrtjo zaščitila Devica Marija (Fatimska Mati Božja) in želel, da na trgu postavijo Marijino podobo. Dodal je, da na trgu manjka nekaj bistvenega: podoba Marije.
Izbrali so okno Apostolske palače, kjer je mozaik danes. Papež je predlagal, da postavijo sliko Marije, Matere Cerkve, saj je Marija vedno bila v skupnosti Cerkve in ji bila posebej blizu v težkih trenutkih. Podobo iz 4. stoletja so prvotno namestili v baziliki sv. Petra, ki jo je zgradil cesar Konstantin. Sliko so leta 1964 obnovili in jo poimenovali: »Mater Ecclesiae«, ob objavi odloka II. vatikanskega koncila o Devici Mariji, Materi Cerkve. Petnajst let pozneje, 8. decembra 1981, je papež Janez Pavel II. Marijino podobo blagoslovil, kot znamenje Božjega varstva Cerkve in vseh, ki prihajajo na trg sv. Petra.

KRŠČANSKI FACEBOOK

Verske vsebine na socialni mreži Facebook nagovarjajo vedno več uporabnikov in s tem prekašajo ponudbe svetovno znanih pop zvezdnikov. Rezultate je posredoval portal za analizo socialnih mrež, Allfacebook.com.
Z več kot 2,3 milijonov posegov, zabeleženih od 9. do 15. maja, je na prvem mestu stran »Jesus Daily«, ki vsak dan prinaša verske vsebine, vključno z Jezusovimi besedami iz Svetega pisma. Na drugem mestu je z 900.000 prijavami stran »Bible«, tretje mesto ima stran v španskem jeziku: »Dios Es Bueno«, s skoraj 460.000 uporabniki.
Facebook strani lahko oblikujejo posamezniki ali organizacije, da se povezujejo s somišljeniki. Samo na mreži Facebook je vsak mesec več kot 900 milijonov povezav.

V MÜNCHNU KATOLIČANI V MANJŠINI

V nadškofiji München – Freising v tem trenutku živi večinoma nekatoliško prebivalstvo. V številu 1,77 milijonom prebivalcev, je delež katoličanov 49%. Podatke so v statistiki nadškofije München za leto 2010 objavili 17. maja. Lani je število katoličanov, ki so zapustili Cerkev naraslo na več kot 23.000. Še v letu 2001 je nadškofija imela več kot 1,85 milijona katoličanov.

MEDNARODNA NOČ ODPRTIH CERKVA

V petek,  27. maja je v Avstriji več kot 700 krščanskih cerkva odprlo vrata obiskovalcem, na Češkem 600 cerkva, okrog 100 v škofiji Trnava na Slovaškem, sedem pa v madžarskem Sopronu. Letos tako poteka že sedma noč odprtih cerkva. Lani jih je obiskalo okrog 310.000 obiskovalcev. O samem programu dobite natančne informacije na spletni strani: www.langenachtderkirchen.at.

Aleš Rupnik


Ni jedilni vagon
Janez mora v Ljubljano zaradi študentske sobe. Na postaji vstopi v avtobus s krompirčkom v eni in hrenovko v drugi roki.
Šofer se razjezi: »Poslušaj, fant, tu ni jedilni vagon!«
»Vem, zato pa imam hrano s seboj!«