Oznanila
OZNANILA
GLASILO ŽUPNIJ KAPELA KRISTUS ODREŠENIK KROMBERK OSEK SOLKAN ŠEMPAS ŠEMPETER VOGRSKO
6. postna nedelja
17. 4. 2011 // Leto XI // Št. 31
UVODNIK
Zadnji teden v postu imenujemo véliki teden. Bogoslužje nas neposredno uvaja v odrešilno trpljenje, smrt in vstajenje Jezusa Kristusa kot odrešenika - vzornika in pomočnika vsakemu izmed nas. Vzemimo si čas za to praznovanje, saj so prav veliki četrtek, petek in sobota ter Vélika noč največji prazniki naše vere. Ti trije dnevi pomenijo vrhunec celotnega liturgičnega leta. Bogoslužje želi v teh dneh ponavzočiti dogodke zadnjih dni Jezusovega življenja na zemlji.
Jezus nas s trpljenjem in smrtjo odrešuje. Jezus ne oznanja, da je trpljenje samo v sebi dobro, ampak da se po njem dobro dosega. Samo ljubezen, ki gre skozi ogenj trpljenja, postaja pristna, se očiščuje sebičnosti in je sposobna dejanj, ki osrečujejo in porajajo novo ljubezen.
Samo v luči takšne ljubezni moremo delati dobro tudi tistim, ki nam delajo hudo; se more kdo odločiti za poklic, ki zahteva odpoved. Samo takšna ljubezen zmore nagniti človeško srce, da se sklanja k najbolj nesrečnim.
Ne dolgo nazaj smo lahko sledili sporu pred evropskim sodiščem za človekove pravice o primernosti in škodljivosti križev v šolskih učilnicah.
Sredi osemdesetih let so oblasti na Poljskem začele odstranjevati križe iz šolskih učilnic (pri nas po letu 1950), češ da to versko znamenje lahko vnaša razdor v družbo. Škofje so napisali posebno pismo o pomenu in vrednosti križa. Poudarili so, da križ ni znamenje ločitve in razdora, temveč povezovanja. Križ povezuje ljudi med seboj (simbolika prečnega kraka) ter z Bogom (simbolika navpičnega kraka). Vendar križ ni le znak. Uči nas darovanja in žrtve, brez katere ni prave ljubezni. Prav ta smisel in namen ima križ na stenah naših stanovanj. Kjer člani družine mimo križa ne hodijo brezbrižno, ampak se ob njem zbirajo k molitvi in iščejo moči v urah preizkušenj, tam postane križ šola velikodušnega darovanja; tam se ohranja čut za duhovne vrednote, ki dajejo človekovemu življenju smisel.
Križ je predvsem znamenje ljubezni do konca. Na njem je Jezus z dejanjem potrdil svoje besede: "Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo da življenje za svoje prijatelje."
Vsem vam voščim doživeto obhajanje Jezusove in naše velikonočne skrivnosti v liturgiji, v molitvah ter v osebnem vstopanju v to dogajanje, polno simbolike, moči in smisla. Velika noč naj vam bo v duhu praznovanja skrivnosti, da se življenje ne konča na Kalvariji ali v grobu, ampak se nadaljuje v poživljajočem vstajenju!
Cvetko Valič
Po večerni sv. maši bo imel v spodnji učilnici g. Stojan Kravos v sliki in besedi predavanje pod naslovom: Po poteh JANEZA PAVLA II.
VELIKI TEDEN
Spoved: Kakor piše na oglasnih deskah, vam bomo frančiškani na razpolago za prejem zakramenta svete spovedi. Ne čakajte na zadnje večere.
VELIKO TRIDNEVJE
Veliki četrtek:
- ob 7:00 molitev križevega pota in hvalnic in zvečer ob 19:00 slovesen spomin zadnje večerje; pri sveti maši bo nabirka za naša posvojenca v Bosni in Hercegovini;
Veliki petek:
- ob 7:00 molitev križevega pota in hvalnic; zvečer pa se zberemo ob 19. uri k obredom velikega petka; darovanje pri maši je za Božji grob – kristjane v Sveti deželi;
Velika sobota:
- ob 7:00 molitev križevega pota in hvalnic in zvečer ob 19. uri slovesna vigilija v čast Gospodovemu vstajenju; prinesite sveče ali pa jih kupite pred cerkvijo za 1,50 € - dar je namenjen za letošnjo Stično mladih.
BLAGOSLOV JEDIL
na veliko soboto je ob 15., 16. in 17. uri.
VELIKA NOČ
Vstajenjska procesija z vstajenjsko sv. mašo bo ob 6. uri; nato pa so sv. maše ob 8., 10. in 18. uri.
Zahvaljujem se družinam birmancev in birmancem za lepo in zbrano praznovanje, za vaše darove, da ste že prej poskrbeli za čiščenje cerkve in drugih prostorov ter za pogostitev po slovesnosti.
OBREDI SVETEGA TRIDNEVJA
bodo od četrtka do sobote ob 20:00.
BLAGOSLOV JEDI
V soboto bo ob 17:00 blagoslov velikonočnih jedi.
VELIKA SOBOTA
Obrede Velike sobote z obredi uvajanja odraslih v krščanstvo bo ob 20:00 vodil g. škof dr. Jurij Bizjak.
DAROVI V SVETEM TRIDNEVJU
Veliki četrtek – nabiralnik Karitas bo v veži. V cerkvi pred oltarjem bomo odložili darove (živila, higienske pripomočke...). Miloščina tega dne gre za pomoč ljudem v stiski.
Veliki petek – nabirka tega dne je za Sveto deželo. Košara bo v veži. Tudi miloščina, ki se pobira med obredom velikega petka, je namenjena za pomoč Sveti deželi.
Velika sobota in Velika noč – V veži bo košara za darove v Anin sklad z geslom: Daj lačnemu jesti!.
VEČERNA MAŠA OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH
Z velikonočno nedeljo bo nedeljska večerna maša ob 20:00.
VELIKONOČNI PONEDELJEK
Tradicionalno župnijsko romanje na Sveto Goro bo letos že na Velikonočni ponedeljek (25. aprila). Maša bo ob 10:00. Doma bo samo večerna maša ob 20:00.
ROMANJE
Vse, ki ste se prijavili za romanje na Sicilijo prosimo, da na agenciji poravnate preostali del plačila.
Otroci in starši, potrudimo se v velikem tednu do velike noči. Jutri, v torek in sredo pridete otroci k verouku, vsi pa k obredom velikega četrtka, petka in sobote ter velike noči, našega največjega praznika.
CVETNA NEDELJA
Z blagoslovom oljčnih vejic in drugega zelenja ter z branjem pasijona danes vstopamo v veliki teden velikonočne skrivnosti Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja.
SVETO TRIDNEVJE
Prazniki velikega četrtka, petka in sobote z veliko nočjo predstavljajo višek cerkvenega leta in skrivnosti odrešenja. Obredi bodo ob 19. uri. Radi se udeležimo obredov in še druge prijazno povabimo! Na veliki petek je strogi post in zdržek. Poleg večernih obredov pasijona in češčenja križa bo v Kromberku ob 15. uri križev pot. Na veliko soboto prinesemo k vigiliji sveče, da bomo po obredih in maši v procesiji spremljali Vstalega.
VELIKONOČNE JEDI
Blagoslov velikonočnih jedi, ki jih prinesete v lepih košarah, bo na veliko soboto pri Sveti Trojici ob 15:30, v župnijski cerkvi ob 16. uri, v Lokah ob 16:30, na Vogrskem pa po maši.
NABIRKE
Na veliki četrtek bo za potrebe Župnijske karitas, na veliki petek za kristjane v Sveti deželi in na veliko noč ofer za župnijske potrebe. Hvala in Bog vam povrni!
STARI IN BOLNI
Na Vogrskem vas bom obiskal in delil zakramente v sredo (pokličite), v Kromberku na veliki petek. Povabite me še k drugim bolnikom!
SPOVED
K veliki noči spada tudi dobra sveta spoved, ki jo lahko opravimo kjerkoli. Na Vogrskem bo spovedoval g. Slavko danes od 14. ure do 15:30, domači župnik pa bom na razpolago ob maši.
Letošnji veliki teden je še dodatno bogat, ker se skupaj s 26 birmanci in njihovimi družinami pripravljamo tudi na praznik birme 25. aprila.
GOSPOD ŠKOF METOD MED NAMI
V ponedeljek 18. 4. se bo gospod škof ob 18:00 srečal z birmanci, ob 19:00 pri maši pa še s starši birmancev. Vabljeni vsi župljani.
VOŠČILO MLADIM
Ob 26. svetovnem dnevu mladih na cvetno nedeljo voščimo mladim, da bi v Jezusu doživljali najbolj zvestega prijatelja.
VELIKONOČNA SPOVED ZA VELIKONOČNO OBHAJILO
Priložnost za spoved je v velikem tednu vsak dan pol ure pred mašo in po njej, za starejše na domu dopoldne. Gotovo se bodo za to dvojno srečanje z Jezusom odločili starši birmancev in botri. Tako bo vstali Jezus žarel v naših srcih.
VELIKI ČETRTEK
Ob 19:00 slovesna maša zadnje večerje (obred umivanja nog 12 »apostolom«, darovanje postnih prihrankov za dva posvojenca na daljavo in za ponesrečence potresa na Japonskem).
Po maši se še kratko zadržimo v molitvi z Jezusom na Oljski gori.
VELIKI PETEK
Celodnevno češčenje (zapišemo se na list).
Ob 18:30 križev pot, ob 19:00 opravilo v čast Kristusovemu trpljenju (darovanje za Sveto deželo).
VELIKA SOBOTA
Med dnevom obisk Jezusa v Božjem grobu.
Blagoslov velikonočnih jedil: od 15:30 po domovih (3), ob 17:00 v cerkvi (za oskrbovance materinskega doma in zapora damo nekaj »žegna« v košaro).
Velikonočna vigilija: ob 20:00 z vstajenjsko procesijo.
NAŠI RAJNI
6. 4. je dokončal zemeljsko potovanje 78-letni Anton Gabrijelčič, zadnja leta bivajoč v Šempetru. Bil je med osmimi fanti iz Solkana, ki so pred 60 leti nosili milostno Marijino podobo na Sveto Goro. Marija, izprosi mu večni pokoj!
Pred velikonočnimi prazniki povabite duhovnika, da vaši domači, ki ne morejo v cerkev, prejmejo zakramente na domu. Enako velja za bolnike v bolnišnici in domovih.
VELIKI ČETRTEK
Spominski dan Jezusove zadnje večerje bomo obhajali pri krizmeni maši v konkatedrali v Novi Gorici ob 10:00 in pri slovesni praznični maši v župniji ob 19:00. Po maši vas vabim, da gremo skupaj z Jezusovm na Oljsko Goro in vstrajamo z Njim vsaj "eno uro". Z Jezusom bomo v naši župniji do polnoči. Dar velikega četrtka je namenjen ubogim.
VELIKI PETEK
Spominski dan Jezusovega trpljenja in smrti je zaznamovan s strogim postom, ko se zdržimo mesnih jedi in se samo enkrat do sitega najemo. Ob uri Jezusove smrti (15:00) vas vabim h križevem potu, ob 19:00 pa k obredom velikega petka. Svoj dar bomo darovali za "Božji grob" (dar je namenjen kristjanom v Sveti deželi).
VELIKA SOBOTA
Spominski dan Jezusovega počitka v grobu obhajamo v pričakovanju Njegovega vstajenja. Ves dan bo izpostavljeno Najsvetejše v Božjem grobu in vabim vas, da pridemo čez dan k Njemu in Ga počastimo. Ob 8:00 bo blagoslov ognja kot prvi velikonočni blagoslov. Vabim otroke, pa tudi odrasle, da pridete s svečami in ponesete domov in tudi svojim bližnjim sosedom "ogenj", ki je znamenje vstalega Gospoda. Blagoslov velikonočnih jedi bo ob 16:00 in 17:00. Posebno pa ste vabljeni k velikonočni vigiliji ob 20:00, ko bomo skupaj pričakovali Kristusovo vstajenje.
VELIKA NOČ
Največji krščanski praznik Kristusovega vstajenja bomo obhajali v cerkvi s prazničnimi mašami ob 8:00 in 10:00. Globoko doživete velikonočne praznike si voščimo po pošti, telefonu, obiski, neposredno pa ob skupnem praznovanju v cerkvi. Na veliko noč bo ofer za cerkev.
Frančiškanski samostan Sveta Gora vabi v nedeljo, 17. aprila 2011, ob 15. uri v Frančiškovo dvorano na odprtje 6. razstave velikonočnih pirhov.
Razstava bo odprta: od 18. do 22. aprila 2011 po dogovoru, od 23. aprila do 2. maja vsak dan od 10. do 17. ure, ob nedeljah od 9. do 18. ure.
KRIZMENA MAŠA
bo letos v konkatedrali Kristusa Odrešenika v Novi Gorici na veliki četrtek ob 10:00. Lepo povabljeni.
ZAHVALA
Minulo soboto, 16. 4. je v Novi Gorici na Kostanjevici-Kapeli potekal škofijski dan mladih. Na tem prečudovitem gričku se je zbrala „GENERACIJA + « . Generacija, ki si želi iskati pravo pot življenja povezano z Bogom in tako narediti nekaj več zase in za druge. Da je lahko ŠDM potekal po načrtih, se zahvaljujemo g. Marku Rijavcu, ki je vodil priprave na ŠDM, vsem animatorjem, ki so darovali svoj čas in sebe ter bratom frančiškanom, ki so nas toplo sprejeli na tem gričku. Hvala tudi škofu msgr. Pirihu, ki je daroval sv. mašo. Bog lonaj vsakemu posebej.
PRILOGA – STR. 1
VELIKONOČNA SKRIVNOST
Zadnji teden v postu imenujemo véliki teden. Bogoslužje nas neposredno uvaja v odrešilno trpljenje, smrt in vstajenje Jezusa Kristusa kot odrešenika - vzornika in pomočnika vsakemu izmed nas. Vzemimo si čas za to praznovanje, saj so prav veliki četrtek, petek in sobota ter Vélika noč največji prazniki naše vere. Ti trije dnevi pomenijo vrhunec celotnega liturgičnega leta. Bogoslužje želi v teh dneh ponavzočiti dogodke zadnjih dni Jezusovega življenja na zemlji.
Jezus nas s trpljenjem in smrtjo odrešuje. Jezus ne oznanja, da je trpljenje samo v sebi dobro, ampak da se po njem dobro dosega. Samo ljubezen, ki gre skozi ogenj trpljenja, postaja pristna, se očiščuje sebičnosti in je sposobna dejanj, ki osrečujejo in porajajo novo ljubezen.
Samo v luči takšne ljubezni moremo delati dobro tudi tistim, ki nam delajo hudo; se more kdo odločiti za poklic, ki zahteva odpoved. Samo takšna ljubezen zmore nagniti človeško srce, da se sklanja k najbolj nesrečnim.
Ne dolgo nazaj smo lahko sledili sporu pred evropskim sodiščem za človekove pravice o primernosti in škodljivosti križev v šolskih učilnicah.
Sredi osemdesetih let so oblasti na Poljskem začele odstranjevati križe iz šolskih učilnic (pri nas po letu 1950), češ da to versko znamenje lahko vnaša razdor v družbo. Škofje so napisali posebno pismo o pomenu in vrednosti križa. Poudarili so, da križ ni znamenje ločitve in razdora, temveč povezovanja. Križ povezuje ljudi med seboj (simbolika prečnega kraka) ter z Bogom (simbolika navpičnega kraka). Vendar križ ni le znak. Uči nas darovanja in žrtve, brez katere ni prave ljubezni. Prav ta smisel in namen ima križ na stenah naših stanovanj. Kjer člani družine mimo križa ne hodijo brezbrižno, ampak se ob njem zbirajo k molitvi in iščejo moči v urah preizkušenj, tam postane križ šola velikodušnega darovanja; tam se ohranja čut za duhovne vrednote, ki dajejo človekovemu življenju smisel.
Križ je predvsem znamenje ljubezni do konca. Na njem je Jezus z dejanjem potrdil svoje besede: "Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo da življenje za svoje prijatelje."
Vsem vam voščim doživeto obhajanje Jezusove in naše velikonočne skrivnosti v liturgiji, v molitvah ter v osebnem vstopanju v to dogajanje, polno simbolike, moči in smisla. Velika noč naj vam bo v duhu praznovanja skrivnosti, da se življenje ne konča na Kalvariji ali v grobu, ampak se nadaljuje v poživljajočem vstajenju!
Cvetko Valič
KAPELA
DANES 17. 4. – PREDAVANJEPo večerni sv. maši bo imel v spodnji učilnici g. Stojan Kravos v sliki in besedi predavanje pod naslovom: Po poteh JANEZA PAVLA II.
VELIKI TEDEN
Spoved: Kakor piše na oglasnih deskah, vam bomo frančiškani na razpolago za prejem zakramenta svete spovedi. Ne čakajte na zadnje večere.
VELIKO TRIDNEVJE
Veliki četrtek:
- ob 7:00 molitev križevega pota in hvalnic in zvečer ob 19:00 slovesen spomin zadnje večerje; pri sveti maši bo nabirka za naša posvojenca v Bosni in Hercegovini;
Veliki petek:
- ob 7:00 molitev križevega pota in hvalnic; zvečer pa se zberemo ob 19. uri k obredom velikega petka; darovanje pri maši je za Božji grob – kristjane v Sveti deželi;
Velika sobota:
- ob 7:00 molitev križevega pota in hvalnic in zvečer ob 19. uri slovesna vigilija v čast Gospodovemu vstajenju; prinesite sveče ali pa jih kupite pred cerkvijo za 1,50 € - dar je namenjen za letošnjo Stično mladih.
BLAGOSLOV JEDIL
na veliko soboto je ob 15., 16. in 17. uri.
VELIKA NOČ
Vstajenjska procesija z vstajenjsko sv. mašo bo ob 6. uri; nato pa so sv. maše ob 8., 10. in 18. uri.
KRISTUS ODREŠENIK
ZAHVALA - BIRMAZahvaljujem se družinam birmancev in birmancem za lepo in zbrano praznovanje, za vaše darove, da ste že prej poskrbeli za čiščenje cerkve in drugih prostorov ter za pogostitev po slovesnosti.
OBREDI SVETEGA TRIDNEVJA
bodo od četrtka do sobote ob 20:00.
BLAGOSLOV JEDI
V soboto bo ob 17:00 blagoslov velikonočnih jedi.
VELIKA SOBOTA
Obrede Velike sobote z obredi uvajanja odraslih v krščanstvo bo ob 20:00 vodil g. škof dr. Jurij Bizjak.
DAROVI V SVETEM TRIDNEVJU
Veliki četrtek – nabiralnik Karitas bo v veži. V cerkvi pred oltarjem bomo odložili darove (živila, higienske pripomočke...). Miloščina tega dne gre za pomoč ljudem v stiski.
Veliki petek – nabirka tega dne je za Sveto deželo. Košara bo v veži. Tudi miloščina, ki se pobira med obredom velikega petka, je namenjena za pomoč Sveti deželi.
Velika sobota in Velika noč – V veži bo košara za darove v Anin sklad z geslom: Daj lačnemu jesti!.
VEČERNA MAŠA OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH
Z velikonočno nedeljo bo nedeljska večerna maša ob 20:00.
VELIKONOČNI PONEDELJEK
Tradicionalno župnijsko romanje na Sveto Goro bo letos že na Velikonočni ponedeljek (25. aprila). Maša bo ob 10:00. Doma bo samo večerna maša ob 20:00.
ROMANJE
Vse, ki ste se prijavili za romanje na Sicilijo prosimo, da na agenciji poravnate preostali del plačila.
KROMBERK IN VOGRSKO
VEROUKOtroci in starši, potrudimo se v velikem tednu do velike noči. Jutri, v torek in sredo pridete otroci k verouku, vsi pa k obredom velikega četrtka, petka in sobote ter velike noči, našega največjega praznika.
CVETNA NEDELJA
Z blagoslovom oljčnih vejic in drugega zelenja ter z branjem pasijona danes vstopamo v veliki teden velikonočne skrivnosti Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja.
SVETO TRIDNEVJE
Prazniki velikega četrtka, petka in sobote z veliko nočjo predstavljajo višek cerkvenega leta in skrivnosti odrešenja. Obredi bodo ob 19. uri. Radi se udeležimo obredov in še druge prijazno povabimo! Na veliki petek je strogi post in zdržek. Poleg večernih obredov pasijona in češčenja križa bo v Kromberku ob 15. uri križev pot. Na veliko soboto prinesemo k vigiliji sveče, da bomo po obredih in maši v procesiji spremljali Vstalega.
VELIKONOČNE JEDI
Blagoslov velikonočnih jedi, ki jih prinesete v lepih košarah, bo na veliko soboto pri Sveti Trojici ob 15:30, v župnijski cerkvi ob 16. uri, v Lokah ob 16:30, na Vogrskem pa po maši.
NABIRKE
Na veliki četrtek bo za potrebe Župnijske karitas, na veliki petek za kristjane v Sveti deželi in na veliko noč ofer za župnijske potrebe. Hvala in Bog vam povrni!
STARI IN BOLNI
Na Vogrskem vas bom obiskal in delil zakramente v sredo (pokličite), v Kromberku na veliki petek. Povabite me še k drugim bolnikom!
SPOVED
K veliki noči spada tudi dobra sveta spoved, ki jo lahko opravimo kjerkoli. Na Vogrskem bo spovedoval g. Slavko danes od 14. ure do 15:30, domači župnik pa bom na razpolago ob maši.
SOLKAN
DEVETDNEVNICA V ČAST SVETEMU DUHULetošnji veliki teden je še dodatno bogat, ker se skupaj s 26 birmanci in njihovimi družinami pripravljamo tudi na praznik birme 25. aprila.
GOSPOD ŠKOF METOD MED NAMI
V ponedeljek 18. 4. se bo gospod škof ob 18:00 srečal z birmanci, ob 19:00 pri maši pa še s starši birmancev. Vabljeni vsi župljani.
VOŠČILO MLADIM
Ob 26. svetovnem dnevu mladih na cvetno nedeljo voščimo mladim, da bi v Jezusu doživljali najbolj zvestega prijatelja.
VELIKONOČNA SPOVED ZA VELIKONOČNO OBHAJILO
Priložnost za spoved je v velikem tednu vsak dan pol ure pred mašo in po njej, za starejše na domu dopoldne. Gotovo se bodo za to dvojno srečanje z Jezusom odločili starši birmancev in botri. Tako bo vstali Jezus žarel v naših srcih.
VELIKI ČETRTEK
Ob 19:00 slovesna maša zadnje večerje (obred umivanja nog 12 »apostolom«, darovanje postnih prihrankov za dva posvojenca na daljavo in za ponesrečence potresa na Japonskem).
Po maši se še kratko zadržimo v molitvi z Jezusom na Oljski gori.
VELIKI PETEK
Celodnevno češčenje (zapišemo se na list).
Ob 18:30 križev pot, ob 19:00 opravilo v čast Kristusovemu trpljenju (darovanje za Sveto deželo).
VELIKA SOBOTA
Med dnevom obisk Jezusa v Božjem grobu.
Blagoslov velikonočnih jedil: od 15:30 po domovih (3), ob 17:00 v cerkvi (za oskrbovance materinskega doma in zapora damo nekaj »žegna« v košaro).
Velikonočna vigilija: ob 20:00 z vstajenjsko procesijo.
NAŠI RAJNI
6. 4. je dokončal zemeljsko potovanje 78-letni Anton Gabrijelčič, zadnja leta bivajoč v Šempetru. Bil je med osmimi fanti iz Solkana, ki so pred 60 leti nosili milostno Marijino podobo na Sveto Goro. Marija, izprosi mu večni pokoj!
ŠEMPETER
OBISK BOLNIKOVPred velikonočnimi prazniki povabite duhovnika, da vaši domači, ki ne morejo v cerkev, prejmejo zakramente na domu. Enako velja za bolnike v bolnišnici in domovih.
VELIKI ČETRTEK
Spominski dan Jezusove zadnje večerje bomo obhajali pri krizmeni maši v konkatedrali v Novi Gorici ob 10:00 in pri slovesni praznični maši v župniji ob 19:00. Po maši vas vabim, da gremo skupaj z Jezusovm na Oljsko Goro in vstrajamo z Njim vsaj "eno uro". Z Jezusom bomo v naši župniji do polnoči. Dar velikega četrtka je namenjen ubogim.
VELIKI PETEK
Spominski dan Jezusovega trpljenja in smrti je zaznamovan s strogim postom, ko se zdržimo mesnih jedi in se samo enkrat do sitega najemo. Ob uri Jezusove smrti (15:00) vas vabim h križevem potu, ob 19:00 pa k obredom velikega petka. Svoj dar bomo darovali za "Božji grob" (dar je namenjen kristjanom v Sveti deželi).
VELIKA SOBOTA
Spominski dan Jezusovega počitka v grobu obhajamo v pričakovanju Njegovega vstajenja. Ves dan bo izpostavljeno Najsvetejše v Božjem grobu in vabim vas, da pridemo čez dan k Njemu in Ga počastimo. Ob 8:00 bo blagoslov ognja kot prvi velikonočni blagoslov. Vabim otroke, pa tudi odrasle, da pridete s svečami in ponesete domov in tudi svojim bližnjim sosedom "ogenj", ki je znamenje vstalega Gospoda. Blagoslov velikonočnih jedi bo ob 16:00 in 17:00. Posebno pa ste vabljeni k velikonočni vigiliji ob 20:00, ko bomo skupaj pričakovali Kristusovo vstajenje.
VELIKA NOČ
Največji krščanski praznik Kristusovega vstajenja bomo obhajali v cerkvi s prazničnimi mašami ob 8:00 in 10:00. Globoko doživete velikonočne praznike si voščimo po pošti, telefonu, obiski, neposredno pa ob skupnem praznovanju v cerkvi. Na veliko noč bo ofer za cerkev.
SKUPNA OZNANILA
SVETA GORAFrančiškanski samostan Sveta Gora vabi v nedeljo, 17. aprila 2011, ob 15. uri v Frančiškovo dvorano na odprtje 6. razstave velikonočnih pirhov.
Razstava bo odprta: od 18. do 22. aprila 2011 po dogovoru, od 23. aprila do 2. maja vsak dan od 10. do 17. ure, ob nedeljah od 9. do 18. ure.
KRIZMENA MAŠA
bo letos v konkatedrali Kristusa Odrešenika v Novi Gorici na veliki četrtek ob 10:00. Lepo povabljeni.
ZAHVALA
Minulo soboto, 16. 4. je v Novi Gorici na Kostanjevici-Kapeli potekal škofijski dan mladih. Na tem prečudovitem gričku se je zbrala „GENERACIJA + « . Generacija, ki si želi iskati pravo pot življenja povezano z Bogom in tako narediti nekaj več zase in za druge. Da je lahko ŠDM potekal po načrtih, se zahvaljujemo g. Marku Rijavcu, ki je vodil priprave na ŠDM, vsem animatorjem, ki so darovali svoj čas in sebe ter bratom frančiškanom, ki so nas toplo sprejeli na tem gričku. Hvala tudi škofu msgr. Pirihu, ki je daroval sv. mašo. Bog lonaj vsakemu posebej.
PRILOGA – STR. 1
TRETJA VRNITEV SVETOGORSKE KRALJICE (4)
Iz Gorice so Marijino podobo tajno, v strehi avtomobila, prepeljali v Videm, od tu pa z rednim avtobusom v Vatikan. Da je tam, se je izvedelo šele ob koncu leta 1949. V februarju 1950 je bila izročena slovenskim frančiškanom v Rimu. Svoje začasno bivališče je našla pri slovenskih šolskih sestrah v Rimu. Tam jo je 26. 3. videl novomašnik Bogomil Brecelj: »Po kosilu me je sestra prednica peljala v posebno sobo, odprla veliko in močno omaro in rekla: 'To lahko vidi samo novomašnik!' – Bila je ukradena in zelo poškodovana slika Svetogorske Marije.« Frančiškani so potem poskrbeli, da so v Vatikanu Marijino podobo z razpadajočega lesa prenesli na platno. Takrat so se izkazale Aleksandrinke, saj so največ darov prispevale prav one za plačilo tega zahtevnega restavratorskega dela.
Bilo je sveto leto 1950. Italijanskim romarjem goriške nadškofije je takrat milostno podobo pri sv. Petru pokazal nadškof Margotti, da so se ob njej fotografirali. Slovenski romarji pa so svojo Kraljico počastili 12. septembra v cerkvi Srca Jezusovega. »Videli smo jo prenovljeno, pomlajeno, a vendar tako, kot smo jo gledali na Sveti Gori.«
Iz Rima je Marijina podoba prek Beograda in Ljubljane prišla na Kostanjevico 14. januarja 1951.
KONČNO DOMA, 8. april 1951
Za slovesen prenos na Sveto Goro je bila določena druga nedelja po veliki noči, 8. april. V Solkan je milostno podobo prepeljal zvečer 1. 4. taksist Pepi Strosar – mašinca. Spremljali so jo ap. administrator dr. Mihael Toroš, p. Otmar Vostner in Krizolog Zajc. V Solkanu je bil najprej sprejem Marije ob slavoloku v obliki solkanskega mostu, na katerem so deklice pozdravljale Marijo. Kot pripravo na Marijin prihod je imel v tednu pred 1. aprilom Robert Zadnik, vikar namestnik v Solkanu, misijon za otroke. Od 1. do 8. aprila pa je bil misijon za odrasle ob navzočnosti milostne Marijine podobe. Misijonarja sta bila frančiškana p. Otmar in p. Krizolog. Prihajalo je ogromno ljudi.
Zanimivo je, kako je bilo za 8. april 1951 vzdušje oblasti povsem drugačno kot 23. 9. 1943 v Ajdovščini.
V soboto 7. 4. so na policiji od msgr. Toroša in g. Zadnika zahtevali, da se procesija začne eno uro prej. Delavcem so v službi grozili: »Če greš k procesiji, v ponedeljek ne smeš več priti v službo«. V Brdih je partija strahovala: »Kdor bo šel k procesiji, bo šel vozit karjolco, bo moral na prisilno delo.« V nekaterih krajih je bil za ta dan določen pregled konj. Z železniških postaj v Ajdovščini, Dobravljah, Štanjelu, Mostu na Soči so naprej peljale le lokomotive, da so romarji ostali v vagonih in morali potem domov. Na cestah so bile pregrade miličnikov, ki so ovirali romarje…
Vinko Paljk
PRILOGA – STR. 2
Z današnjo nedeljo vstopamo v Veliki teden.
Tednu pravimo »veliki«, ker je za nas kristjane, in ne samo za kristjane, pač pa za vsakega človeka, ki je sposoben globljih in pravih vprašanj o sebi, svetu in Bogu, ta teden razlagalec najbolj skrivnostnih dogodkov našega življenja, tistih, ki nas še čakajo in so obenem najpomembnejši in ključni tudi v Odrešenikovem življenju. So trije: neizprosno telesno in notranje trpljenje, smrt in vstajenje.
V velikem tednu ne moremo biti samo poslušalci svetih besedil in molitev ali gledalci obredov, temveč soudeleženci velikotedenskega dogajanja. V Velikem tednu se vsako leto znova prepletejo naša potujoča in negotova življenja z Jezusovim trpljenjem, smrtjo in vstajenjem.
PRVI TRIJE DNEVI
Kdor se še ni spovedal, poskrbi za to vstajenjsko opravilo v prvih treh dneh.
Doma pa se zberemo pri križu, ob katerem gori pet svečk.
Če se zberemo zvečer, se pokrižamo in molimo večerno molitev, ki jo zaključimo z zahvalo: MOLIMO TE, KRISTUS, IN TE HVALIMO, KER SI S SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL!
SVETO TRIDNEVJE
Sveto tridnevje je skupno ime za zadnje tri dneve Velikega tedna: četrtek, petek in soboto. Vsak dan tridnevja je dan posebnega spomina na dogodke, ki so se zvrstili v Jezusovem prehodu iz življenja v zadnje trpljenje, smrt in vstajenje.
Za nas pa je vsak dan vabilo, naj naredimo notranje prehode k ponotranjenju spomina, od ponotranjenega spomina k pomenu, zame in za nas vse, v današnjem svetu in življenju v njem. Z začetkom pri sebi.
Tudi zaradi tega si prizadevajmo, da se bomo udeležili in sodelovali pri obredih posameznih dni svetega tridnevja.
Jezus s svojimi najbližjimi obhaja zadnjo večerjo, evharistijo. Evharistija je prvotno ime za mašo, združuje apostole z Jezusom. Jezus druži tudi nas: pri maši –danes je spomin zadnje večerje. Spomnimo se: Jezus umiva noge apostolom in s tem pokaže, da ni krščanskega življenja brez dobrih del. Po večerji Jezus odide v vrt Getsemani, na kraj molitve, po kateri se izroči v Božje roke.
Domače srečanje začnemo s prižganimi svečami na postnem križu. Lahko zapojemo pesem: HVALI SVET, ODREŠENIKA, ali katero drugo evharistično pesem. Med petjem mama prinese kruh, ki ga položi na pripravljeno mesto poleg križa.
Oče moli nad kruhom: “Gospod, zahvaljujemo se ti, da smo nocoj lahko skupaj. Prosimo te, blagoslovi ta kruh in vse nas, ki ga bomo zaužili po tvoji dobroti. Amen.”
Kruh razlomi in ga razdeli.
PRILOGA – STR. 2
VELIKI TEDEN
KAJ?Z današnjo nedeljo vstopamo v Veliki teden.
Tednu pravimo »veliki«, ker je za nas kristjane, in ne samo za kristjane, pač pa za vsakega človeka, ki je sposoben globljih in pravih vprašanj o sebi, svetu in Bogu, ta teden razlagalec najbolj skrivnostnih dogodkov našega življenja, tistih, ki nas še čakajo in so obenem najpomembnejši in ključni tudi v Odrešenikovem življenju. So trije: neizprosno telesno in notranje trpljenje, smrt in vstajenje.
V velikem tednu ne moremo biti samo poslušalci svetih besedil in molitev ali gledalci obredov, temveč soudeleženci velikotedenskega dogajanja. V Velikem tednu se vsako leto znova prepletejo naša potujoča in negotova življenja z Jezusovim trpljenjem, smrtjo in vstajenjem.
PRVI TRIJE DNEVI
Kdor se še ni spovedal, poskrbi za to vstajenjsko opravilo v prvih treh dneh.
Doma pa se zberemo pri križu, ob katerem gori pet svečk.
Če se zberemo zvečer, se pokrižamo in molimo večerno molitev, ki jo zaključimo z zahvalo: MOLIMO TE, KRISTUS, IN TE HVALIMO, KER SI S SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL!
SVETO TRIDNEVJE
Sveto tridnevje je skupno ime za zadnje tri dneve Velikega tedna: četrtek, petek in soboto. Vsak dan tridnevja je dan posebnega spomina na dogodke, ki so se zvrstili v Jezusovem prehodu iz življenja v zadnje trpljenje, smrt in vstajenje.
Za nas pa je vsak dan vabilo, naj naredimo notranje prehode k ponotranjenju spomina, od ponotranjenega spomina k pomenu, zame in za nas vse, v današnjem svetu in življenju v njem. Z začetkom pri sebi.
Tudi zaradi tega si prizadevajmo, da se bomo udeležili in sodelovali pri obredih posameznih dni svetega tridnevja.
VELIKI ČETRTEK
Jezus s svojimi najbližjimi obhaja zadnjo večerjo, evharistijo. Evharistija je prvotno ime za mašo, združuje apostole z Jezusom. Jezus druži tudi nas: pri maši –danes je spomin zadnje večerje. Spomnimo se: Jezus umiva noge apostolom in s tem pokaže, da ni krščanskega življenja brez dobrih del. Po večerji Jezus odide v vrt Getsemani, na kraj molitve, po kateri se izroči v Božje roke.Domače srečanje začnemo s prižganimi svečami na postnem križu. Lahko zapojemo pesem: HVALI SVET, ODREŠENIKA, ali katero drugo evharistično pesem. Med petjem mama prinese kruh, ki ga položi na pripravljeno mesto poleg križa.
Oče moli nad kruhom: “Gospod, zahvaljujemo se ti, da smo nocoj lahko skupaj. Prosimo te, blagoslovi ta kruh in vse nas, ki ga bomo zaužili po tvoji dobroti. Amen.”
Kruh razlomi in ga razdeli.
PRILOGA – STR. 3
VELIKI PETEK
DAN POSTA
Danes je dan strogega posta. Odrasli in otroci darujemo prihranek posta za druge, (spomnimo: Anin sklad, lačni, potrebe karitas, misijonarji, ljudje po svetu, ki so v stiski…) Odločimo se za namen.
Otrokom, ker niso vezani na strogi post, pomagamo pri izbiri čemu se bodo odpovedali (vsaj) na veliki petek (igrice, hrup, računalnik, klepet…). Odrasli s službo ali pokojnino: bi šlo v dobrodelnost od 5 € dalje, kar je približna cena malice?
DAN KRIŽEVEGA POTA
Kdor se ne bo mogel udeležiti skupnega križevega pota, ga opravi doma. Za družine predlagamo vsaj eno, 12. postajo, Jezus umrje na križu. Beremo odlomek iz evangelija ali besedilo 12. postaje iz molitvenika.
DAN OBREDNEGA OBHAJANJA GOSPODOVE SMRTI
Pri cerkvenem obredu velikega petka prisluhnemo tišini, nato poslušamo Božjo besedo o zadnjih dogodkih Jezusovega življenja, molimo prošnje za vse potrebe, počastimo sveti križ in prejmemo sveto obhajilo.
To je dan posta, molitve in tišine.
»PRI NAS DOMA« se zberemo ob križu, pri katerem ni več sveč. Prižgane Sveče lahko držimo v rokah. Molimo Očenaš in zaključimo: »MOLIMO TE, KRISTUS, IN TE HVALIMO…«
VELIKA SOBOTA
Jezus je v grobu. Zanj ni več trpljenja in preganjanja, je samo še mir v Bogu. Pripravo na Veliko noč so pri nas zaznamovali številni običaji. Po svojih močeh jih ohranjajmo.
Kjer za kuhanje uporabljamo ogenj, ga prižgemo z blagoslovljenim ognjem, ki ga danes ponekod duhovniki blagoslavljajo.
Počistimo stanovanje, hišo in okolico.
Ob določeni uri nesemo k blagoslovu velikonočne jedi: kruh, pecivo, meso, pirhe, hren, vino… Velikonočne jedi so podoba velikonočne večerje, po kateri so Izraelci šli iz suženjstva v obljubljeno svobodo.
V krajih, kjer nam prinesejo velikonočni ogenj in nimamo primernega štedilnika ali peči, pripravimo posodico za blagoslovljeni ogenj in z njim prižgemo svečo (podobno kakor za Luč miru iz Betlehema).
Glede časa, kdaj uživamo velikonočni žegen, se držimo tradicije, ki obsega čas med soboto zvečer in nedeljo zjutraj. Gre za čas, ko smo »pri nas doma« vsi zbrani.
Pristopimo k mizi, stojimo, voditelj moli molitev pred jedjo:
“Gospod, vsak dan smo deležni tvojega blagoslova. Te jedi so znamenje, ki nas na to spominja. Prosimo te, naj bomo vedno pripravljeni videti tvojo dobroto in jo deliti z drugimi”.
Mama razdeli najprej kruh, nato sedemo in jemljemo z mize, kar komu ustreza.
V cerkvi se udeležimo slavja Velikonočne vigilije.
PRILOGA – STR. 4
JANEZ PAVEL II. IN KOMUNIKACIJA
SKRIVNOST KOMUNIKACIJE
V čem je skrivnost komunikacije Janeza Pavla II.? Da je študiral gledališko umetnost? Izgovarjava, njegove vedno razumljive in nikoli zagonetne geste, umetnost govorništva, vsebina sporočil in iskrenost?, so vprašanja, ki so jih obravnavali na dvodnevnem srečanju v Rimu. Med drugimi je sodeloval tudi bivši ravnatelj Tiskovnega urada Svetega sedeža Joaquín Navarro-Valls.
DOMA V JAVNEM NASTOPANJU
Spomnil se je prvih papeževih javnih nastopov in potovanja v Mehiko. Papež se je vedno predhodno posvetoval s strokovnjaki za komunikacijo. Neki novinar je po obisku v ZDA dejal: »Ni me toliko nagovorilo to, kar je povedal, ampak način, kako je govoril.« V sredstvih družbenega obveščanja se je dobro znašel, saj se je v tem dobro počutil. Drugi novinar je dejal: »Papež obvlada televizijski nastop, ker ga to ne obremenjuje, kar bi si želel vsak, ki nastopa na televiziji.«
VSEBINA IN NAČIN
Papež je zagovarjal svobodo in širino komuniciranja, pokazal je, da moč komunikacije ni samo v vsebini sporočila, ampak v načinu. Med neko neuradno večerjo je papež Novarru-Vallsu povedal, kaj je v komunikaciji bistveno: »Osrednja točka in naša odgovornost je, da ohranimo spoštovanje do človeka, saj dostojanstvo človekove osebe lahko hitro postane predmet neke obravnave.«
NE BOJTE SE
Prav glede tega je opozoril na majhnost Zahoda, ki se je omejil na izhodišča strukturalizma in marksizma (ne ruskega, saj tam ni bilo svobode mišljenja) v univerzitetnih in »intelektualnih« krogih, preko katerih so se ideje širile v javni prostor. Prav tam je papeževa beseda najbolj odmevala, ker je dokazal, da se vprašanju o Bogu ne moremo izogniti, da človeka ne moremo razumeti, če zavračamo Boga. Njegov vzklik: »Ne bojte se«, je bil presenečenje na področju komuniciranja,saj je s tem neposredno nagovoril poslušalce z osebno izkušnjo, ki se stalno ponavlja v srečanjih.
GOVORIL JE S SRCEM
Mladi so po srečanjih z njim povedali: »Nihče mi ni nikoli tega povedal, niti družina, šola, družba; ne vem, če bom lahko živel po predlaganih etičnih merilih, toda on ima prav.« To izkušnjo eksistencialne resnice niso doživljali samo mladi, ampak tudi drugi. Po obisku sinagoge v Miamiju, je eden od rabinov povedal: »Govoril je s srcem in ne zgolj z besedami.« Ljudje so začutili resnico v tem, kar je povedal. Mogoče je prav v tem skrivnost komunikacijske sposobnosti Janeza Pavla II.
Aleš Rupnik
Čudno
Učiteljica vpraša Tineta: »Zakaj te včeraj ni bilo v šolo?« »Nona je bila hudo bolna. Moral sem k zdravniku po recept in potem še v lekarno.«
»Čudno, vedno zboli, ko pišemo šolsko nalogo!«
»Tudi meni se zdi to čudno. Kaj, če se ne pretvarja?«