PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

OBISK PAPEŽA BENEDIKTA V OGLEJU IN BENETKAH

»OGLEJ 2«
Papež Benedikt XVI. je 7. in 8. maja obiskal Oglej in Benetke. Poseben poudarek je imelo srečanje v Ogleju, ko so papežu predstavili program sinode škofij severovzhodne Italije (Treh Benečij – Triveneto) »Oglej 2«, ki jo bodo zaključili leta 2012. Na srečanje so poleg članov škofijskih pastoralnih svetov povabili tudi predstavnike škofij, ki izhajajo iz oglejske tradicije (iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Bavarske in Madžarske).

NA POTI V OGLEJ
Kadar sem na poti v Oglej, vedno čutim, da se vračam v duhovni dom, Materino hišo naše vere, h koreninam. Ne le zaradi bogate kulturne dediščine, ampak predvsem, da potrdim svojo vero. Prav papež Benedikt, duhovni oče današnjega časa, je prišel v našo Materino hišo, da nas potrdi v veri, iskanjih, skupnih prizadevanjih.

IZROČILO OGLEJA
Dediščina Ogleja izraža globoko vero, ki so jo živeli naši predniki. Papež nas je povabil, da to duhovno dediščino na novo premislimo, ovrednotimo, varujemo in izpovemo, še posebej ob soočanju z izzivi, ki jih prinašajo radikalne spremembe današnjega časa. Prav izročilo Ogleja nas uči, kako danes spregovoriti o Jezusu Kristusu v okolju, kjer se srečujejo različne kulture, v znamenjih solidarnosti, v družinah, med mladimi…

OGLEJ, KRAJ SREČANJA
Povabilo na srečanje s papežem ima za nas na Goriškem še poseben pomen, da preraščamo predsodke, ki so jih ustvarile ideologije polpretekle zgodovine (fašizem in komunizem) in v zavedanju odgovornosti, ki jo imamo, kot ljudje našega časa, z zaupanjem usmerimo naš pogled v prihodnost. Zato je Oglej in Cerkev kraj, kjer se srečujemo, da bi resnično znali odgovarjati na znamenja časov, tako ustvarjati kulturni in medkulturni dialog, kar je naloga vseh, ki živimo ob meji na Goriškem, saj drug drugemu nismo le danost in dejstvo, ampak predvsem dar in obogatitev.

SLED OGLEJA
Hvaležni smo povabilu goriškega nadškofa Dina de Antonija z željo, da bi srečanje s papežem Benediktom XVI. v Ogleju tudi za nas pustilo razpoznavno pot.

Aleš Rupnik

KAPELA

HVALA
vsem staršem in birmancem za sodelovanje ob slovesnosti letošnje birme. Naj vas vse skupaj vodi Sveti Duh.

PRVO OBHAJILO
bo naslednjo nedeljo, 22. maja ob 10. uri. 11 dečkov in 14 deklic bo prvikrat prejelo Jezusa pod podobo kruha. Vsem slavljencem in njihovim družinam želimo kot župnija, da bi znali in zmogli živeti iz vere v živega Jezusa, ki je hrana na poti vsakega kristjana.

ŠMARNICE
so vsak dan za odrasle zjutraj pred mašo in zvečer za otroke med mašo. Pred nami je še polovica Marijinega meseca majnika.

ROMANJE
v Marija della Corona in Verono skupaj z župnijo Kromberk bo, če bo dovolj prijav. Konec tega tedna se odločimo, zato se čimprej prijavite in vplačajte 23 €.

4 KLOPI SO ŽE NAŠE
Zadaj v cerkvi je pano, kjer je lepo nakazano, koliko klopi smo že kupili; poleg je tudi nabiralnik za Vaše darove. Vabimo in trkamo na velikodušna srca, da čimprej zberemo. Hvala staršem bimancev, ki so zbrali za eno klop.

POGREBNO SLOVO
je bilo v minulem tednu v ponedeljek, 9. maja v Stari Gori in sicer od Vida Cenciča (77), Gortanova 19 A. Naj mu Gospod po naših molitvah nakloni večni mir in pokoj.

 

KRISTUS ODREŠENIK

PRVOOBHAJANCI – STARŠI
Srečamo se v nedeljo, 15. maja, ob 10:00.

UPOKOJENCI IN SVETOPISEMSKA SKUPINA
Srečanje je v sredo, 18. maja, ob 17:00.

ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET
Seja bo v petek, 27. maja, ob 20:00.

ŠMARNICE
Za odrasle vsak dan po maši ob 7:30 in ob 19:00, za otroke od ponedeljka do sobote ob 18:00. Od 14. do 19. maja v Domu starejših šmarnice oblikujejo sodelavke Karitas.

KROMBERK IN VOGRSKO

ZAHVALA
Iskrena hvala vsem, ki ste z molitvijo, s petjem, čiščenjem, krašenjem in drugačnim sodelovanjem pomagali ustvariti lep in doživet praznik tako prvega obhajila, kakor tudi včerajšnje birme. Bog vam stokratno povrni!

BIRMA
Včeraj so naši birmanci po rokah našega škofa Metoda prejeli ta zakrament Svetega Duha in zrelosti v veri. Fantje in dekleta, ostanite zvesti danim obljubam in vredni božjih darov!

KRSTI
Na Vogrskem prejmejo danes prvi zakrament Tilen Fratnik, Vogrsko 76, Tia Rustja, Vogrsko 153, Anže Šuligoj Nardin, Vogrsko 109 in Noel Komac, Vogrsko 145 a, v Kromberku pa Ruben Amadej Pavlin, V. Vodopivca 92, Ajda Stare, V. Vodopivca 125 in Klemen Pavlin, Loke 3a. Staršem voščimo veliko veselja pri vzgoji in obilje družinske sreče.

ŠMARNICE
Otroke še posebej vabim vsak dan k šmarnicam v Kromberku (tudi, ko ni maše), da tako s prebiranjem kratkih prigod, z molitvijo in veseli počastimo Marijo, majniško kraljico. Tudi doma si postavimo Marijin oltarček: rožice pred Marijin kip ali podobo.

ROMANJE
Župnijsko romanje bo v soboto, 4. junija k božji poti Madonna della Corona blizu Gardskega jezera ter v Verono. Prijavite se čimprej s plačilom potnine (23 €)!

SOLKAN

ZAHVALA MARIJI
Za prelepo župnijsko romanje na Sveto Goro 8. maja, ki je bilo pravi svetogorski Emavs. Z lepim vremenom se je ujemalo tudi prijetno romarsko razpoloženje. Spomin na tretjo Marijino vrnitev na Sveto Goro pred 60 leti naj ohranja v nas neomajno vero v Marijino ljubezen do nas in iz dneva v dan poživljeno našo ljubezen do Marije. Ne pozabimo doma in v župniji graditi njenega doma, kjer je vedno prostora za Jezusa med nami.

SVETOVNI MOLITVENI DAN ZA DUHOVNE POKLICE
Zedinjeni z vso Cerkvijo molimo za nove duhovne poklice, danes in tudi sicer.

SREČANJA STARŠEV
Za starše 1. razreda veroučencev je v ponedeljek 16. 5. in 2. razreda v četrtek 19. 5. ob 20:00.
Starši s prvoobhajanci imajo še zadnje srečanje v tem veroučnem letu v nedeljo 22. 5. pri maši ob 10:00 in po maši.

NAŠI RAJNI
V velikonočno veselje brez konca sta s telesno smrtjo vstopili 29. aprila 87-letna Helena Jug, rojena Arčon, Žabji kraj 26, in 30. aprila 86-letna Kristina Prijon, rojena Mezgec, Pionirska 6. Domačim iskreno sožalje. 

ŠEMPETER

ŽUPNIJSKA KARITAS
V ponedeljek, 16. 5. ob 20:00 bo srečanje za Župnijsko karitas.
 
STARŠI BIRMANCEV
V sredo, 18. 5. ob 20:00 bo srečanje bodočih birmancev.
 
PRVOOBHAJANCI
Prvoobhajnci se bodo ta teden pripravljali na prejem Jezusa v sv. obhajilu. Vsak večer bodo skupaj s svojimi starši pri sv. maši. V sredo popoldne so starši povabljeni k čistilni akciji. V četrtek po maši bomo imeli generalko. V petek ob 17:30 bo spoved za prvoobhajance in njihove domače. V nedeljo ob 10:00 bo slovesnost prvega sv. obhajila.

SKUPNA OZNANILA

NEDELJA DOBREGA PASTIRJA
in 48. svetovni molitveni dan za nove duhoven poklice, danes na 4. velikonočno nedeljo.
Pepež Benedikt XVI. je v svoji poslanici zapisal: „ Zahtevno in hkrati navdušujoče zveni Jezusovo povabilo nekaterim: »Hodi za menoj«, s katerim jih vabi, naj se spoprijateljijo z njim, od blizu prisluhnejo njegovi besedi in zaživijo z Njim. Učil jih popolne posvečenosti Bogu in širjenju njegovega kraljestva v skladu z evangeljsko zakonitostjo: »Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu« (Jn 12,24). Vabi jih, naj izstopijo iz svoje zaprte volje in ideje o samouresničenju, se potopijo v Božjo voljo in se ji pustijo voditi. V njih poživlja bratstvo, ki izhaja iz razpoložljivosti Bogu (prim. Mt 12,49–50) in je značilna poteza Jezusove skupnosti: »Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen« (Jn 13,35).“ Še naprej goreče molimo, da ne zmanjka Kritusovih duhovnikov.

SVETA GORA
Frančiškani s Svete Gore vabijo na odprtje razstave o nadškofu Šuštarju (božjo voljo spolnjevati) in sicer, danes, v nedeljo, 15. maja ob 17. uri v Frančiškovo dvorano. Na razstavi bosta spregovorila tudi prof. dr. Anton Dolinar, avtor razstave in msgr. dr. Anton Jamnik, nadškofov tajnik. Razstava bo odprta do 5. junija 2011 ob nedeljah od 9. do 18. ure, ob delavnikih po dogovoru.
KOSTANJEVICA NAD NOVO GORICO
XVII. Sezona koncertov „Glasba z vrtov sv. Frančiška“ vabi: na drugi koncert
-  17. maj 2011 ob 20. uri
   Trio Slavko Osterc
  Liza Hawlina Prešiček, flavta; Dejan Prešiček, saksofon; Nina Prešiček, klavir

 

PRILOGA – STR. 1

DOGAJANJE PRI SOSEDIH

IZ GOVORA PAPEŽA BENEDIKTA XVI. NA KAPITELJSKEM TRGU V OGLEJU

V SOBOTO 07.05.2011

DRAGI BRATJE IN SESTRE!
Z velikim veseljem prihajam k vam, otroci in dediči slavne oglejske Cerkve, in tukaj začenjam svoj pastorali obisk v teh deželah. Vsem vam, pastirji in nosilci civilnih oblasti, verniki škofij treh Benečij, pa tudi tistim iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Bavarske, namenjam prisrčen pozdrav…
Arheološki ostanki in čudoviti umetniški sledovi, po katerih je Oglej znan povsod po svetu, me v tem trenutku vabijo, da se odpravim k začetkom tega mesta, ki je pognalo leta 181 pred Kristusom in cvetelo v naslednjih stoletjih, kakor to opeva škof Pavlin: »... lep, slaven, s sijajnimi palačami, znamenit po obzidju in še bolj po brezštevilni množici tvojih meščanov. Vsa mesta Benečije so ti bila podložna in so te vzela za glavno mesto in prestolnico, saj si cvetel po svoji duhovščini in sijal zaradi svojih cerkva, ki si jih posvetil Kristusu«
Oglej se je rodil in se razvijal, ko je bilo cesarstvo na vrhuncu moči, kot vrata med Vzhodom in Zahodom, kot kraj obrambe in gospodarskih ter kulturnih izmenjav.

SLAVA OGLEJA PA JE BILA ŠE VSE KAJ DRUGEGA!
Dejansko, tako nam pravi sv. Pavel, Bog ni izbral tega, kar je plemenito in mogočno, ampak to, kar je v svetu šibko in neuko (prim. 1 Kor 1,27–28). V daljni provinci Siriji se je v času cesarja Avgusta rodil on, ki je prišel razsvetlit ljudi z lučjo Resnice, Jezus, sin Marije in Jožefa, Sin Očeta, enega bistva in sovečen z njim, On, ki razodeva cesarstvo Boga nad ljudmi, ki ne pozna zatona; ki razodeva njegov načrt občestva za vsa ljudstva; On, ki je potem s svojo smrtjo na križu, ki jo je prestal po rokah cesarstva, ustanovil pravo kraljestvo pravičnosti, ljubezni in miru, ko je dal ljudem, ki ga sprejemajo, »moč, da postanejo Božji otroci« (Jn 1,12). Od Jeruzalema je preko Aleksandrije tudi sem dospelo Veselo oznanilo Kristusovega odrešenja. Dospelo je tudi v to rimsko pokrajino seme velikega upanja. Oglejska skupnost v deseti pokrajini cesarstva je kmalu postala skupnost mučencev, junaških pričevalcev vere v Vstalega, seme novih učencev in novih skupnosti. Veličina Ogleja tedaj ni bila samo v tem, da je bilo to deveto mesto cesarstva in četrto Italije, ampak tudi to, da je bil Oglej živa Cerkev, zgledna, sposobna pristnega evangeljskega oznanila, ki ga je pogumno širila v bližnje pokrajine, stoletja ohranjala in hranila. Zato izkazujem čast tej blagoslovljeni deželi, prepojeni s krvjo in žrtvijo tolikih pričevalcev in prosim svete oglejske mučence, naj tudi danes prebudijo v Cerkvi pogumne in zveste Kristusove učence, ki bodo predani samo njemu in zato prepričani in prepričljivi.

nadaljevanje in sklep na naslednji strani >

PRILOGA – STR. 2

KO JE KRŠČANSTVO V 4. STOLETJU DOBILO SVOBODO
za javno bogoslužje, se je samo še raztegnil domet delovanja oglejske Cerkve in se razširil onkraj naravnih meja Venetije in Histrije vse do Retije, do Norika, do prostranih podonavskih dežel, do Panonije, do Savije. Tako se je oblikovala oglejska metropolitanska cerkvena pokrajina, ki so ji škofje dokaj daljnih Cerkva izkazovali pokorščino, od nje sprejemali veroizpoved, se je oklepali z neločljivimi vezmi cerkvenega, liturgičnega, disciplinskega in celo arhitekturnega občestva.
Oglej je bil utripajoče srce v tej pokrajini pod učenim in neustrašnim vodstvom svetih pastirjev... Med mnogimi omenjam Kromacija…,skrbnega in delavnega škofa, kakor je bil Avguštin v Hiponu ali Ambrozij v Milanu, »zelo svet in učen med škofi«, kakor ga je označil Hieronim. Kar je Cerkev, ki jo je Kromacij ljubil in ji služil, naredilo veliko, je njena veroizpoved v Jezusa Kristusa, pravega Boga in pravega človeka…

 
DRAGI BRATJE IN DEDIČI OGLEJSKE CERKVE,
danes sem med vami, da občudujem to bogato in starodavno izročilo, predvsem pa zato, da vas potrdim v globoki veri vaših očetov. V tem zgodovinskem trenutku znova odkrijte, branite, z duhovno gorečnostjo izpovedujte to temeljno resnico. Samo od Kristusa namreč lahko človeštvo prejme upanje in prihodnost; samo od njega lahko zajema pomen in moč odpuščanja, pravičnosti, miru. S pogumom vedno ohranjajte živo vero in živa dejanja svojih izvorov! Bodite v svojih Cerkvah in znotraj družbe »quasi beatorum chorus« – nekakšen zbor blaženih, kakor je Hieronim trdil o oglejski duhovščini zaradi edinosti vere, študija Božje besede, bratske ljubezni, veselega in raznolikega sozvočja cerkvenega pričevanja. Vabim vas, da vedno znova postajate novi učenci evangelija, da ga prevajate v duhovno gorečnost, jasno verovanje, iskreno ljubezen, čut za uboge brez odlašanja.
O da bi mogli oblikovati svoje življenje v skladu s tistim »sermo rusticus« – s tisto kmečko govorico, o kateri je še govoril Hieronim, ko je mislil na evangeljske vrline oglejske skupnosti. Bodite vztrajni pri jaslih, kakor je govoril Kromacij, to je ob oltarju, kjer je hrana sam Kristus, Kruh življenja, moč v preganjanjih, jed, ki okrepča v vsakem obupovanju in oslabelosti, hrana krščanskega poguma in gorečnosti. Spomin na sveto mater, oglejsko Cerkev, naj vas podpira, naj vas odpre za nova misijonska obzorja v tem zahtevnem zgodovinskem obdobju, naj vas naredi za ustvarjalce edinosti in razumevanja med ljudstvi vaših dežel.
Devica Marija naj vas vedno brani na vaši poti in naj vas spremlja moj blagoslov.

Sledili so pozdravi v furlanščini, nemščini, slovenščini in hrvaščini. V slovenščini je dejal:
 
»LEPO POZDRAVLJAM VSE SLOVENSKE VERNIKE!
BOG BLAGOSLOVI VAS IN VAŠE DRUŽINE!«
Prevedel br. dr. Miran Špelič OFM

PRILOGA – STR. 3

IZ PAPEŽEVEGA NAGOVORA OB BEATIFIKACIJI JANEZA PAVLA II. (2)

MARIJIN BLAGOR
Naša misel se obrača še k blagru Device Marije.
Sveta Elizabeta ji reče: »Blagor ji, ki je verovala, da se bo spolnilo, kar ji je napovedal Gospod.«  Blagor vere ima zgled v Mariji in vsi smo veseli, ker se beatifikacija Janeza Pavla II. godi na prvi dan Marijinega meseca pod materinskim pogledom nje, ki s svojo vero podpira vero apostolov in nenehno podpira vero njihovih naslednikov, posebno tistih, ki so poklicani, da sedijo na Petrovem sedežu.
Marijina navzočnost je skrita povsod: je Mati, ki ji je Jezus zaupal vsakega od učencev in vso skupnost. Še posebej opažamo, da Marijino učinkovito in materinsko navzočnost zabeležita sveti Janez in sveti Luka v pripovedi o Jezusovi smrti, kjer se Marija pojavi ob vznožju križa, in na začetku Apostolskih del, ki jo prikažejo sredi učencev, zbranih v molitvi v dvorani zadnje večerje.

PETROVO PRIČEVANJE
Sveti Peter, poln duhovnega navdušenja novokrščenim kaže na razloge njihovega upanja in veselja. Na začetku svojega prvega pisma pripoveduje: »Polni veselja ste,« in dodaja: »Vi ga ljubite, čeprav ga niste videli in zdaj verujete vanj, čeprav ga ne vidite. Zato vzklikate od neizrekljivega in slavnega veselja, medtem ko dosegate cilj svoje vere: odrešenje duš« (1Pt 1,6.8-9).
Vse je v povednem naklonu, ker gre za novo resničnost, ki jo je porodilo Kristusovo vstajenje, resničnost, ki je dostopna veri. »To je Gospod naredil,« pravi psalm (118,23) – čudovito je v naših očeh.

JANEZ PAVEL II.
Danes sije v naših očeh v polni luči vstalega Kristusa ljubljeni in častitljivi lik Janeza Pavla II. Danes se njegovo ime pridružuje množici svetnikov in blaženih, ki jih je razglasil v skoraj 27 letih papeževanja, ko je opozarjal na splošno poklicanost k visokim merilom krščanskega življenja, k svetosti. Vsi člani božjega ljudstva smo na poti proti nebeški domovini, kamor je pred nami šla Devica Marija, na popoln način pridružena Kristusovi skrivnosti in skrivnosti Cerkve.
Karol Woytyła je najprej kot pomožni škof, potem pa kot krakovski nadškof sodeloval na drugem vatikanskem cerkvenem zboru in je dobro vedel, da zadnje poglavje dokumenta o Cerkvi, posvečeno Mariji, pomeni, da se Odrešenikovo Mater postavi za podobo in zgled svetosti za vsakega kristjana in za vso Cerkev. To gledanje je blaženi Janez Pavel II. odkril v mladih letih ter ga potem ohranjal in poglabljal vse življenje. To ikono najdemo v Janezovem evangeliju (19,25-27) in je povzeta v grbu Karola Wojtyła: zlat križ, črka »M« spodaj desno in geslo Totus tuus, ki ustreza slavnemu izrazu sv. Ludvika Marija Grigniona Montfortskega, v katerem je Karol Wojtyła našel temeljno načelo svojega življenja: Ves sem tvoj in vse, kar je moje, je tvoje. Tebe imam za vse svoje dobro. Daj mi svoje srce, o Marija.

Prevedel br. dr. Miran Špelič OFM

PRILOGA – STR. 4

KATOLIŠKA CERKEV V ZDA IN EKONOMSKA KRIZA

Katoliške župnije v ZDA so premostile finančno krizo, ki jo je povzročila recesija. Po rezultatih raziskave o dohodkih verskih organizacij, ki jo je pripravil Hartfordski institut za religijske raziskave, je 57 % katoliških župnij izkusilo »večji ali manjši« upad dohodkov iz darov vernikov. Po teh podatkih se katoliška Cerkev ne razlikuje od drugih krščanskih skupnosti v ZDA. Posamezne donacije so sicer običajno manjše kot v protestantskih skupnostih, vendar so katoliške župnije večje in prejemajo več manjših darov. Vseeno imajo katoliške dobrodelne organizacije velike težave zaradi povečanja potreb in zmanjšanih prihodkov, tudi zaradi znižanja državne podpore verskim organizacijam. Frank Butler, izvršni direktor Združenja darovalcev katoliškim dejavnostim (FADICA) pravi, da večina ustanov katoliške cerkve v ZDA pomaga pri ublažitvi negativnih posledic recesije: »Pomembno je, da se podpora ljudem v stiski ni zmanjšala. Na državni ravni se stanje izboljšuje. Rast je sicer 3 – 4 %, je pa stabilna«.

SLOVAŠKA: PASTIRSKO PISMO OB POPISU PREBIVALSTVA

»Vera je zaklad, ki ga imamo in ga moramo ohraniti živega«. S tem sporočilom so slovaški škofje nagovorili ljudi ob popisu prebivalstva, ki bo potekal od 13. do 21. maja. V pastirskem pismu spodbujajo, naj tudi uradno priznajo pripadnost Cerkvi. Po rezultatih zadnjega popisa leta 2001, se je 74% Slovakov opredelilo, da so katoličani. »Zavedamo se, da se je število v desetih letih zmanjšalo. Prav tako lahko jasno vidimo, da vse bolj prodira liberalna interpretacija vrednot in se je podoba družbe bistveno spremenila.« Pastirsko pismo poudarja nalogo Cerkve, da zaščiti družino, zdravo vzgojo otrok in zaščito moralnih vrednot, kar je bistvenega pomena za celotno družbo in ohranjanje skupnih dobrin.

DUHOVNIKI NA VRHU FRANCOSKE GLASBENE TOP LISTE

Glasbena skupina treh francoskih duhovnikov »Les Pretre« (Duhovniki) je tudi z drugim albumom »Gloria« dosegla vrh glasbene top liste. Francoski mediji poročajo, da so že v prvem tednu prodali okrog 30.000 izdanih albumov, s čimer so prišli na prvo mesto najpopularnejših. Kakor njihov prvi album »Spiritus Dei«, tudi novi CD vključuje klasične melodije in duhovne pesmi, pa tudi interpretacije znanih pesmi. Med drugimi so pesmi znanih pevcev Florenta Pagnya, Jean – Jacquesa Goldmana in Georgesa Brassensa.
Prvi album, ki je izšel leta 2010, so prodali v 800.000 izvodih. Skupina »Les Pretre« je takrat nekaj tednov bila na vrhu liste hitov. Dohodek od prodaje albuma, več kot 650.000 evrov, bodo namenili za izgradnjo šole na Madagaskarju in za obnovo svetišča Notre-Dame – du – Laus v Alpah.

Aleš Rupnik

Že dobro…
Mojca ima svojega moža čez glavo. Vse dni sedi v fotelju in bulji v televizijo. Nekega dne mu reče: »Tone! Poiskala si bom moža, ki bo videl v meni več kot samo služkinjo!«
»Že dobro. Samo preden greš, mi še pivo prinesi...«