PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

PRAZNOVANJE NAŠEGA ODREŠENJA

    Sodobni človek namesto v Boga verjame vase, v ta svet, v to življenje, v materializem, ki mu nikoli ne poide virov, v napredek brez konca, v vsemogočno znanost, pravično demokracijo, v uživanje in zabavo brez omejitev… Naravne katastrofe, brezkončne vojne, in krivice, ki jim ni ne konca ne kraja po vsem svetu in pri nas doma, odtekanje življenja v nič…, nas postavljajo nazaj v hladno zemljo iz katere smo bili ustvarjeni. Vse nam postaja brez veze.   
    Zgodovina od Jezusove zmage nad smrtjo pa ni več ujeta v nesmiselno tekanje v krogu, ki nikamor ne vodi, kot le nazaj na začetek, ampak vodi kot spirala k cilju, ki ni nič manj kot poveličano večno življenje pri Bogu. Ni več nihanja zdaj v levo zdaj v desno: materija − antimaterija, snov − praznina, bivanje − nebivanje, življenje − smrt.
    »Po soboti, ko se je svital prvi dan tedna, sta prišli Marija Magdalena in druga Marija pogledat grob« (Mt 28,1). Prišli sta nazaj na tisto mesto, da bi videle mrtvega Jezusa, torej Jezusa, ki ga več ni, kot sta mislili, da ga ni bilo pred njegovim rojstvom v betlehemski votlini. Vendar sta se zmotili. In glej, nastal je močan potres in angel, ki je bil videti kakor blisk jima je rekel, da Jezusa ni tam, ker je obujen, kakor je rekel. Zdaj pa naj gredo v Galilejo. Spet sicer tja, kjer se je vse začelo, vendar ne spet rib lovit, kot so to najprej razumeli apostoli, ampak oznanjat Jezusovo vstajenje: »Vstali Jezus več ne umrje, smrt nad njim več ne gospoduje.«
    
    Naša slovenska imena nas lahko zavedejo in možno je, da jih nekateri tudi tako doživljajo kot jih imenujejo. »Nedelja« in »praznik«, kot da je vse samo prazno in da se ta dan samo nič ne dela in nič ne dogaja. Naš praznik je poln veselja, smisla in milosti vstalega Kristusa. Jezusovo vstajenje napoveduje ne samo naše vstajenje, ampak tudi novo nebo in novo zemljo, novo družbo, novo pravičnost in ljubezen...
Naj tudi letošnja Velika noč
napolni naše prazno življenje z veselim upanjem.

Joško Tomažič

KAPELA

PRAZNIČNO VOŠČILO
Ponovno je stopil Vstali zveličar med nas, v naše župnijsko občestvo, v naše družine. On je med nami z željo, da bi mi bili z Njim. Naj se vam izpolnijo te želje in pričakovanja. Bratje frančiškani na Kostanjevici iskreno voščimo vsem, ki prihajate na ta obljuden novogoriški hribček, veliko notranjega veselja in miru. Naj nas še naprej povezuje in zavezuje On, ki je premagal temo greha in vse hudo – ALELUJA.

HVALA
Hvala župnijskim sodelavcem: pevcem, organistom, bralcem, ministrantom, nosilcem neba, pritrkovalcem, naši kuharici Idi in br. Miranu za praznično okrasitev; naj vam dobri Bog povrne za vse vaše žrtve.
Hvala Alešu Komljancu za oljke in hvala vam za darove ob prejemu oljčne vejice - 536,25 €.
Hvala Aleksandri in njenim pomočnicam, ki so počistile okna v spodjem delu samostana.
Hvala za vse vaše materialne darove in vse molitve, ki jih izrekate pred Kostanjeviško Marijo za vse nas.

BELA NEDELJA,
letos 1. maja, je naš praznik, ko kot župnija praznujemo zunanjo slovesnost praznika Gospodovega oznanjenja – tej skrivnosti je posvečena naša cerkev. Ob 10. uri bo osrednja slovesnost, ki jo bo vodil p. Pashal Gorjup iz Kamnika; kar nekaj let je deloval kot skrbi oskrbnik svetogorske bazilike. Pri vseh mašah bo ofer za načrtovane nove klopi v cerkvi. Po maši pa bo pred cerkvijo druženje ob pecivu in soku. Prosimo pridne roke gospodinj, da prinesejo svoje dobrote do sobote, 30. aprila, zvečer v našo kuhinjo.

ŠMARNICE
Marijansko pobožnost meseca maja - „šmarnice“, bomo tudi letos imeli zjutraj pred mašo za odrasle in zvečer med mašo za otroke. Še posebej prvoobhajanci in vsi drugi otroci, pridite s starši.

BIRMANSKA 9-DNEVNICA
se bo pričela v četrtek, 5. maja s sv. mašo ob 19. uri, ki jo bo ob priliki srečanja z birmanci in starši daroval sam škof birmovalec msgr. Metod Pririh.


ZAKONSKI JUBILANTI 2011
Vsi, ki v tem letu praznujete 10, 15, 20, 25, 30, 35, 40, 45, 50 in morda še več, lepo povabljeni, da se prijavite za skupno praznovanje in zahvalo Bogu na 4. velikonočno nedeljo, 15. maja ob 10. uri. Prijave sprejemamo v župnijski pisarni do nedelje 8. maja.

KRSTILI SMO
Na Cvetno nedeljo, 17. 4., smo krstili prvega otroka v tem letu v naši cerkvi, zakrament božjega otroštva je prejel Lovro Scozzai, sin Andreja in Valentine Scozzai, Kridričeva 33 A.  Družini novokrščenca iskreno čestitamo.

KRISTUS ODREŠENIK

VELIKONOČNI PONEDELJEK – ŽUPNIJSKO ROMANJE NA SVETO GORO
Letošnje župnijsko romanje na Sveto Goro bo že na Velikonočni ponedeljek, 25. aprila.
Tisti, ki boste šli peš že od cerkve, se zberete ob 6:30 pred cerkvijo.
Na  Prevalu, pri 1. postaji križevega, pota se zberemo v treh skupinah:
1. skupino ob 8.00 vodi g. Aleš
2. skupino ob 8.15 vodi Dunja Kovačič (predvsem otroci in skavti 1. triade)
3. skupino ob 8.30 vodijo skavti.
Ob 10.00 bo romarska maša. Po maši in litanijah smo vabljeni na golaž in polento, ki nas bosta čakala na vrtu med samostanom in romarskim domom.
V primeru dežja se zberemo ob 9.00 na Sv. Gori, kosilo bo pod streho. Oprema: obutev, topla obleka, pijača po potrebi, posodica in jedilni pribor za golaž, malo peciva….

KATEHISTINJE
S katehistinjami se srečamo v sredo, 4. maja po večerni maši.

ŠMARNICE
bodo za otroke, ki jih bodo spremljali animatorke in animatorji vsak dan ob 18:00 (prvič v torek, 3. maja). Letos nas bo spremljala podoba Chiare Luce Badano. Lepo vabljeni!

PRVOOBHAJANCI – STARŠI
Srečamo se v nedeljo, 15. maja ob 10:00.

DAR CVETNE NEDELJE
Na cvetno nedeljo smo za potrebe cerkva v Slovenski Istri zbrali 478,00 €. Hvala vsem, ki ste oljčne veje pripravili.

KROMBERK IN VOGRSKO

VOŠČILO
Velikonočno veselje in obilje Božjega blagoslova voščim vsem Kromberžanom in Vogrinom, še posebej bolnim in ostarelim!

ZAHVALA
Iskrena hvala vsem, ki ste z molitvijo, petjem, čiščenjem, krašenjem in drugačnim sodelovanjem soustvarjali lepe in doživete praznike velikonočne skrivnosti našega odrešenja. Hvala tudi za darove za reveže, za kristjane v Palestini in za našo župnijo.

ROMANJE NA SVETO GORO
Župnijsko romanje na Sveto Goro bo v ponedeljek, 2. maja tako za Kromberk kot tudi za Vogrsko. Maša bo na Sveti Gori ob 10. uri. Za križev pot se zberemo pri prvi postaji na Prevalu ob 8. uri, peš pa krenemo z Vogrskega ob 4:30, od kromberškega gradu ob 6:30, z Bonetovšča ob 7. uri.

GOTARDOVA NEDELJA
Na Vogrskem bodo 8. maja med mašo ob 9. uri sodelovali tudi pevci s Kostanjevice.

PRVO OBHAJILO
V Kromberku bo v nedeljo 8. maja med mašo ob 10:30 trinajst otrok prvič prejelo Jezusa pod podobo kruha. Spoved prvoobhajancev bo v petek, 6. maja ob 18. uri.

BIRMA
Ta zakrament zrelosti bo 12 mladih iz Kromberka in 3 z Vogrskega prejelo v Kromberku v soboto, 14. maja ob 15. uri. S škofom se srečamo v torek, 3. maja, z dekanom pa 5. maja. Od 4. maja prihajate birmanci k devetdnevnici. Spoved bo v četrtek in petek (12. in 13. maja) ob 18. uri.

ROMANJE
Župnijsko romanje bo v soboto, 4. junija k božji poti Madonna della Corona ob gardskem jezeru ter v Verono. Prijavite se od 1. maja s plačilom potnine.

SOLKAN

VELIKONOČNO VOŠČILO    
V letu solidarnosti in dobrodelnosti čim bolj izkoristimo neizmerno moč ljubezni Jezusovega vstajenja, ki nas od sebe ponese k vsem stiskanim. Velikonočno veselje delimo z vsemi. Naši preizkušeni bratje in sestre vse pozdravljajo.

ZAHVALA
Naj Sveti Duh povrne pridnim staršem, ki so pomagali pripravljati praznik birme in počistili cerkev, cerkvenim pevcem, krasilkam, pritrkovalcem, birmancem in vsem, ki so prispevali k bogatemu doživljanju velikonočnih praznikov.

KAPELICA MARIJA LURD
spet stoji v bližini, kjer je bila v prvi polovici 20. stoletja, Cesta IX. korpusa 94. Sedaj je na vrtu Golobovih, Velika pot 1. Blagoslovitev bo na velikonočni ponedeljek ob 15:00. Marija gotovo ne bo ostala dolžna pridnima bratoma zidarjema Francu in Danilu Markočič, družinama Golob in Rijavec in drugim donatorjem.

BIRMA 2011
Letos je na velikonočni ponedeljek ob 16:00.  Vstali Jezus je dal svojim učencem naročilo in moč Svetega Duha, da so nadaljevali njegovo delo. Enako dela z nami. Voščimo, da bi 26 družin birmancev tako razumelo zakrament birme. – V tednu po birmi, ki je velikonočna osmina, prihajamo vsak dan k zahvalnim mašam za darove Svetega Duha.
Ob obisku župnije ob priliki birme gospod škof Metod Pirih izroči priznanje zvestim in požrtvovalnim cerkvenim pevcem in pevkam, katerim iskreno čestitamo.

BELA NEDELJA – NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA
Pri maši ob 10:00 je krstno slavje. Z vso Cerkvijo in ljudmi dobre volje se veselimo novega blaženega: papeža Janeza Pavla II.

ŠMARNICE
Za odrasle bodo pri maši ob 19:00; za otroke ob 18:30 (začetek 3. maja).

POJDIMO NA GORO NA MATERIN KRAJ
Župnijsko romanje na Sveto Goro bo 8. maja. Peš romanje se priče ob 8:15 na Prevalu pri prvem križu. Ta dan je župnijska maša ob 10:00 na Sveti Gori. Za družine birmancev bo to zahvalno romanje za dar birme.

ŠEMPETER

PRAZNIČNE MAŠE
Na veliko noč bosta praznični maši v Šempetru ob 8:00 in 10:00, na velikonočni ponedeljek ob 10:00 in 19:00.
 
ROMANJE
Župnija Šempeter bo v tednu po veliki noči romala na Montserrat v Španiji. Na poti se bomo ogledali tudi razstavo cvetja v Genovi in baziliko Sagrada Familia v Barceloni. Odhod avtobusa iz Šempetra bo v torek, 26. 4. ob 4:00, vrnitev bo v soboto, 30. 4. v dopoldanskih urah. V času romanja ne bo doma sv. maše. Vabljeni ste k molitvi rožnega venca ob 18:30 ali k sv. mašam v drugih župnijah.
 
ŠMARNICE
Vabljeni k šmarnični pobožnosti v mesecu maju. Spremljali bomo šmarnice za otroke Tanje Mlakar "Srnaček, požar in ... dobra dela". Otroke bodo spodbujale nalepke, ki jih bodo lepili na šmarnični plakat.
 
SREČANJE
V torek, 3. maja bo ob 20:00 srečanje za katehistinje.
 
1. PETEK, 1. SOBOTA
V petek, 6. maja bo ob 18:00 ura molitve pred Najsvetejšim in priložnost za spoved, ob 19:00 pa sv. maša. V soboto, 7. maja bo zaradi srečanja s papežem sv. maša ob 8:00 zjutraj.
 
PAPEŽ V OGLEJU
V soboto, 7. maja se bomo udeležili srečanja s papežem Benediktom XVI. v Ogleju. Odhod avtobusa bo iz Šempetra ob 14:00, cena prevoza pa 10 €. Prijave sprejemam, dokler ne bo poln avtobus.

SKUPNA OZNANILA

VOŠČILO NOVOKRŠČENCEM IN BIRMANCEM
Veselimo se ob prazniku letošnjih izbranih katehumenov in jim iz srca čestitamo. Med velikonočno vigilijo v konkatedrali  je g. pomožni škof Jurij Bizjak petim podelil sveti krst, sedmim sveto birmo in šestim prvič sveto evharistijo. Trije bodo zakramente uvajanja prejeli ob sklenitvi cerkvene poroke.

VELIKA NOČ
Velika noč je največji krščanski praznik. Nanj smo se pripravljali s 40 dnevnim postnim časom, katerega vrh je bil veliki teden in sveto tridnevje. Veliko noč, praznik Kristusovega vstajenja praznujemo ves teden do bele nedelje. Na 2. velikonočno nedeljo obhajamo tudi nedeljo Božjega usmiljenja, na katero se pripravljamo z devetdnevnico. Letos bo na to nedeljo razglašen za blaženega papež Janez Pavel II.
 
PRAZNIČNA MAŠA V VDC
Na velikonočni ponedeljek, 25. 4. bo sv. maša ob 15:00 v Varstvenem delavnem centru v Stari Gori. Vabljeni vsi, ki ste povezani z VDC.
 
ŠMARNICE
Na osmino Velike noči, 1. maja pričenjamo Marijin mesec in z njim ljudsko pobožnost šmarnice.
 
VERA IN LUČ
V sredo, 4. maja bo v Šempetru ob 20:00 srečanje animacijske skupine Vera in luč. V nedeljo, 8. maja bo v Šempetru ob 15:00 srečanje goriške skupine Vera in luč.

OGLEJ, 7. 5. IN BENETKE, 8. 5.
Za srečanje s papežem je še nekaj prostih mest. Čimprej se prijavite.
 
PRIPRAVA NA ZAKON
V nedeljo, 8. maja ob 15:00 se bo začel nov tečaj priprave na zakon v Novi Gorici, v prostorih župnije Kristusa Odrešenika.

STARŠI PRED KRSTOM
Srečanja se pričnejo v torek, 3. maja ob 20. uri v Šempasu.

VELIKONOČNE IN PRVOMAJSKE POČITNICE
Z veroučnimi srečanji pričnemo v torek 3. maja.

NASLEDNJA OZNANILA BODO IZŠLA ČEZ 14 DNI Z DATUMOM 8. MAJA.
 
PRILOGA – STR. 1

TRETJA VRNITEV SVETOGORSKE KRALJICE (5) - zadnji del

    Gospod Robert Zadnik (1922 – 1994) je deloval v Solkanu od leta 1947 do leta 1952, najprej kot kaplan, od 12. 10. 1947, ko je takratna oblast pregnala apostolskega administratorja dr. Franca Močnika in župnika Ivana Kretiča, kot vikar namestnik. Leta 1951 je imel največ zaslug in dela za slovesno vrnitev Svetogorske Kraljice na Sveto Goro. Iz njegove pripovedi o tem dogodku:
    »Od 27. do 31. marca sem pripravil in sam vodil misijon za šolarje. Prihajalo je 250 otrok.
1. april (bela nedelja) popoldne v Solkanu: Vsi so imeli bele robčke, s katerimi so mahali, ko je Marija prišla do trga. Ljudi je bilo ogromno, z vseh vetrov. Plac je bil čisto poln, cerkev čisto polna. Marijo  smo dali na glavni oltar. Na oltarju je bilo vse zakrito, samo Marija je izstopala, vse polno rož.
Med misijonom (1.- 8.4.) sem bil noč in dan na straži v cerkvi. Spal sem v zakristiji. In fantom sem rekel: 'Če bi slučajno kaj bilo, vedite: če boste slišali zvonjenje izven običajnega urnika, pomeni: kolce v roke, obkolite cerkev in udari.'
Misijon je lepo potekal. Udeležba je bila izredna. Vse je prišlo. Takrat po vojni je bil misijon potreben, so bile vesti kosmate. Ves dan so hodili ljudje, tudi od drugod.  Vsak je rad po tolikih letih videl Marijo. Primorec pa Sveta Gora – to je eno. Neka gospa mi je povedala, da se je ob tej priliki v njeni družini zgodil čudež: mož se je spreobrnil.
Za odrasle sem po otrocih razposlal šest sto vabil.
Dobil sem prepoved: 'Nobenega ne smete pustiti v cerkev čez noč!' Enemu pa je le uspelo, da je bil v cerkvi. To je bil predsednik okrožnega sodišča dr. Škarabot, ki mi je rekel: 'Jaz bi bil rad v cerkvi.' Tako mi je zadnjo noč delal družbo.
V nedeljo je bilo ogromno ljudi. Veliko mož. O prenosu so bile obveščene vse župnije. Prijavljeni zbori so dobili spored pesmi, ki sem jih sam razmnoževal ponoči na valček v Vrtojbi (v župnišču). Marijino podobo so do Prevala nosili solkanski fantje in dekleta; ta so bila oblečena v solkansko narodno nošo tabin.
To procesijo sem vodil, skakal gor in dol kot policaj, z 39 stopinj vročine. Ko smo prišli do višine hleva na Sveti Gori, je začelo deževati.
Na Sveti Gori je bilo vse nabito. Je bil problem prinesti Marijino podobo do oltarja. V cerkvi so stali v treh vrstah: na tleh, na klečalniku in še na klopi, kjer se sedi.
Zame je to bilo veliko doživetje, ki ostane v spominu. Kljub vsem oviram je bil to lep dogodek, ki je vse prevzel. Bilo je pravo zmagoslavje (15.000 romarjev).«
                                
Paljk Vinko

PRILOGA – STR. 2

MED NOVIMI BESEDAMI

KRISTJANOFOBIJA (4)

V ZAČETKU APRILA
so objavili opazovalci organizacije Cerkev v stiski dejstva o načrtnem preganjanju kristjanov na Srednjem vzhodu.
Praznik Vstajenja nas usmerja v občuteno solidarnost s preganjanimi kristjani.
Jeruzalemski patriarh Fouad Twal je napisal uvod v omenjeno poročilo. Poudarja, da Kalvarija ni le starodavno ime določenega kraja, marveč tudi ime za kruto resničnost Cerkve in kristjanov na Srednjem vzhodu. Biti kristjan v deželah Srednjega vzhoda, pomeni sprejemati velike žrtve.
Pisec poročila o stanju svobode kristjanov Srednjega vzhoda je John Pontifex. Na začetku svojega poročila ne more, da se ne bi zgrozil nad surovostjo, ki jo trpijo kristjani ter, na drugi strani, nad ravnodušnostjo in brezčutnostjo Zahoda.
Nakar trdi, da je molk o kriminalnih dejanjih zoper kristjane in njihovem ustrahovanju toliko bolj vreden obsodbe, kolikor bolj se še poslabšuje položaj kristjanov in njihovih svoboščin.  

NASILJE NAD KRISTJANI
narašča nasplošno v vseh muslimanskih deželah. Po eni strani je res, da so kristjani žrtev islamskih skrajnežev, ki se znašajo nad kristjani zaradi sovraštva do Zahoda; po drugi strani pa je sedanje preganjanje tudi izraz volje, da hočejo krščanstvo na Srednjem vzhodu popolnoma zatreti.
Nekateri muslimani tega niti ne prikrivajo.
Kdor ne opazi, da je naraščajoče teptanje osnovnih pravic kristjanov na Srednjem vzhodu možno tudi zaradi tega, ker se svobodnjaki na Zahodu doma izživljajo v kristjanofobiji, njegovi zaslepljenosti ni pomoči…  

PRIMER EGIPTA
V Egiptu živi najštevilčnejša krščanska manjšina Srednjega vzhoda: šteje okrog 10 milijonov kristjanov.
Kljub temu, da je manjšina tako velika in od prvih časov krščanstva vraščena v to deželo, se ji dogajajo nova nasilja. Recimo, streljanje na kristjane, ki so odhajali od polnočnice v prejšnjem decembru in januarja napad nanje v Aleksandriji z avtom, natovorjenim z eksplozivom.
Egiptovska zakonodaja prepoveduje državljanom prehod v krščanstvo, kljub temu da Ustava zagotavlja svobobo verovanja. Taka dvoumnost seveda podpira teptanje svobode.
Spreobrnjenja v krščastvo kljub temu niso zastala.
Pri množičnih zahtevah po svobodi in demokraciji v začetku tega leta so se egiptovski  kristjani posebej izpostavili, pogumno, javno in nenasilno, toda na ravni njihovih svoboščin se zanje ni nič spremenilo.  

SVETA  DEŽELA
Običajno si predstavljamo, da je pritisk na kristjane prihranjen vsaj kristjanom v Sveti deželi. V zadnjih letih je romalo veliko Slovencev v kraje Jezusovega rojstva, življenja in vstajenja. Vrnili so se z vtisom, da je tam s kristjani vse v redu, kljub temu da so manjšina. Pa ni tako.
Ko je pred dvema letoma papež obiskal jeruzalemskega patriarha Fouada Twala, so mu predstavili med drugim tudi dva zgovorna podatka: leta 1922 je živelo v Jeruzalemu 53% palestinskih kristjanov, pred dvema letoma jih je bilo manj kot 2%; v Betlehemu je bilo leta 1948 kristjanov 85%, pred dvema letoma pa samo 12%.

Po Zenitu povzel Gašper Rudolf

PRILOGA – STR. 3

VELIKA NOČ – GOSPODOVO VSTAJENJE

»PRI NAS DOMA«

SVETOVNI DAN MLADIH V MADRIDU

Srečanje mladih v avgustu bo spremljala vrsta kulturnih dogodkov, kjer bodo sodelovali udeleženci iz 37. držav. Organizatorji pripravljajo koncerte, razstave, filmske projekcije, gledališke predstave in turistične oglede španskega glavnega mesta. V program je vključena kateheza, kot glavni nosilec srečanja mladih. Namen je ovrednotiti »krščansko kulturno dediščino«. Dan filma bo 17. avgusta, na katerem bodo sodelovali producenti, režiserji in igralci. Na programu je tudi v Cannesu nagrajeni film Xaviera Beauvoisa: »O ljudeh in bogovih« in najnovejši, za Oscarja nominirani film britanskega režiserja Rolanda Joffeja: »There Be Dragons« (Biti zmaji), o španski državljanski vojni.
Na razstavah bodo predstavili cerkveno umetnost, dela katalonskega arhitekta Antonia Gaudia, katedralo sv. Jakoba v Composteli, pa tudi sodobno religiozna umetnost.
V Španskem narodnem muzeju Prado bodo razstavili delo Caravaggia »Jezusa položijo v grob«, ki jim ga bodo posodili Vatikanski muzeji.
Informacije o kulturnem programu Svetovnega dneva mladih lahko poiščete na uradni spletni strani: www.madrid11.com.

PRIPADNOST CERKVI

Ženske so bolj dejavne v življenju Cerkve, je pokazala raziskava agencije IMAS v Avstriji. Po raziskavah so cerkvene teme pritegnile 40% žensk. Za iste vsebine je bilo zainteresiranih 30% moških. IMAS Institut je vprašalnik o temah javnega interesa posredoval 1000 anketirancem, starejšim od 16. let. V vprašalniku so bili na prvem mestu dogodki ob naravni katastrofi na Japonskem (78%), na drugem mestu je državljanska vojna v Libiji in intervencija mednarodnih sil (66%) ter na tretjem mestu cene goriva (59%).
Glede vprašanj o Cerkvi rezultati ankete kažejo, da imajo največji interes starejši od 50. let (41%), najmanj (23%) pa mladi v starosti od 16. do 29. let.
 Zanimiv rezultat je anketa pokazala po kriteriju izobrazbe: najbolj zainteresirani so z nižjo izobrazbo (38%), sledijo z visoko izobrazbo (35%), na zadnjem mestu so s srednjo izobrazbo (33%).

KATEHUMENI V FRANCIJI

Po podatkih, ki jih je posredovala Francoska škofovska konferenca, bo v Franciji na Veliko noč krščenih 2952 odraslih (lansko leto jih je bilo 2000). Dve tretjini katehumenov je mlajših od 35 let. Trenutno se 8933 odraslih pripravlja na prejem zakramentov krščanske iniciacije.

NA GROBU SV. FRANČIŠKA ASIŠKEGA

V soboto, 9. aprila so po šestih tednih odprli kripto pod baziliko sv. Frančiška v Assisiju in romarjem omogočili dostop do groba sv. Frančiška. V kripti in grobu so očistili zidove in tlake.


Aleš Rupnik

Avtoradio
Možakar pusti avto na parkirišču in na vrata napiše listek: »Ne vlamljaj, nimam radia.«
Ko se vrne, ne najde avtomobila. Na tleh je njegov listek s pripisom: »Ne skrbi, ga bomo že mi vgradili!«