Oznanila
OZNANILA
GLASILO ŽUPNIJ KAPELA KRISTUS ODREŠENIK KROMBERK OSEK SOLKAN ŠEMPAS ŠEMPETER VOGRSKO
5. postna nedelja
10. 4. 2011 // Leto XI // Št. 30
UVODNIK
NA ZAČETKU
Čisto na začetku knjige vseh knjig, Svetega pisma, beremo: „In človeku je rekel: »Ker si poslušal glas svoje žene in jedel z drevesa, o katerem sem ti zapovedal in rekel: ›Nikar ne jej z njega!‹ naj bo zaradi tebe prekleta zemlja; s trudom boš jedel od nje vse dni svojega življenja. 18 Trnje in osat ti bo rodila in jedel boš poljsko rastlinje. V potu svojega obraza boš jedel kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, kajti iz nje si bil vzet. Zares, prah si in v prah se povrneš.« 1 Mz 3,17-19“ Kdo je rekel komu? Verjetno ni težko najti pravega odgovora, da Bog človeku Adamu, ki je skupaj s svojo ženo jedel sad s prepovedanega drevesa, sledile so posledice tega dejanja.
STARI IN NOVI VEK
Delo, napor in trud spremlja človeka od kar se je pojavil na tem Božjem svetu. Izraelci so v potu svojega obraza garali kot sužnji v Egiptu, dokler jih ni Bog po Mojzesu rešil in popeljal v obljubljeno deželo. Z nastopom Jezusa Kristusa slišimo besede: Vsak delavec je vreden svojega plačila ali kdor ne dela naj ne je. V srednjem veku in kasneje se v človeštvu pojavijo sužnjelastniški odnosi. Bogati in veliki izkoriščajo revne in male. Človek stoji na trgu kot živina in čaka, da ga nekdo kupi za svojo korist, da mu bo služil – delal in tako prinesel bogastvo.
INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
Z nastopom in razvojem in industrije je človeštvo spet postavljeno pred izziv ali bo na prvem mestu razvoj in napredek ali človek in njegova sreča. Žal, spet je človek tisti, ki potegne najkrajši konec. Papež Leon XIII. ob koncu 19. stoletja svari pred prevlado dela in napredka nad človekom. Izkaže se, kar se je v naslednjem stoletju boj med delom in človekom še bolj stopnjeval, da je navkljub vedno bolj izpopolnjeni tehnologiji človek postajal duhovno siromašnejši in tudi materialno revnejši. Vse pa se je dandanes obrnilo v prid v peščici bogatih, ki izkorišča množico ubogih.
DANES
Fukušima tam daleč za vzhodu na Japonskem, je postala simbol ranljivosti sedanjega človeštva. Naenkrat vse govori o tem, kako smo ogroženi in kako ne rabimo atomske energije, ker je to prenevarno, a vsi vemo, da če je jutri več ne bo, se bomo močno spremenili tudi mi. Mi, v naši mali domovini, tudi govorimo o delu, ki smo ga poimenovali „malo delo“, a za tem stojijo velike spremembe in nova izkoriščanja. Vse za “ljubi kruhek“ in dodam še za „ljubi domek“, ki bo pač za ene velik in pregrešno opremljen, za druge pa človeški minimum.
Jezus nam danes kliče: „Lazar – človek, pridi ven“. Dopustimo torej, da nas On prebudi in odreši ter nam da tisto, kar nam manjka, da ne bomo mali, ampak VELIKI ljudje.
p. Krizostom
za Vaše darove, ki ste jih darovali za potrebe župnijske Karitas na 4. in 5. postno nedeljo; v nabiralniku se je nabralo 1.686,32 €, kar je sicer manj kot lani, vendar vseeno bodo sodelavci lahko pomagali marsikateremu potrebnemu.
KRIŽEV POT,
molitev ob kateri premišljujemo Kristusovo trpljenje, vabi ob torkih in petkih ob 19. uri. Ta petek bodo križev pot vodili veroučenci in veroučenke 7. razreda s katehetom. Pridite, molimo!
ŠKOFIJSKI DAN MLADIH
bo letos potekal v našem mestu Nova Gorica in veliko stvari se bo dogajalo prav pri nas na Kostanjevici.
CVETNA NEDELJA
Na cvetno nedeljo beremo poročilo o trpljenju Jezusa Kristusa – PASIJON. Pri 10. maši bo zapet in pred cerkvijo, kjer se zberemo za procesijo in blagoslov oljčnih vejic; blagoslov vejic bo tudi pri vseh ostalih mašah. Dar za oljke je namenjen za čiščenje cerkve, ki je bila pred kratkim ponovno pološčena.
PREDAVANJE
Na cvetno nedeljo 17. aprila, po večerni sv. maši, bo imel v spodnji učilnici g. Stojan Kravos v sliki in besedi predavanje pod naslovom: Po poteh JANEZA PAVLA II.
RAJNI
Na prvi petek aprila sta se s sestro smrtjo v domu upokojencev v Novi Gorici srečali kar dve oskrbovanki iz naše župnije. Prva je bila Valerija Trpin (91), Kidričeva 29, ki je dolga leta čistila, likala, prala in opravljala druga opravila v našem samostanu in cerkvi. Od nje smo se poslovili, v nedeljo, 3. 4. s sveto mašo v domači cerkvi na Kostanjevici in jo po maši pokopali v Stari Gori. Bogu smo hvaležni za Valerijino življenjsko daritev, hvala pa tudi Bogu za vse, ki ste darovali ob njenem pogrebu v njen spomin – 195,57 € za našo cerkev.
Pogreb druge pokojne, Antonije Petrovčič (91), Vipavska 28 pa je bil v ponedeljek, 4. 4. na Vogrskem. Naj počiva v miru.
Ob današnjem praznovanju vam in vašim družinam voščimo, naj vas lepa izkušnja priprave in samega praznovanja, predvsem pa darovi Svetega Duha spremljajo tudi v prihodnje.
KRIŽEV POT V POSTU
je vsak petek ob 18:30.
KARITAS
Srečamo se v ponedeljek, 11. aprila, po večerni maši.
UPOKOJENCI IN SVETOPISEMSKA SKUPINA
Srečanje je v sredo, 13. aprila, ob 17:00.
PRVOOBHAJANCI
Starši se z župnikom dogovorite za pogovor. Skupna priprava na spoved in prva spoved bo v petek, 15. aprila, ob 17:00.
SPOVEDOVANJE
Te dni se pripravimo na velikonočno spoved. Spored spovednikov je v veži na oglasni deski.
SPRAVNI DAN
Spravni dan je na Cvetni petek, 15. aprila, tudi letos v okviru Radijskega misijona Radia Ognjišče s spravnim bogoslužjem ob 19:00.
CVETNA NEDELJA
Pred obema dopoldanskima mašama bo blagoslov oljk in za tem vhod v cerkev.
Doma izpeljemo obred »cvetna nedelja pri nas doma«. Darove za oljke bomo poslali na škofijo za potrebe revnih cerkva v Slovenski Istri.
ZA ROMANJE NA SICILIJO
zadnji teden aprila je še nekaj prostih mest, prijave sprejemajo na agenciji in pri nas v zakristiji. Na agenciji tudi že lahko poravnate preostali del plačila.
KRST
V nedeljo, 27. marca, je bil krščen Aleksander Koren, sin Simona in Tanje roj. Mačus. Voščimo Božjega blagoslova.
Danes popoldne bo križev pot od župnijske cerkve v Kromberku do Sv. Katarine. Zberemo se pred cerkvijo ob 15. uri. Povabite še druge!
VOGRSKO
Bog povrni stokratno vsem, ki ste že ali še boste darovali za obnovo župnijske cerkve – tudi ob obisku in blagoslovu družin. Hvala vam!
SPOVED
Smo v drugi polovici postnega časa odpovedi, bolj zavzete molitve in dobrih del. Ob tem se tudi osebno pripravljajmo na dobro spoved (spravo ali pokoro). K temu zakramentu lahko pristopimo kjerkoli. V Kromberku bo pater iz Križa spovedoval v torek (12. 4.) od 17. ure do 19:30, na Vogrskem pa g. Slavko prihodnjo nedeljo (17. 4.) od 14. ure do 15:30.
STARŠI PRVOOBHAJANCEV IN BIRMANCEV
Srečanje pred bližnjimi prazniki in delitvijo zakramentov uvajanja v krščanstvo bo v torek (12. 4.) po maši v Kromberku (ob 19:30). Povabite se med seboj in spomnite drug drugega!
Za nami so zelo lepa in bogata doživetja: duhovna obnova za birmance in starše na Vrhniki – »Žarki upanja« so se preselili v nas in tudi nas spremenili v takšne žarke za naše družine in družbo; preverjanje znanja, da bomo mogli to prenašati na naslednje rodove; obiski starejših, ki molijo za nas, v domu upokojencev in Joškota v Stari Gori – Aleks, brat birmanke Monike, h kateremu smo tudi hodili, nas bo odslej spremljal iz večnosti…
Pred nami še: v torek srečanje z g. dekanom Alešem Rupnikom; od sobote 16. aprila pri maši birmanska devetdnevnica v čast Svetemu Duhu, kamor vabimo vse župljane.
SREČANJA STARŠEV
V sredo 13. 4. ali v četrtek 14. 4. ob 20:00 še zadnje srečanje pred birmo za starše birmancev.
PRAZNIK SV. SPOVEDI
Teden sprave začenjajo letošnji prvoobhajanci. V soboto 16. 4. ob 17:00 bodo prvič okusili božje sadove zakramenta sprave; gotovo njihovi starši in drugi družinski člani ne bodo prikrajšani za te sadove, ko bodo izkoristili priložnost…
»Velikonočna spoved« za vse: od 18:30 dalje v soboto. V Očetov objem nam bo pomagal tudi pater s Svete Gore.
OLJČNA NEDELJA
Blagoslov oljk: ob lepem vremenu ob 10:00 pred Domom sv. Štefana, potem procesija v cerkev.
V ponedeljek, 11. 4. bo ob 20:00 srečanje biblične skupine. Obravnavali bomo "Pouk o modrosti" iz Knjige pregovorov od 1. do 9. poglavja.
ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET
V sredo, 13. 4. bo ob 20:00 seja Župnijskega pastoralnega sveta.
CELODNEVNO SPOVEDOVANJE
V petek, 15. 4. bo v Šempetru celodnevno spovedovanje ob radisjkem misijonu. Spovedovali bomo dekanijski duhovniki: 09-10:30 g. Stanko Sivec, 10:30-12:00 g. Tone Gleščič, 12:00-13:30 g. Ivan Albreht, 13:30.15:00 g. Slavko Hrast, 15:00-16:30 g. Rafko Leskovec, 16:30-17:30 g. Ciril Cej in 17:30-19:00 g. Janez Kržišnik. Celodnevno spovedovanje bo tudi na Mirenskem Gradu, za katerega bodo poskrbeli g. lazaristi.
SPOVED
Priložnost za spoved bo v župniji tudi v soboto, 16. 4. in nedeljo, 17. 4. od 17:00 do 19:00. Spovedovala bosta g. Tone Gleščič in g. Vojc Žakelj. V nedeljo bo sv. maša tudi ob 19:00, ob koncu spovedovanja.
POSTNA DELAVNICA
V soboto, 16. 4. bo v župnijski dvorani od 9:00 do 12:00 postna delavnica. Vabim veroučence in njihove starše, da skupaj pripravimo okrasitev oljk in sveč za velikonočno vigilijo.
KRIŽEV POT
Vabljeni h križevem potu v petek ob 18:30 in v nedeljo ob 16:00.
V soboto, 16. 4. bo v Novi Gorici, na Kostanjevici - Kapela. Vabljeni vsi mladi, ki iščete pot skozi življenje povezano z Bogom.
Želimo biti "GENERACIJA + (plus)", generacija mladih, ki želi narediti nekaj več. Ki si upa biti boljša.
Kaj nas čaka? Najprej si naredimo mesto domače. Nato poiščemo, koliko mladosti je v nas.
Srečamo Jezusa v spovedi in maši. In potem to ljubezen skupaj z njim ponesemo še ljudem v Novi Gorici, v hiše in na ulice. In praznujemo. S petjem in plesom.
ŽGS na Goriškem
Predstavniki Župnijskih gospodarskih svetov Goriškega pastoralnega območja smo se srečali prejšnjo nedeljo, 3. aprila. Po utemeljitvi skrbnega gospodarjenja s cerkvenim premoženjem v ŽGS, smo se pogovarjali o 'vročih' temah ekonomije župnijskih gospodarstev.
PRILOGA – STR. 1
PO UGRABITVI MILOSTNE PODOBE MATERE BOŽJE S SVETE GORE
in po ogorčenju med ljudmi, zlasti med Goriškimi Slovenci, nas zanima, kako se je na dogodek odzvala oblast, zlasti takratni goriški nadškof msgr. Karel Margotti. Zato prilagamo dva dokumenta. Oba sta iz uradnega glasila goriške nadškofije Folium Ecclesiasticum, LIII, št. 6 – 7, za junij in julij 1947. Oba dokumenta odsevata napetost v javnosti, med duhovniki in pri nadškofu.
Medtem ko so se vršile priprave za slovesni prenos milostne podobe svetogorske Matere božje v njeno svetišče in je vse katoliško ljudstvo naše nadškofije komaj čakalo trenutka, ko bo navdušeno izpovedalo svojo vdanost in hvaležnost do preblažene Device, je vsega obžalovanja vredno dejanje kruto uničilo veselo pričakovanje src.
V soboto zjutraj namreč, ko so varuhi naše stolnice stopili v cerkev, so morali vsi prepadeni ugotoviti, da je v noči izginila čudodelna podoba. V nočnih urah so neznanci, ki so bili morda od večernih ur skriti v cerkvi, ukradli sveto podobo in nato ušli skoz nasilno odprta stranska vrata. (…)
Do tega trenutka ni mogla merodajna oblast najti nobenega sledu in zato ni mogoče izreči o povzročiteljih nobene zanesljive sodbe. Zaenkrat ostaja v našem srcu in v srcu naših vernikov le najgloblja žalost.
Predno se poslužimo po cerkvenih zakonih kazenskih določil v breme neznanih ugrabiteljev, jih tem potom vabimo, naj spremenijo svoje pogrešene sklepe, ter jih očetovsko rotimo, naj takoj vrnejo ugrabljeno podobo.
Do takrat prosimo, naj se Mati božja še nadalje z usmiljenimi očmi ozira na nas in naj v svojih otrocih zbudi čustva prave krščanske bratovske ljubezni.
Čakamo z zaupanjem in blagoslavljamo.
V Gorici, dne 7. junija 1947.
+ KAREL, nadškof
Sledil je še:
OPOMIN
Potem ko smo brezuspešno čakali, da vrnejo čudodelno podobo Matere božje s Sv. Gore, ki je bila ugrabljena v noči od 6. do 7. tega meseca, smo prisiljeni uporabiti pripomočke, ki nam jih nudi cerkveni zakonik, da laže dosežemo svoj namen.
Po posvetovanju z Našim stolnim kapitljem in vsestranskem dobrem preudarku pred Bogom dajemo s pričujočim opominom formalen ukaz vsem, ki so odgovorni za ugrabitev milostne podobe, naj so že ugrabitev naročili ali izvedli ali sedaj podobo hranijo, da jo prinesejo Nam ali… najkasneje do 30. Junija 1947.
Oseba ali osebe, ki bodo izročile podobo…, ne bodo dolžne predložiti svoje osebne podatke ne dati drugega pojasnila.
Gorica, dne 20. Junija 1947.
+ KAREL, nadškof
Vinko Paljk
PRILOGA – STR. 2
BESEDA IZ ZAČETKA TISOČLETJA
Pred desetimi leti ni nihče govoril o kristjanofobiji. Do prvih let po letu 2000 je bila ta beseda neznana.
Nakar se je znašla v diplomatskih krogih Organizacije Združenih narodov. Ko so ZN leta 2001 pripravljali prvo zasedanje o človekovih pravicah, svoboščinah, rasizmu itn. v Južni Afriki, v Durbanu (pristaniško mesto s 3,5 milijoni prebiv.), se je vnela razprava tudi o verski svobodi, verski nestrpnosti in preganjanju. V ospredju sta se pojavljala islamofobija in antisemitizem, oz. judofobija.
Med razgovori je začela krožiti tudi beseda kristjanofobija, ki izraža zoprvanje kristjanom in vsemu krščanskemu.
Vatikanska delegacija je uporabljala v svojih posegih to besedo v vseh organih ZN. Pred vsemi udeleženci pa jo je 3. dec. 2005 prvi uporabil papežev predstavnik, tedanji tajnik za odnose z državami, msgr. Giovanni Lajolo.
V imenu Zveze židovske študentske organizacije je kasneje, npr. 19.03.2008, Lisa Levy uporabljala besedo kristjanofobijo kot da je že v splošni rabi.
DVOUMNOST BESEDE
Kmalu se pokazalo, da je kristjanofobija večpomenska beseda, včasih dvoumna. Nekaj je fobija, kadar govorimo o fobiji pred vsakim verovanjem. So ljudje, ki zavračajo vsako vero, ne bodo pa nič žalega ali napadalnega niti rekli niti naredili zoper vero. Drug pomen fobije je, kadar postanejo ljudje, pred vero na splošno ali pred posamezno obliko vere, popadljivi in napadalni.
Čeprav beseda ni enoznačna, je kristjanofobija uporabna, da njo izrazimo tako ono nagonsko in čustveno vznemirjenost ljudi, ki imajo odpor do vseh krščanskih izrazov, obredov in dejanj, ker ne prenesejo »drugačnih« kot so sami, čeprav so osebno demokrati, razumni in strpni.
Po drugi strani je beseda uporabna za označevanje politike in javne uprave, pod katerima odgovorne institucije in njihovi uradniki z besedami ščitijo svobodo - versko in krščansko, dejansko pa napeljujejo ali dopuščajo, da drugi delujejo zoper kristjane, najpogosteje prikrito.
V zadnjih časih zasledimo tako dvoumnost v nekaterih pojavih na Slovenskem, npr. pri navidezno demokratičnem novemu opredeljevanjem družine. Če je mnenje veljakov stranke v vladi, da v Sloveniji kristjanom ni potrebno zagotavljati z ustavo zagotovljenih svoboščin, ker smo večinska vera, je jasno, koliko demokratičnosti ter enakosti pred ustavo in zakoni premorejo nekateri ljudje, ki se imajo za napredne…
PRIČEVALCI
Med pričami polpretekle zgodovine, je vsekakor tudi papež Janez Pavel II.
Tako satansko organiziranega in množičnega terorja nad ljudmi in njihovimi svoboščinami, verskimi in demokratičnimi, kakor se je zvrstil, tudi na naših tleh, v prejšnjem stoletju, ni bilo niti ob začetku krščanstva, ki ga imamo za čas velikih krščanskih mučencev. Ob jubilejnem letu 2000 je Janez Pavel II. spodbudil kristjane, da smo naredili vsaj nekaj seznamov pomorjenih zaradi vere v minulem stoletju. Tudi na naših tleh.
Da ohranimo njihov spomin in se zahvaljujemo njihovi žrtvi za verske svoboščine.
Gašper Rudolf
PRILOGA – STR. 3
SLAVJE PETEGA POSTNEGA TEDNA
Na začetku srečanja se pogovorimo o naših postnih sklepih.
Ta teden se dogovorimo, komu bomo izročili ali poslali svoj solidarnostni postni dar.
Zdaj tudi že vemo, kdaj in kje se bomo tesneje povezali z Jezusom Kristusom Odrešenikom z velikonočno spovedjo na svojem potovanju v velikonočno dogajanje.
V molitvenikih, v nekaterih župnijah je dosegljiv tudi na pripravljenih listih, poiščemo zapisan pripomoček priprave na spoved. Takih pripomočkov je veliko v obtoku.
Ustavimo se na začetku pri urejanju svoje vesti z namenom, da se usposobimo urejeno spregovoriti s seboj pred Bogom in s spovednikom o stanju našega življenja v odnosu do Boga, sebe, drugih in okolja.
Tej stopnji sledi druga: poštena presoja naših opustitev dobrega in podleganj grehu, kar je vsebina kesanja pred seboj in Bogom. Kesanje izpovemo potem tudi pri spovedi.
Naredimo dober sklep za prihodnost.
O vsem drugem se pogovorimo s spovednikom.
Tata ali mama prižge peto svečo, ki ponazarja rano Jezusovega prebodenega srca.
- Če slavimo zvečer, molimo večerno molitev.
- Po vmesnem odlomku evangelija, ki govori o Jezusovem trpljenju in kratki tišini
- Molimo očenaš in šest zdravamarij žalostnega dela rožnega venca, kakor doslej ves postni čas…
- In sklenemo: »MOLIMO TE, KRISTUS, IN TE HVALIMO,« - »KER SI SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL.«
KRIŽ V OKVIR IN NAPIS: PETA POSTNA NEDELJA!!!!
Na cvetno nedeljo se udeležimo blagoslova oljčnih vej, da ponesemo po maši na dom prvi velikonočni blagoslov – oljčno vejico.
Vejico, oz. vejice porazdelimo: eno priložimo ob postnemu križu, drugo zataknemo v vazo s pomladanskim cvetjem; ostale podarimo komu, ki je bolan ali ne more v cerkev ali pa v cerkev ne pride, bo pa znamenja blagoslovljenega miru vesel; vejico lahko damo kakšnemu sorodniku, sosedu itn.
Pogovorimo se, kako bomo obhajali letošnje velikonočne praznike, katerih obredov se bomo zanesljivo udeležili, zlasti v Svetem tridnevju: na veliki četrtek, veliki petek in na veliko soboto, ki jim sledi Velika nedelja ali velikanoč.
Da se kristjani ne bomo prilagajali pozunanjenemu praznovanju, ki seže kvečjemu do »jesti in piti« in iskanja priložnosti »kam bomo šli…«, nadaljujemo, morda kje začnemo, če še nismo, s postnim slavjem »pri nas doma«.
PRILOGA – STR. 4
S tem naslovom je 24. in 25 marca v Parizu potekalo srečanje, s katerim »Cerkev obnavlja dialoško obvezo do nevernih«, je ob predstavitvi povedal kardinal Ravasi, predsednik Papeškega sveta za kulturo. Prerasti delitve med vernimi in nevernimi je cilj projekta, katerega idejni pobudnik je papež Benedikt XVI. Dialog ne more ustvarjati nesporazumov, ampak mora biti prostor za soočenje in razpravo.
Na srečanju v Parizu so zbližali nekatera stališča in se odločili za skupen nastop v javnosti, kadar je to potrebno. Krščanska prisotnost, kot eden temeljev zahodne družbe, sploh ni vprašljiva, ker je objektivno, materialno dejstvo. Če izgubimo to izročilo, smo v veliki nevarnosti, da izgubimo svojo identiteto. V trenutnem dialogu z islamom je osnovni problem Zahoda, da nima svojega obraza in nikakršne kulturne identitete. Srečanje so zaključili z okroglo mizo in večernim srečanjem pred pariško katedralo Notre Dame, med katerim je udeležence preko video prenosa nagovoril papež Benedikt XVI.
Za nedeljo, kot dela prost dan, si bodo od junija skupno prizadevala razna združenja iz držav v Evropi. V Evropski uniji (EU) se bodo povezale različne ustanove, pobudnik je Zveza za nedeljo, dela prostega dneva Avstrije, ki na tem področju deluje že več kot deset let. Cilj povezovanja je, da se to vprašanje postavi na dnevni red EU in parlamenta. Prvi korak bi moral biti uvrstitev problema v novo direktivo EU o delovnem času. Članice EU morajo zaščititi socialne pravice vsakega posameznika in prispevati k boljši uskladitvi poslovnega in družinskega življenja.
Zveza v Avstriji se zavzema za blagostanje in kvaliteto življenja in prostega časa. Od njene ustanovitve je bilo tudi drugod po Evropi osnovanih še deset zvez in pobud. V članstvu zveze je več kot 50 gospodarskih, sindikalnih, cerkvenih in drugih organizacij civilne družbe, najnovejša članica je Evropska federacija združenj krščanskih študentov.
Zadnja papeževa knjiga, ki je v Ameriki izšla 10. aprila, je na seznamu New York Timesa na petem mestu. Knjiga »Jezus iz Nazareta – od vhoda v Jeruzalem do Vstajenja« je tudi na vrhu seznama The Wall Street Journala in Publisher's Weeklya. Pozitivno je, da se »Jezus iz Nazareta« vzpenja proti prvemu mestu najbolj prodajanih knjig, je povedal Mark Brumley, predsednik založbe Ignatius Press. Knjiga v razumljivi govorici predstavi Jezusovo podobo. Zelo pomembno je, da se prav v postu vsi, ki iščejo, verni in neverni, srečajo s pravim Jezusom.
Aleš Rupnik
V teh hudih časih bi bil rad nekaj časa sam
Sodnik: »Gospa zakaj ste danes tukaj?« »Gospod sodnik, ker sem kradla v trgovini.« Sodnik: »Kaj ste pa ukradli?« »Breskvin kompot.« Sodnik: »In koliko koščkov je bilo notri?« »Šest.« Sodnik: »Hmmm... to pomeni šest dni zapora.« Njen mož takoj doda: »Gospod sodnik, pa še konzervo graha je ukradla!«
MALI ČLOVEK – VELIKO DELO
NA ZAČETKU
Čisto na začetku knjige vseh knjig, Svetega pisma, beremo: „In človeku je rekel: »Ker si poslušal glas svoje žene in jedel z drevesa, o katerem sem ti zapovedal in rekel: ›Nikar ne jej z njega!‹ naj bo zaradi tebe prekleta zemlja; s trudom boš jedel od nje vse dni svojega življenja. 18 Trnje in osat ti bo rodila in jedel boš poljsko rastlinje. V potu svojega obraza boš jedel kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, kajti iz nje si bil vzet. Zares, prah si in v prah se povrneš.« 1 Mz 3,17-19“ Kdo je rekel komu? Verjetno ni težko najti pravega odgovora, da Bog človeku Adamu, ki je skupaj s svojo ženo jedel sad s prepovedanega drevesa, sledile so posledice tega dejanja.
STARI IN NOVI VEK
Delo, napor in trud spremlja človeka od kar se je pojavil na tem Božjem svetu. Izraelci so v potu svojega obraza garali kot sužnji v Egiptu, dokler jih ni Bog po Mojzesu rešil in popeljal v obljubljeno deželo. Z nastopom Jezusa Kristusa slišimo besede: Vsak delavec je vreden svojega plačila ali kdor ne dela naj ne je. V srednjem veku in kasneje se v človeštvu pojavijo sužnjelastniški odnosi. Bogati in veliki izkoriščajo revne in male. Človek stoji na trgu kot živina in čaka, da ga nekdo kupi za svojo korist, da mu bo služil – delal in tako prinesel bogastvo.
INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
Z nastopom in razvojem in industrije je človeštvo spet postavljeno pred izziv ali bo na prvem mestu razvoj in napredek ali človek in njegova sreča. Žal, spet je človek tisti, ki potegne najkrajši konec. Papež Leon XIII. ob koncu 19. stoletja svari pred prevlado dela in napredka nad človekom. Izkaže se, kar se je v naslednjem stoletju boj med delom in človekom še bolj stopnjeval, da je navkljub vedno bolj izpopolnjeni tehnologiji človek postajal duhovno siromašnejši in tudi materialno revnejši. Vse pa se je dandanes obrnilo v prid v peščici bogatih, ki izkorišča množico ubogih.
DANES
Fukušima tam daleč za vzhodu na Japonskem, je postala simbol ranljivosti sedanjega človeštva. Naenkrat vse govori o tem, kako smo ogroženi in kako ne rabimo atomske energije, ker je to prenevarno, a vsi vemo, da če je jutri več ne bo, se bomo močno spremenili tudi mi. Mi, v naši mali domovini, tudi govorimo o delu, ki smo ga poimenovali „malo delo“, a za tem stojijo velike spremembe in nova izkoriščanja. Vse za “ljubi kruhek“ in dodam še za „ljubi domek“, ki bo pač za ene velik in pregrešno opremljen, za druge pa človeški minimum.
Jezus nam danes kliče: „Lazar – človek, pridi ven“. Dopustimo torej, da nas On prebudi in odreši ter nam da tisto, kar nam manjka, da ne bomo mali, ampak VELIKI ljudje.
p. Krizostom
KAPELA
ISKRENA HVALAza Vaše darove, ki ste jih darovali za potrebe župnijske Karitas na 4. in 5. postno nedeljo; v nabiralniku se je nabralo 1.686,32 €, kar je sicer manj kot lani, vendar vseeno bodo sodelavci lahko pomagali marsikateremu potrebnemu.
KRIŽEV POT,
molitev ob kateri premišljujemo Kristusovo trpljenje, vabi ob torkih in petkih ob 19. uri. Ta petek bodo križev pot vodili veroučenci in veroučenke 7. razreda s katehetom. Pridite, molimo!
ŠKOFIJSKI DAN MLADIH
bo letos potekal v našem mestu Nova Gorica in veliko stvari se bo dogajalo prav pri nas na Kostanjevici.
CVETNA NEDELJA
Na cvetno nedeljo beremo poročilo o trpljenju Jezusa Kristusa – PASIJON. Pri 10. maši bo zapet in pred cerkvijo, kjer se zberemo za procesijo in blagoslov oljčnih vejic; blagoslov vejic bo tudi pri vseh ostalih mašah. Dar za oljke je namenjen za čiščenje cerkve, ki je bila pred kratkim ponovno pološčena.
PREDAVANJE
Na cvetno nedeljo 17. aprila, po večerni sv. maši, bo imel v spodnji učilnici g. Stojan Kravos v sliki in besedi predavanje pod naslovom: Po poteh JANEZA PAVLA II.
RAJNI
Na prvi petek aprila sta se s sestro smrtjo v domu upokojencev v Novi Gorici srečali kar dve oskrbovanki iz naše župnije. Prva je bila Valerija Trpin (91), Kidričeva 29, ki je dolga leta čistila, likala, prala in opravljala druga opravila v našem samostanu in cerkvi. Od nje smo se poslovili, v nedeljo, 3. 4. s sveto mašo v domači cerkvi na Kostanjevici in jo po maši pokopali v Stari Gori. Bogu smo hvaležni za Valerijino življenjsko daritev, hvala pa tudi Bogu za vse, ki ste darovali ob njenem pogrebu v njen spomin – 195,57 € za našo cerkev.
Pogreb druge pokojne, Antonije Petrovčič (91), Vipavska 28 pa je bil v ponedeljek, 4. 4. na Vogrskem. Naj počiva v miru.
KRISTUS ODREŠENIK
BIRMANCIOb današnjem praznovanju vam in vašim družinam voščimo, naj vas lepa izkušnja priprave in samega praznovanja, predvsem pa darovi Svetega Duha spremljajo tudi v prihodnje.
KRIŽEV POT V POSTU
je vsak petek ob 18:30.
KARITAS
Srečamo se v ponedeljek, 11. aprila, po večerni maši.
UPOKOJENCI IN SVETOPISEMSKA SKUPINA
Srečanje je v sredo, 13. aprila, ob 17:00.
PRVOOBHAJANCI
Starši se z župnikom dogovorite za pogovor. Skupna priprava na spoved in prva spoved bo v petek, 15. aprila, ob 17:00.
SPOVEDOVANJE
Te dni se pripravimo na velikonočno spoved. Spored spovednikov je v veži na oglasni deski.
SPRAVNI DAN
Spravni dan je na Cvetni petek, 15. aprila, tudi letos v okviru Radijskega misijona Radia Ognjišče s spravnim bogoslužjem ob 19:00.
CVETNA NEDELJA
Pred obema dopoldanskima mašama bo blagoslov oljk in za tem vhod v cerkev.
Doma izpeljemo obred »cvetna nedelja pri nas doma«. Darove za oljke bomo poslali na škofijo za potrebe revnih cerkva v Slovenski Istri.
ZA ROMANJE NA SICILIJO
zadnji teden aprila je še nekaj prostih mest, prijave sprejemajo na agenciji in pri nas v zakristiji. Na agenciji tudi že lahko poravnate preostali del plačila.
KRST
V nedeljo, 27. marca, je bil krščen Aleksander Koren, sin Simona in Tanje roj. Mačus. Voščimo Božjega blagoslova.
KROMBERK IN VOGRSKO
KRIŽEV POTDanes popoldne bo križev pot od župnijske cerkve v Kromberku do Sv. Katarine. Zberemo se pred cerkvijo ob 15. uri. Povabite še druge!
VOGRSKO
Bog povrni stokratno vsem, ki ste že ali še boste darovali za obnovo župnijske cerkve – tudi ob obisku in blagoslovu družin. Hvala vam!
SPOVED
Smo v drugi polovici postnega časa odpovedi, bolj zavzete molitve in dobrih del. Ob tem se tudi osebno pripravljajmo na dobro spoved (spravo ali pokoro). K temu zakramentu lahko pristopimo kjerkoli. V Kromberku bo pater iz Križa spovedoval v torek (12. 4.) od 17. ure do 19:30, na Vogrskem pa g. Slavko prihodnjo nedeljo (17. 4.) od 14. ure do 15:30.
STARŠI PRVOOBHAJANCEV IN BIRMANCEV
Srečanje pred bližnjimi prazniki in delitvijo zakramentov uvajanja v krščanstvo bo v torek (12. 4.) po maši v Kromberku (ob 19:30). Povabite se med seboj in spomnite drug drugega!
SOLKAN
BIRMANCI 2011Za nami so zelo lepa in bogata doživetja: duhovna obnova za birmance in starše na Vrhniki – »Žarki upanja« so se preselili v nas in tudi nas spremenili v takšne žarke za naše družine in družbo; preverjanje znanja, da bomo mogli to prenašati na naslednje rodove; obiski starejših, ki molijo za nas, v domu upokojencev in Joškota v Stari Gori – Aleks, brat birmanke Monike, h kateremu smo tudi hodili, nas bo odslej spremljal iz večnosti…
Pred nami še: v torek srečanje z g. dekanom Alešem Rupnikom; od sobote 16. aprila pri maši birmanska devetdnevnica v čast Svetemu Duhu, kamor vabimo vse župljane.
SREČANJA STARŠEV
V sredo 13. 4. ali v četrtek 14. 4. ob 20:00 še zadnje srečanje pred birmo za starše birmancev.
PRAZNIK SV. SPOVEDI
Teden sprave začenjajo letošnji prvoobhajanci. V soboto 16. 4. ob 17:00 bodo prvič okusili božje sadove zakramenta sprave; gotovo njihovi starši in drugi družinski člani ne bodo prikrajšani za te sadove, ko bodo izkoristili priložnost…
»Velikonočna spoved« za vse: od 18:30 dalje v soboto. V Očetov objem nam bo pomagal tudi pater s Svete Gore.
OLJČNA NEDELJA
Blagoslov oljk: ob lepem vremenu ob 10:00 pred Domom sv. Štefana, potem procesija v cerkev.
ŠEMPETER
BIBLIČNA SKUPINAV ponedeljek, 11. 4. bo ob 20:00 srečanje biblične skupine. Obravnavali bomo "Pouk o modrosti" iz Knjige pregovorov od 1. do 9. poglavja.
ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET
V sredo, 13. 4. bo ob 20:00 seja Župnijskega pastoralnega sveta.
CELODNEVNO SPOVEDOVANJE
V petek, 15. 4. bo v Šempetru celodnevno spovedovanje ob radisjkem misijonu. Spovedovali bomo dekanijski duhovniki: 09-10:30 g. Stanko Sivec, 10:30-12:00 g. Tone Gleščič, 12:00-13:30 g. Ivan Albreht, 13:30.15:00 g. Slavko Hrast, 15:00-16:30 g. Rafko Leskovec, 16:30-17:30 g. Ciril Cej in 17:30-19:00 g. Janez Kržišnik. Celodnevno spovedovanje bo tudi na Mirenskem Gradu, za katerega bodo poskrbeli g. lazaristi.
SPOVED
Priložnost za spoved bo v župniji tudi v soboto, 16. 4. in nedeljo, 17. 4. od 17:00 do 19:00. Spovedovala bosta g. Tone Gleščič in g. Vojc Žakelj. V nedeljo bo sv. maša tudi ob 19:00, ob koncu spovedovanja.
POSTNA DELAVNICA
V soboto, 16. 4. bo v župnijski dvorani od 9:00 do 12:00 postna delavnica. Vabim veroučence in njihove starše, da skupaj pripravimo okrasitev oljk in sveč za velikonočno vigilijo.
KRIŽEV POT
Vabljeni h križevem potu v petek ob 18:30 in v nedeljo ob 16:00.
SKUPNA OZNANILA
ŠKOFIJSKI DAN MLADIHV soboto, 16. 4. bo v Novi Gorici, na Kostanjevici - Kapela. Vabljeni vsi mladi, ki iščete pot skozi življenje povezano z Bogom.
Želimo biti "GENERACIJA + (plus)", generacija mladih, ki želi narediti nekaj več. Ki si upa biti boljša.
Kaj nas čaka? Najprej si naredimo mesto domače. Nato poiščemo, koliko mladosti je v nas.
Srečamo Jezusa v spovedi in maši. In potem to ljubezen skupaj z njim ponesemo še ljudem v Novi Gorici, v hiše in na ulice. In praznujemo. S petjem in plesom.
ŽGS na Goriškem
Predstavniki Župnijskih gospodarskih svetov Goriškega pastoralnega območja smo se srečali prejšnjo nedeljo, 3. aprila. Po utemeljitvi skrbnega gospodarjenja s cerkvenim premoženjem v ŽGS, smo se pogovarjali o 'vročih' temah ekonomije župnijskih gospodarstev.
PRILOGA – STR. 1
TRETJA VRNITEV SVETOGORSKE KRALJICE (3)
PO UGRABITVI MILOSTNE PODOBE MATERE BOŽJE S SVETE GORE
in po ogorčenju med ljudmi, zlasti med Goriškimi Slovenci, nas zanima, kako se je na dogodek odzvala oblast, zlasti takratni goriški nadškof msgr. Karel Margotti. Zato prilagamo dva dokumenta. Oba sta iz uradnega glasila goriške nadškofije Folium Ecclesiasticum, LIII, št. 6 – 7, za junij in julij 1947. Oba dokumenta odsevata napetost v javnosti, med duhovniki in pri nadškofu.
Medtem ko so se vršile priprave za slovesni prenos milostne podobe svetogorske Matere božje v njeno svetišče in je vse katoliško ljudstvo naše nadškofije komaj čakalo trenutka, ko bo navdušeno izpovedalo svojo vdanost in hvaležnost do preblažene Device, je vsega obžalovanja vredno dejanje kruto uničilo veselo pričakovanje src.
V soboto zjutraj namreč, ko so varuhi naše stolnice stopili v cerkev, so morali vsi prepadeni ugotoviti, da je v noči izginila čudodelna podoba. V nočnih urah so neznanci, ki so bili morda od večernih ur skriti v cerkvi, ukradli sveto podobo in nato ušli skoz nasilno odprta stranska vrata. (…)
Do tega trenutka ni mogla merodajna oblast najti nobenega sledu in zato ni mogoče izreči o povzročiteljih nobene zanesljive sodbe. Zaenkrat ostaja v našem srcu in v srcu naših vernikov le najgloblja žalost.
Predno se poslužimo po cerkvenih zakonih kazenskih določil v breme neznanih ugrabiteljev, jih tem potom vabimo, naj spremenijo svoje pogrešene sklepe, ter jih očetovsko rotimo, naj takoj vrnejo ugrabljeno podobo.
Do takrat prosimo, naj se Mati božja še nadalje z usmiljenimi očmi ozira na nas in naj v svojih otrocih zbudi čustva prave krščanske bratovske ljubezni.
Čakamo z zaupanjem in blagoslavljamo.
V Gorici, dne 7. junija 1947.
+ KAREL, nadškof
Sledil je še:
OPOMIN
Potem ko smo brezuspešno čakali, da vrnejo čudodelno podobo Matere božje s Sv. Gore, ki je bila ugrabljena v noči od 6. do 7. tega meseca, smo prisiljeni uporabiti pripomočke, ki nam jih nudi cerkveni zakonik, da laže dosežemo svoj namen.
Po posvetovanju z Našim stolnim kapitljem in vsestranskem dobrem preudarku pred Bogom dajemo s pričujočim opominom formalen ukaz vsem, ki so odgovorni za ugrabitev milostne podobe, naj so že ugrabitev naročili ali izvedli ali sedaj podobo hranijo, da jo prinesejo Nam ali… najkasneje do 30. Junija 1947.
Oseba ali osebe, ki bodo izročile podobo…, ne bodo dolžne predložiti svoje osebne podatke ne dati drugega pojasnila.
Gorica, dne 20. Junija 1947.
+ KAREL, nadškof
Vinko Paljk
PRILOGA – STR. 2
MED NOVIMI BESEDAMI
KRISTJANOFOBIJA (3)
BESEDA IZ ZAČETKA TISOČLETJA
Pred desetimi leti ni nihče govoril o kristjanofobiji. Do prvih let po letu 2000 je bila ta beseda neznana.
Nakar se je znašla v diplomatskih krogih Organizacije Združenih narodov. Ko so ZN leta 2001 pripravljali prvo zasedanje o človekovih pravicah, svoboščinah, rasizmu itn. v Južni Afriki, v Durbanu (pristaniško mesto s 3,5 milijoni prebiv.), se je vnela razprava tudi o verski svobodi, verski nestrpnosti in preganjanju. V ospredju sta se pojavljala islamofobija in antisemitizem, oz. judofobija.
Med razgovori je začela krožiti tudi beseda kristjanofobija, ki izraža zoprvanje kristjanom in vsemu krščanskemu.
Vatikanska delegacija je uporabljala v svojih posegih to besedo v vseh organih ZN. Pred vsemi udeleženci pa jo je 3. dec. 2005 prvi uporabil papežev predstavnik, tedanji tajnik za odnose z državami, msgr. Giovanni Lajolo.
V imenu Zveze židovske študentske organizacije je kasneje, npr. 19.03.2008, Lisa Levy uporabljala besedo kristjanofobijo kot da je že v splošni rabi.
DVOUMNOST BESEDE
Kmalu se pokazalo, da je kristjanofobija večpomenska beseda, včasih dvoumna. Nekaj je fobija, kadar govorimo o fobiji pred vsakim verovanjem. So ljudje, ki zavračajo vsako vero, ne bodo pa nič žalega ali napadalnega niti rekli niti naredili zoper vero. Drug pomen fobije je, kadar postanejo ljudje, pred vero na splošno ali pred posamezno obliko vere, popadljivi in napadalni.
Čeprav beseda ni enoznačna, je kristjanofobija uporabna, da njo izrazimo tako ono nagonsko in čustveno vznemirjenost ljudi, ki imajo odpor do vseh krščanskih izrazov, obredov in dejanj, ker ne prenesejo »drugačnih« kot so sami, čeprav so osebno demokrati, razumni in strpni.
Po drugi strani je beseda uporabna za označevanje politike in javne uprave, pod katerima odgovorne institucije in njihovi uradniki z besedami ščitijo svobodo - versko in krščansko, dejansko pa napeljujejo ali dopuščajo, da drugi delujejo zoper kristjane, najpogosteje prikrito.
V zadnjih časih zasledimo tako dvoumnost v nekaterih pojavih na Slovenskem, npr. pri navidezno demokratičnem novemu opredeljevanjem družine. Če je mnenje veljakov stranke v vladi, da v Sloveniji kristjanom ni potrebno zagotavljati z ustavo zagotovljenih svoboščin, ker smo večinska vera, je jasno, koliko demokratičnosti ter enakosti pred ustavo in zakoni premorejo nekateri ljudje, ki se imajo za napredne…
PRIČEVALCI
Med pričami polpretekle zgodovine, je vsekakor tudi papež Janez Pavel II.
Tako satansko organiziranega in množičnega terorja nad ljudmi in njihovimi svoboščinami, verskimi in demokratičnimi, kakor se je zvrstil, tudi na naših tleh, v prejšnjem stoletju, ni bilo niti ob začetku krščanstva, ki ga imamo za čas velikih krščanskih mučencev. Ob jubilejnem letu 2000 je Janez Pavel II. spodbudil kristjane, da smo naredili vsaj nekaj seznamov pomorjenih zaradi vere v minulem stoletju. Tudi na naših tleh.
Da ohranimo njihov spomin in se zahvaljujemo njihovi žrtvi za verske svoboščine.
Gašper Rudolf
PRILOGA – STR. 3
POST 2011 »PRI NAS DOMA«
SLAVJE PETEGA POSTNEGA TEDNA
Na začetku srečanja se pogovorimo o naših postnih sklepih.
Ta teden se dogovorimo, komu bomo izročili ali poslali svoj solidarnostni postni dar.
Zdaj tudi že vemo, kdaj in kje se bomo tesneje povezali z Jezusom Kristusom Odrešenikom z velikonočno spovedjo na svojem potovanju v velikonočno dogajanje.
V molitvenikih, v nekaterih župnijah je dosegljiv tudi na pripravljenih listih, poiščemo zapisan pripomoček priprave na spoved. Takih pripomočkov je veliko v obtoku.
Ustavimo se na začetku pri urejanju svoje vesti z namenom, da se usposobimo urejeno spregovoriti s seboj pred Bogom in s spovednikom o stanju našega življenja v odnosu do Boga, sebe, drugih in okolja.
Tej stopnji sledi druga: poštena presoja naših opustitev dobrega in podleganj grehu, kar je vsebina kesanja pred seboj in Bogom. Kesanje izpovemo potem tudi pri spovedi.
Naredimo dober sklep za prihodnost.
O vsem drugem se pogovorimo s spovednikom.
Tata ali mama prižge peto svečo, ki ponazarja rano Jezusovega prebodenega srca.
- Če slavimo zvečer, molimo večerno molitev.
- Po vmesnem odlomku evangelija, ki govori o Jezusovem trpljenju in kratki tišini
- Molimo očenaš in šest zdravamarij žalostnega dela rožnega venca, kakor doslej ves postni čas…
- In sklenemo: »MOLIMO TE, KRISTUS, IN TE HVALIMO,« - »KER SI SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL.«
KRIŽ V OKVIR IN NAPIS: PETA POSTNA NEDELJA!!!!
CVETNA ALI OLJČNA NEDELJA 2011
Na cvetno nedeljo se udeležimo blagoslova oljčnih vej, da ponesemo po maši na dom prvi velikonočni blagoslov – oljčno vejico.
Vejico, oz. vejice porazdelimo: eno priložimo ob postnemu križu, drugo zataknemo v vazo s pomladanskim cvetjem; ostale podarimo komu, ki je bolan ali ne more v cerkev ali pa v cerkev ne pride, bo pa znamenja blagoslovljenega miru vesel; vejico lahko damo kakšnemu sorodniku, sosedu itn.
Pogovorimo se, kako bomo obhajali letošnje velikonočne praznike, katerih obredov se bomo zanesljivo udeležili, zlasti v Svetem tridnevju: na veliki četrtek, veliki petek in na veliko soboto, ki jim sledi Velika nedelja ali velikanoč.
Da se kristjani ne bomo prilagajali pozunanjenemu praznovanju, ki seže kvečjemu do »jesti in piti« in iskanja priložnosti »kam bomo šli…«, nadaljujemo, morda kje začnemo, če še nismo, s postnim slavjem »pri nas doma«.
PRILOGA – STR. 4
»PREDDVERJE NARODOV«
S tem naslovom je 24. in 25 marca v Parizu potekalo srečanje, s katerim »Cerkev obnavlja dialoško obvezo do nevernih«, je ob predstavitvi povedal kardinal Ravasi, predsednik Papeškega sveta za kulturo. Prerasti delitve med vernimi in nevernimi je cilj projekta, katerega idejni pobudnik je papež Benedikt XVI. Dialog ne more ustvarjati nesporazumov, ampak mora biti prostor za soočenje in razpravo.
Na srečanju v Parizu so zbližali nekatera stališča in se odločili za skupen nastop v javnosti, kadar je to potrebno. Krščanska prisotnost, kot eden temeljev zahodne družbe, sploh ni vprašljiva, ker je objektivno, materialno dejstvo. Če izgubimo to izročilo, smo v veliki nevarnosti, da izgubimo svojo identiteto. V trenutnem dialogu z islamom je osnovni problem Zahoda, da nima svojega obraza in nikakršne kulturne identitete. Srečanje so zaključili z okroglo mizo in večernim srečanjem pred pariško katedralo Notre Dame, med katerim je udeležence preko video prenosa nagovoril papež Benedikt XVI.
NEDELJA IN DELO
Za nedeljo, kot dela prost dan, si bodo od junija skupno prizadevala razna združenja iz držav v Evropi. V Evropski uniji (EU) se bodo povezale različne ustanove, pobudnik je Zveza za nedeljo, dela prostega dneva Avstrije, ki na tem področju deluje že več kot deset let. Cilj povezovanja je, da se to vprašanje postavi na dnevni red EU in parlamenta. Prvi korak bi moral biti uvrstitev problema v novo direktivo EU o delovnem času. Članice EU morajo zaščititi socialne pravice vsakega posameznika in prispevati k boljši uskladitvi poslovnega in družinskega življenja.
Zveza v Avstriji se zavzema za blagostanje in kvaliteto življenja in prostega časa. Od njene ustanovitve je bilo tudi drugod po Evropi osnovanih še deset zvez in pobud. V članstvu zveze je več kot 50 gospodarskih, sindikalnih, cerkvenih in drugih organizacij civilne družbe, najnovejša članica je Evropska federacija združenj krščanskih študentov.
AMERIKA: PAPEŽEVA KNJIGA BEST-SELLER
Zadnja papeževa knjiga, ki je v Ameriki izšla 10. aprila, je na seznamu New York Timesa na petem mestu. Knjiga »Jezus iz Nazareta – od vhoda v Jeruzalem do Vstajenja« je tudi na vrhu seznama The Wall Street Journala in Publisher's Weeklya. Pozitivno je, da se »Jezus iz Nazareta« vzpenja proti prvemu mestu najbolj prodajanih knjig, je povedal Mark Brumley, predsednik založbe Ignatius Press. Knjiga v razumljivi govorici predstavi Jezusovo podobo. Zelo pomembno je, da se prav v postu vsi, ki iščejo, verni in neverni, srečajo s pravim Jezusom.
Aleš Rupnik
V teh hudih časih bi bil rad nekaj časa sam
Sodnik: »Gospa zakaj ste danes tukaj?« »Gospod sodnik, ker sem kradla v trgovini.« Sodnik: »Kaj ste pa ukradli?« »Breskvin kompot.« Sodnik: »In koliko koščkov je bilo notri?« »Šest.« Sodnik: »Hmmm... to pomeni šest dni zapora.« Njen mož takoj doda: »Gospod sodnik, pa še konzervo graha je ukradla!«