Oznanila
OZNANILA
GLASILO ŽUPNIJ KAPELA KRISTUS ODREŠENIK KROMBERK OSEK SOLKAN ŠEMPAS ŠEMPETER VOGRSKO
24. NAVADNA NEDELJA
12. 9. 2010 // Leto XI // Št. 3
UVODNIK
Prilika današnjega evangelija bi lahko bila tudi dober scenarij za filmski prizor. Če bi jo kakšen scenarist še malo razdelal in razširil, bi lahko posneli cel film. Ne vem, če je kdo to že storil – gotovo pa je to film, ki se vsak dan dogaja tudi pred našimi očmi.
Mnogi starši doživljajo, kako se njihovi otroci v najobčutljivejših letih njihovega življenja izgubljajo. Čeprav starši včasih res mislijo, da če njihovi otroci ali vnuki živijo drugačno življenje, kot so ga v njihovih letih živeli sami – so že izgubljeni, pa mnogi starši doživljajo pravo izgubo, ko otroci zapustijo vrednote svojih staršev, vrednote, za katere so bili vzgojeni; še huje, če te vrednote zamenjajo za tiste, ki jih osebno in kot del družbe uničujejo: kriminal, droga, alkohol,…
Vendar tudi takšni otroci nekoč postanejo starši. Postavljeni so pred odločitev, kakšne vrednote bodo poskušali prenesti na svoje otroke. Vzgoja brez vrednot oz. da se otroci »sami odločijo« se je že dokazala, da ne pelje nikamor. In s takšnimi starši se velikokrat srečujemo tudi duhovniki, še posebej ob začetku veroučnega leta. Hodili so k verouku in birma je bila zanje »zakrament oddaljitve od Cerkve«. Na Cerkev niso pomislili niti ob poroki (ali začetku skupnega življenja), za krst je morda poskušala urediti kar njihova mama. Če ne, so si po krstu spet oddahnili, saj bodo sedaj imeli nekaj let mir oz. čas da premislijo, kako naprej. Začetek verouka je zato lahko zanje trenutek odločitve, ko si rečejo z izgubljenim sinom: »Vstal bom in pojdem k svojemu očetu…«
Starši, stari starši, pastoralni delavci in cerkveno občestvo smo sedaj pred nalogo, da prevzamemo vlogo usmiljenega očeta, ki je po svoje še težja, kot vloga izgubljenega sina. Naše razumevanje in naša dobrota lahko povzročita včasih pri nekaterih tudi odpor, kot sta ga rodili v starejšem sinu – Jezus pa verjetno dodaja ta delček zgodbe prav zato, ker nas hoče spodbuditi k odprtosti. Njegovi učenci moramo biti vedno pozorni in sprejemljivi za vsako, še tako majhno znamenje odprtosti in pripravljenosti naših bližnjih, da bi našli in stopili na pot Kristusa ali vsaj na sled, ki jih bo tja pripeljala – kot nas opozarja apostol Pavel: »Duha ne ugašajte!«
Naj Božji Duh pomaga našim katehetom, da bo po njihovih prizadevanjih vstopal v srca mladih in njihovih družin.
p. David
možem in ženam, ki so pomagali pri pleskanju in čiščenju dveh veroučnih učilnic. Starše lepo vabimo, da se vpišejo za čiščenje veroučnih prostorov in cerkve ob petkih ob 16. uri.
VEROUČNA SREČANJA
po razredih pričnemo v tednu ki je pred nami. Starejši veroučenci od 4. razreda naprej bodo opravili sveto spoved.
ŠOLA KITARE
Prvo srečanje začetne skupine in vpis bo 13. 9. ob 18. v novi učilnici. Sprejemamo navdušence stare nad 13 let. Prinesite kitare. Če je kdo še nima, lahko eno posodimo. Nadaljevalna skupina se prvič sreča v četrtek, 16. 9. ob 18.
DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR
vabi veroučenke od 4. razreda naprej, da se priključijo in s svojim glasom obogatijo naše maše. Vaje so ob petkih ob 18. uri.
S starši prvoobhajancev se srečamo v nedeljo, 19. septembra, s starši birmancev pa v nedeljo, 26. septembra. Srečanji sta po maši ob 9:00.
STREŽNIKI
Vsi, ki bi želeli postati strežniki in strežnice, čimprej sporočite katehetu ali župniku. Še posebej nagovarjamo starše za spodbudo.
POROKA
V soboto, 4. septembra sta se poročila Sašo Hribar in Taneja Černic. Voščimo obilo Božjega blagoslova.
Z vpisom, srečanjem s starši in z uvodno uro smo minuli teden vstopili v novo veroučno leto. Med današnjo mašo prosimo Svetega Duha za pomoč in razsvetljenje v tem šolskem in pastoralnem letu. Kdor še ni prinesel spričevala ali drugih dolgov, naj to 'popravi' v tednu pred nami. Hvala!
PEVSKE VAJE
V Kromberku so ob četrtkih po maši (19:30), za otroški (mladinski) zbor pa ob sobotah ob 10. uri. Vabimo 'stare', prav posebej pa še nove pevce.
KRST
Otroke bomo krstili prihodnjo nedeljo med mašo v Kromberku in na Vogrskem.
DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA
Uvajanje v molitev bo v Kromberku do decembra in sicer v veroučni učilnici vsak torek ob 19:30. Vabljeni !
Vsem nekaj čez sto družinam, ki imate otroke pri verouku: Srečno novo veroučno leto! Sveti Duh, ki ga danes prosimo za pomoč, darove in blagoslov, bo gotovo z nami. Če bomo tudi mi vložili, ne le nekaj, ampak ves napor, ki ga premoremo, bo to leto zelo srečno.
PRVOOBHAJANCI
Skupaj s starši odkrivamo, kako se našemu daru pri maši pridruži Božji Dar: sam Jezus. Zgled župnije vsako nedeljo pri tej dejavni izmenjavi darov pritegne tudi otroke v najveličastnejše Božje-človeško dogajanje na zemlji. – Nadomestno srečanje je v torek ob 19:00.
JEZUSOVA MALA ŠOLA
Veselo je začela delovati v ponedeljek ob 16:00. Skupinici navdušenih otrok se morejo pridružiti še drugi rojeni leta 2005.
Tel. 05/307-88-77, GSM 041636260
URNIK MAŠ
Delavniške maše so ob 19.30, v soboto ob 8h zjutraj, v torek in četrtek v Ozeljanu, druge dni v Šempasu. Nedeljske maše: ob 7.45 v Ozeljanu, ob 9h v Oseku, ob 10.30 v Šempasu.
OBVESTILA IN POVABILA
V nedeljo 12. 9. ob 16h maša za veroučence na Vitovljah, ob 16.30 maša za motoriste na Trnovem.
15. 9. 2010 bosta zakonca Sitar imela v cerkvi ob 20h srečanje za starše in zakonce.
V ponedeljek, 13. 9. ob 20:00 bo srečanje za starše otrok 1. in 2. razreda. V torek, 14. 9. ob 20:00 se bo v Vrtojbi začela skupna priprava staršev na krst njihovih otrok. V sredo, 15. 9. ob 20:00 bo srečanje tajništva ŽPS.
S SODELAVCI V DOLOMITE
V soboto, 18. 9. nameravamo iti s sodelavci v župniji na izlet pod Tre Cime v Dolomitih, če bo lepo vreme. Ob 5:00 bo odhod avtobusa iz Šempetra. Z avtobusom se bomo povzpeli na višino nad 2600 metrov. Najprej bomo imeli v gorski kapelici sv. mašo. Po skupni malici bomo šli okoli grebena Tre Cime, ki bo trajal okrog tri do štiri ure. Za bolj zahtevne planince bo možen tudi vzpon na vrh Cima Paterna, ki daje čudovit razgled. Zanimiv je tudi sestop skozi "kaverne" iz 1. svetovne vojne. Domov se bomo vrnili okrog 21:00.
IZGUBLJENI IN NAJDENI
Prilika današnjega evangelija bi lahko bila tudi dober scenarij za filmski prizor. Če bi jo kakšen scenarist še malo razdelal in razširil, bi lahko posneli cel film. Ne vem, če je kdo to že storil – gotovo pa je to film, ki se vsak dan dogaja tudi pred našimi očmi.
Mnogi starši doživljajo, kako se njihovi otroci v najobčutljivejših letih njihovega življenja izgubljajo. Čeprav starši včasih res mislijo, da če njihovi otroci ali vnuki živijo drugačno življenje, kot so ga v njihovih letih živeli sami – so že izgubljeni, pa mnogi starši doživljajo pravo izgubo, ko otroci zapustijo vrednote svojih staršev, vrednote, za katere so bili vzgojeni; še huje, če te vrednote zamenjajo za tiste, ki jih osebno in kot del družbe uničujejo: kriminal, droga, alkohol,…
Vendar tudi takšni otroci nekoč postanejo starši. Postavljeni so pred odločitev, kakšne vrednote bodo poskušali prenesti na svoje otroke. Vzgoja brez vrednot oz. da se otroci »sami odločijo« se je že dokazala, da ne pelje nikamor. In s takšnimi starši se velikokrat srečujemo tudi duhovniki, še posebej ob začetku veroučnega leta. Hodili so k verouku in birma je bila zanje »zakrament oddaljitve od Cerkve«. Na Cerkev niso pomislili niti ob poroki (ali začetku skupnega življenja), za krst je morda poskušala urediti kar njihova mama. Če ne, so si po krstu spet oddahnili, saj bodo sedaj imeli nekaj let mir oz. čas da premislijo, kako naprej. Začetek verouka je zato lahko zanje trenutek odločitve, ko si rečejo z izgubljenim sinom: »Vstal bom in pojdem k svojemu očetu…«
Starši, stari starši, pastoralni delavci in cerkveno občestvo smo sedaj pred nalogo, da prevzamemo vlogo usmiljenega očeta, ki je po svoje še težja, kot vloga izgubljenega sina. Naše razumevanje in naša dobrota lahko povzročita včasih pri nekaterih tudi odpor, kot sta ga rodili v starejšem sinu – Jezus pa verjetno dodaja ta delček zgodbe prav zato, ker nas hoče spodbuditi k odprtosti. Njegovi učenci moramo biti vedno pozorni in sprejemljivi za vsako, še tako majhno znamenje odprtosti in pripravljenosti naših bližnjih, da bi našli in stopili na pot Kristusa ali vsaj na sled, ki jih bo tja pripeljala – kot nas opozarja apostol Pavel: »Duha ne ugašajte!«
Naj Božji Duh pomaga našim katehetom, da bo po njihovih prizadevanjih vstopal v srca mladih in njihovih družin.
p. David
KAPELA
HVALAmožem in ženam, ki so pomagali pri pleskanju in čiščenju dveh veroučnih učilnic. Starše lepo vabimo, da se vpišejo za čiščenje veroučnih prostorov in cerkve ob petkih ob 16. uri.
VEROUČNA SREČANJA
po razredih pričnemo v tednu ki je pred nami. Starejši veroučenci od 4. razreda naprej bodo opravili sveto spoved.
ŠOLA KITARE
Prvo srečanje začetne skupine in vpis bo 13. 9. ob 18. v novi učilnici. Sprejemamo navdušence stare nad 13 let. Prinesite kitare. Če je kdo še nima, lahko eno posodimo. Nadaljevalna skupina se prvič sreča v četrtek, 16. 9. ob 18.
DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR
vabi veroučenke od 4. razreda naprej, da se priključijo in s svojim glasom obogatijo naše maše. Vaje so ob petkih ob 18. uri.
KRISTUS ODREŠENIK
SREČANJA S STARŠIS starši prvoobhajancev se srečamo v nedeljo, 19. septembra, s starši birmancev pa v nedeljo, 26. septembra. Srečanji sta po maši ob 9:00.
STREŽNIKI
Vsi, ki bi želeli postati strežniki in strežnice, čimprej sporočite katehetu ali župniku. Še posebej nagovarjamo starše za spodbudo.
POROKA
V soboto, 4. septembra sta se poročila Sašo Hribar in Taneja Černic. Voščimo obilo Božjega blagoslova.
KROMBERK IN VOGRSKO
STARŠI IN OTROCIZ vpisom, srečanjem s starši in z uvodno uro smo minuli teden vstopili v novo veroučno leto. Med današnjo mašo prosimo Svetega Duha za pomoč in razsvetljenje v tem šolskem in pastoralnem letu. Kdor še ni prinesel spričevala ali drugih dolgov, naj to 'popravi' v tednu pred nami. Hvala!
PEVSKE VAJE
V Kromberku so ob četrtkih po maši (19:30), za otroški (mladinski) zbor pa ob sobotah ob 10. uri. Vabimo 'stare', prav posebej pa še nove pevce.
KRST
Otroke bomo krstili prihodnjo nedeljo med mašo v Kromberku in na Vogrskem.
DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA
Uvajanje v molitev bo v Kromberku do decembra in sicer v veroučni učilnici vsak torek ob 19:30. Vabljeni !
SOLKAN
KATEHETSKA NEDELJAVsem nekaj čez sto družinam, ki imate otroke pri verouku: Srečno novo veroučno leto! Sveti Duh, ki ga danes prosimo za pomoč, darove in blagoslov, bo gotovo z nami. Če bomo tudi mi vložili, ne le nekaj, ampak ves napor, ki ga premoremo, bo to leto zelo srečno.
PRVOOBHAJANCI
Skupaj s starši odkrivamo, kako se našemu daru pri maši pridruži Božji Dar: sam Jezus. Zgled župnije vsako nedeljo pri tej dejavni izmenjavi darov pritegne tudi otroke v najveličastnejše Božje-človeško dogajanje na zemlji. – Nadomestno srečanje je v torek ob 19:00.
JEZUSOVA MALA ŠOLA
Veselo je začela delovati v ponedeljek ob 16:00. Skupinici navdušenih otrok se morejo pridružiti še drugi rojeni leta 2005.
ŠEMPAS – OSEK
NOVI ŠTEVILKITel. 05/307-88-77, GSM 041636260
URNIK MAŠ
Delavniške maše so ob 19.30, v soboto ob 8h zjutraj, v torek in četrtek v Ozeljanu, druge dni v Šempasu. Nedeljske maše: ob 7.45 v Ozeljanu, ob 9h v Oseku, ob 10.30 v Šempasu.
OBVESTILA IN POVABILA
V nedeljo 12. 9. ob 16h maša za veroučence na Vitovljah, ob 16.30 maša za motoriste na Trnovem.
15. 9. 2010 bosta zakonca Sitar imela v cerkvi ob 20h srečanje za starše in zakonce.
ŠEMPETER
SREČANJAV ponedeljek, 13. 9. ob 20:00 bo srečanje za starše otrok 1. in 2. razreda. V torek, 14. 9. ob 20:00 se bo v Vrtojbi začela skupna priprava staršev na krst njihovih otrok. V sredo, 15. 9. ob 20:00 bo srečanje tajništva ŽPS.
S SODELAVCI V DOLOMITE
V soboto, 18. 9. nameravamo iti s sodelavci v župniji na izlet pod Tre Cime v Dolomitih, če bo lepo vreme. Ob 5:00 bo odhod avtobusa iz Šempetra. Z avtobusom se bomo povzpeli na višino nad 2600 metrov. Najprej bomo imeli v gorski kapelici sv. mašo. Po skupni malici bomo šli okoli grebena Tre Cime, ki bo trajal okrog tri do štiri ure. Za bolj zahtevne planince bo možen tudi vzpon na vrh Cima Paterna, ki daje čudovit razgled. Zanimiv je tudi sestop skozi "kaverne" iz 1. svetovne vojne. Domov se bomo vrnili okrog 21:00.
SKUPNA OZNANILA
TEČAJ PRIPRAVE NA ZAKON
Z novim krogom srečanj začnemo v nedeljo, 19. septembra ob 15:00, v prostorih konkatedralne župnije v Novi Gorici.
PASTORALNI TEČAJ IN ŠKOFIJSKI DAN
Na Mirenskem Gradu v torek, 14. in v sredo, 15. septembra, obakrat ob 9:00.
STIČNA MLADIH 2010
vabi mlade, da se prijavijo pri svojem župniku še danes, 12. septembra.
KVATRNICA NA MIRENSKEM GRADU
v nedeljo 19. septembra, ko bodo sv. maše ob 7. uri s petjem, ob 10. uri slovesna maša župnije Miren, ob 15:30 bodo pete litanije Matere Božje in ob 16. uri somaševanje domačih in okoliških duhovnikov. Vodil ga bo ljubljanski stolni prošt in stolni župnik prelat Jožef Lap. Lepo vabljeni!
Z novim krogom srečanj začnemo v nedeljo, 19. septembra ob 15:00, v prostorih konkatedralne župnije v Novi Gorici.
PASTORALNI TEČAJ IN ŠKOFIJSKI DAN
Na Mirenskem Gradu v torek, 14. in v sredo, 15. septembra, obakrat ob 9:00.
STIČNA MLADIH 2010
vabi mlade, da se prijavijo pri svojem župniku še danes, 12. septembra.
KVATRNICA NA MIRENSKEM GRADU
v nedeljo 19. septembra, ko bodo sv. maše ob 7. uri s petjem, ob 10. uri slovesna maša župnije Miren, ob 15:30 bodo pete litanije Matere Božje in ob 16. uri somaševanje domačih in okoliških duhovnikov. Vodil ga bo ljubljanski stolni prošt in stolni župnik prelat Jožef Lap. Lepo vabljeni!
PRILOGA – STR. 1
ČAS
Človek ima, kot svobodno bitje, možnost razpolaganja s časom. Čeprav nam je čas dejansko dan od Boga, pa si ga sami večkrat lastimo. Tako govorimo, da nimamo časa, da nam časa primanjkuje, da ga imamo dovolj in podobno. Pri tem pa pozabljamo, da je čas božji dar in ni vseeno, kako z njim razpolagamo.
ŽE SEDMIČ
Letos je v župniji Kristusa Odrešenika v Novi Gorici že sedmič zapored potekal projekt, ki je omogočil, da so mladi iz Nove Gorice ter njene okolice koristno uporabili svoj prosti čas. Oratorij je potekal v dveh terminih, in sicer od 5. do 10. julija ter od 23. do 28. avgusta. Skupno se je obeh terminov udeležil 101 otrok, projekt pa je izpeljalo 30 animatork in animatorjev, ki so skupaj z glavno junakinjo oratorijske zgodbe, Momo, otrokom podarili svoj prosti čas ter jim obogatili poletne počitnice.
PROGRAM IN CILJI
Čeprav je oratorij potekal že sedmič zapored, še vedno za kar nekaj ljudi predstavlja nekaj abstraktnega oz. nepredstavljivega. Gre za projekt z jasno začrtanimi cilji in programom, ki skuša otrokom med 5. in 12. letom starosti skozi razvedrilo, petje, igro, sprehode in versko – katehetske vsebine približati življenje določenega svetnika, svetopisemske osebe ali literarnega junaka. Za vsem tem pa se skriva neka globlja vsebina. Ne gre toliko za posredovanje podatkov o določeni osebi in njenem življenju, pač pa za prenos temeljnih vrednot, ki so v življenju vsakega človeka še kako potrebne. Pomembno vlogo pri tem seveda igrajo animatorji, ki se skozi teden približajo otrokom, jih vodijo in usmerjajo ter spregovorijo o temeljnih problematikah sodobnega časa.
»MOMO«
Celotno oratorijsko dogajanje se je letos vrtelo okoli pravljičnega romana nemškega avtorja Michaela Endeja: Momo ali čudna zgodba o tatovih, ki so kradli čas, in o otroku, ki ga je ljudem vrnil. Roman je nastal v daljnih 70. letih 20. stoletja, toda njegova tematika je aktualna še danes. Stiska s časom je namreč ena izmed temeljnih težav, ki pestijo sodobnega človeka. In kje začeti z razpravo tako pomembne problematike, če ne pri otrocih, ki so naš zaklad in prihodnost?
OVREDNOTITI POMEMBNA VPRAŠANJA
Zelo pomembno je z otroki spregovoriti o tem, komu namenjajo svoj čas, kje in kako preživljajo največ časa ter o plitvih, neiskrenih odnosih, ki se na prvi pogled lahko zdijo idealni in smiselni, največkrat pa so posledica nenaklonjenosti do bližnjega. Družba in mediji ta mlada in čista srca tako omadežujejo z nepotrebnimi, nebistvenimi, predvsem pa za samega človeka škodljivimi informacijami in »življenjskimi načeli«, da ni nič čudnega, če so otroci zmedeni. Oratorij je zagotovo izhodišče za razmišljanja o življenjsko pomembnih stvareh ter šola za življenje, ki v otroku sproža pomembna vprašanja, kot je: »Kaj mi bo igrača, če se pa nimam s kom igrati?«.
Ana Faganel
PRILOGA STR. 2
POTREBNIM DIJAKOM JE SPROTI RAZDAJAL… ZAUPAL JE O.F.
Vrata njegovega stanovanja v prostorih Prisilne delavnice so bila stalno odprta. Vedno si je vzel čas za nas. Meni, ki sem bila brez mame, je bil v veliko oporo. Ko sem se znašla v kaki duševni ali srčni stiski, sem šla tja na drugo stran mesta, potrkala na njegova vrata in se z njim pogovorila. Tudi preden sem se poročila, bila je že vojna, sem šla k njemu na pogovor. Potem sva govorila seveda tudi o narodnem vprašanju in politiki tistih dni.
Kot Primorec je veroval v Osvobodilno fronto. Nam, ki smo veliko slišali o Španiji, o Rusiji in o vsem kar se je dogajalo po Ljubljani, je bila osvobodilna nekje draga, vendar smo bili zelo nezaupni o iskrenosti namenov. Pa sva se zmenila, da se bova vseeno imela rada, čez pet let pa se bova videla in si povedala, kdo je imel približno prav.
POČITNIŠKI PROGRAMI
V poletnih mesecih se je tedanje dijaštvo razteplo po raznih krajih.
Mi smo se zbirali v znameniti koči Žingarici pod Stolom. Kočo je dal postaviti pisatelj Finžgar. V tej koči s 50 ležišči so se vse poletje vrstile razne skupine mladih. Bila je mladina, ki se je zbirala v Marijinih kongregacijah, ki so jih vodili razni odlični duhovniki.
Sama sem preživela tam gori nekaj krasnih poletij.
S svojimi dijaki se je na ta način znašel v koči tudi Filip Terčelj.
Dneve smo preživljali na izletih, v neskončnih pogovorih, poglabljanjih raznih vprašanj, tudi v molitvi in češčenju, pa ob petju in poslušanju gostujočih predavateljev. Spominjam se, da je nekega dne prišel do Terčelja prof. Jožko Bratuž iz Gorice. Prišel je, da bi se srečal s Terčeljem in se z njim pogovarjal…
Vem, da za Terčelja organizacija teh letovanj ni bil mačji kašelj. Nekoč je za skoraj cel teden podaljšal naše bivanje v koči, ker še ni dobil svoje plače, da bi poravnal dolgove za hrano in ostalo...
Gabrijela Eržen Beličič, roj. 1920 v Ljubljani
»BIL JE TAKO DRUGAČEN…«
Maturirala sem na gimnaziji Poljane leta 1938. Terčelj je bil nekaj čisto novega, drugačnega, ne morem vam povedati kakšnega, da ne bi zgrešila… Drugačnega, prijetnega, pozitivnega, za nas vajene na tradicijo, nekaj nerazumljivega.
Čutilo pa se je, da ga ne sprejemajo.
Prinesel je novo vzdušje. Jaz se v njegove programe nisem vključevala. Kje je že stanoval? V Prisilnih delavnicah. Naši sodobniki so seveda že pomrli...
Sam je pisal besedila za Miklavža in druge prireditve.
Pogledala sem v takratna »Izvestija« gimnazije za leta 1935, 1936 in 1937, ki jih hranim: Filip Terčelj je omenjen samo na koncu kot suplent.
Betka Faganel iz Ljubljane, roj 1918
Iz Zbornika Terčeljevih dni 2010
PRILOGA STR. 3
Dorica Makuc je v knjigi Aleksandrinke tako opisala s. Beato Gomišček: »Ko so pod njenim vodstvom pele Aleksandrinke kar šestnajst let zapovrstjo, je v cerkvi sv. Antona kar odmevalo! Spomini na ta imenitni zbor je med aleksandrijskimi Slovenci še vedno živ. S. Beata je bila znana po svoji razgledanosti, slovenski zavesti in trdnem značaju, kar se je odražalo tudi v njenem zunanjem videzu in nastopu. Spoštovali so jo tako njeni rojaki kakor tudi tujci.«
Ob tem si moremo zamisliti, kako pomembno je bilo te vrste služenje s. Beate prav v določenih okoliščinah. Slovenske služkinje so garale ves teden. Njihov najsvetlejši trenutek je bil, ko so jih gospodarji pustili, da so smele v nedeljo k maši. Sredi tujine so se zbrale k slovenski maši. In med to mašo so svoja najbolj intimna občutja mogla izraziti z navdušenim petjem. Kaj vse je iz primorskih src, ki tako rada zapojejo, privrelo na dan med prepevanjem domačih cerkvenih pesmi! Koliko grenkob in stisk, ki so se med tednom nabirale v globinah duš, se je lahko takrat razblinilo kot megla pod soncem.
S. Beata je igrala na harmonij ob nedeljah v cerkvi sv. Antona ob 6. uri in v kapeli svoje redovne hiše ob 9. uri in gotovo tudi pri popoldanski pobožnosti.
Drugo pomembno dobro delo, ki ga je izvršila s. Beata v Aleksandriji, je bilo to, da je za samostansko kapelo preskrbela podobo Svetogorske Matere Božje. Rojena ob vznožju Svete Gore je imela izkušnjo, kdo je Svetogorska Kraljica. Zavedala se je in je dobro čutila, da je Sveta Gora goriškim Slovencem najdražji simbol. In v Aleksandriji so bile predvsem Primorke z Goriškega. Da bi človeku v tujini omogočila srečanje s srcem rodne zemlje, s srcem njegove duhovnosti, mu je tja v tujino dala prinesti to srce: podobo Svetogorske Kraljice. Naročila jo je pri goriškem slikarju Clementeju del Neriju leta 1933. Pravijo, da je to njegova najlepša kopija svetogorske milostne podobe. Še sedaj se nahaja ta podoba v Egiptu.
Samostanska kapela se je s tem spremenila v svetogorsko romarsko svetišče. Daleč od doma so dekleta in žene imele možnost poromati k svoji najdražji Materi, jo prositi za milost, da bi srečno prestale leta tujčevanja in bi se mogle enkrat spet povzpeti, gotovo v zahvalo, na Sveto Goro.
S. Leonarda Curk iz Šturij, ki je skoraj 18 let preživela v Kairu in se je večkrat srečevala s s. Beato, se sosestre tako spominja: »Bila je zelo umirjena oseba, pametna, malo je govorila, a tisto je bilo vredno. Večkrat je bila prednica postojanke v Aleksandriji. Bila je rojena za vodenje, v sebi je imela božji dar za to.«
Vinko Paljk
PRILOGA STR. 4
»Visoka stopnja brezposelnosti med mladimi in kritično stanje na trgu dela zahtevajo smiselne ukrepe. Posebej so potrebne reforme, ki bodo uskladile odnos med izobraževanjem in zaposlovanjem«, so besede Carla Costallija, predsednika Krščanskega gibanja delavcev. Problem je v sprejemanju prioritet nekaterih reform, predvsem najbolj potrebnih. Nujno je preurediti obliko izobraževanja: univerze in strokovno izobrazbo, saj so dosedanje oblike že zastarele.
Strokovno izobraževanje v sedanji obliki koristi zgolj učiteljem. Z univerz prihaja delovna sila, ki jo je na realnem trgu dela težko, ali celo nemogoče zaposliti. Pri tem ne zadostujejo le reforme, ampak je potrebna aktivna politika (ciljna, selektivna), ki bo sistematično obravnavala različne vidike nezaposlenosti.
Tudi podjetniki so odgovorni za nastalo krizo. Nekateri so preoblikovali podjetja, kar se je posledično izkazalo kot napaka, predvsem na področju zunanje trgovine in izvoza. Drugi so iskali rešitve s prenosom proizvodnje v dežele, kjer je delovna sila cenejša. Gre za pomembno vprašanje javnega in zasebnega kapitala. Privatnik lahko prosi državo, naj jamči za vloženi kapital, vendar ima tudi država svoje obveze, ko gre za vprašanje vlaganja v družbeni kapital. Problem je tudi uskladitev želja delavcev in delodajalcev. Pri tem bi morali biti sindikati bolje organizirani. »Prioriteta je, da zaščitimo delo, ne za vsako ceno, a zaščititi ga je potrebno.«
V Seulu so pripravili Kongres katoliških laikov Azije. Med vsebinami so izpostavili omejevanje verske svobode, napade na kristjane in preganjanja ter verski fundamentalizem. Danes zaradi groženj v Aziji številni kristjani živijo v strahu. Na srečanju so jim izrazili solidarnost in duhovno povezanost.
Kljub problemom in izzivom, Cerkev v Aziji raste iz nove evangelizacije. Na področju medverskega dialoga je prispevek laikov nujno potreben, saj živijo v okolju »dialoga vsakdanjega življenja«. Veliko lahko naredijo tudi na področju solidarnosti, ko zaznavajo resnične potrebe in dejansko pomagajo kjer je potrebno.
Mestne oblasti v New Yorku in lastniki zemljišča (vodstvo pristanišča) niso podprli obnove grško – pravoslavne cerkve sv. Nikolaja na Manhattnu, edinem v atentatu 11. septembra 2001 porušenem bogoslužnem prostoru na tem teritoriju. Medtem je župan dal soglasje za izgradnjo islamskega kulturnega centra v neposredni bližini »Ground Zero« kraja, kjer je stal Svetovni trgovinski center (projekt je podprl tudi predsednik ZDA Obama).
Tiskovni predstavnik grško – pravoslavne nadškofije je povedal, da so mestne oblasti na porušeno cerkev v bližini Ground Zero preprosto »pozabile«. Leta 1916 so jo zgradili grški priseljenci. Popolnoma je bila uničena, ko se je nanjo porušil južni stolp Svetovnega trgovinskega centra.
Aleš Rupnik
Moč vode
Za večerjo ob morju je klapa naročila ribe. »Natakar, ali je kuhar sploh očistil ribe, preden jih je pripravil?«
»Zakaj le, saj so vse življenje preživele v vodi?!«
ORATORIJ 2010: »PAZI, ČAS!« (1)
ČAS
Človek ima, kot svobodno bitje, možnost razpolaganja s časom. Čeprav nam je čas dejansko dan od Boga, pa si ga sami večkrat lastimo. Tako govorimo, da nimamo časa, da nam časa primanjkuje, da ga imamo dovolj in podobno. Pri tem pa pozabljamo, da je čas božji dar in ni vseeno, kako z njim razpolagamo.
ŽE SEDMIČ
Letos je v župniji Kristusa Odrešenika v Novi Gorici že sedmič zapored potekal projekt, ki je omogočil, da so mladi iz Nove Gorice ter njene okolice koristno uporabili svoj prosti čas. Oratorij je potekal v dveh terminih, in sicer od 5. do 10. julija ter od 23. do 28. avgusta. Skupno se je obeh terminov udeležil 101 otrok, projekt pa je izpeljalo 30 animatork in animatorjev, ki so skupaj z glavno junakinjo oratorijske zgodbe, Momo, otrokom podarili svoj prosti čas ter jim obogatili poletne počitnice.
PROGRAM IN CILJI
Čeprav je oratorij potekal že sedmič zapored, še vedno za kar nekaj ljudi predstavlja nekaj abstraktnega oz. nepredstavljivega. Gre za projekt z jasno začrtanimi cilji in programom, ki skuša otrokom med 5. in 12. letom starosti skozi razvedrilo, petje, igro, sprehode in versko – katehetske vsebine približati življenje določenega svetnika, svetopisemske osebe ali literarnega junaka. Za vsem tem pa se skriva neka globlja vsebina. Ne gre toliko za posredovanje podatkov o določeni osebi in njenem življenju, pač pa za prenos temeljnih vrednot, ki so v življenju vsakega človeka še kako potrebne. Pomembno vlogo pri tem seveda igrajo animatorji, ki se skozi teden približajo otrokom, jih vodijo in usmerjajo ter spregovorijo o temeljnih problematikah sodobnega časa.
»MOMO«
Celotno oratorijsko dogajanje se je letos vrtelo okoli pravljičnega romana nemškega avtorja Michaela Endeja: Momo ali čudna zgodba o tatovih, ki so kradli čas, in o otroku, ki ga je ljudem vrnil. Roman je nastal v daljnih 70. letih 20. stoletja, toda njegova tematika je aktualna še danes. Stiska s časom je namreč ena izmed temeljnih težav, ki pestijo sodobnega človeka. In kje začeti z razpravo tako pomembne problematike, če ne pri otrocih, ki so naš zaklad in prihodnost?
OVREDNOTITI POMEMBNA VPRAŠANJA
Zelo pomembno je z otroki spregovoriti o tem, komu namenjajo svoj čas, kje in kako preživljajo največ časa ter o plitvih, neiskrenih odnosih, ki se na prvi pogled lahko zdijo idealni in smiselni, največkrat pa so posledica nenaklonjenosti do bližnjega. Družba in mediji ta mlada in čista srca tako omadežujejo z nepotrebnimi, nebistvenimi, predvsem pa za samega človeka škodljivimi informacijami in »življenjskimi načeli«, da ni nič čudnega, če so otroci zmedeni. Oratorij je zagotovo izhodišče za razmišljanja o življenjsko pomembnih stvareh ter šola za življenje, ki v otroku sproža pomembna vprašanja, kot je: »Kaj mi bo igrača, če se pa nimam s kom igrati?«.
Ana Faganel
PRILOGA STR. 2
FILIP TERČELJ – PRIČEVANJA (3)
POTREBNIM DIJAKOM JE SPROTI RAZDAJAL… ZAUPAL JE O.F.
Vrata njegovega stanovanja v prostorih Prisilne delavnice so bila stalno odprta. Vedno si je vzel čas za nas. Meni, ki sem bila brez mame, je bil v veliko oporo. Ko sem se znašla v kaki duševni ali srčni stiski, sem šla tja na drugo stran mesta, potrkala na njegova vrata in se z njim pogovorila. Tudi preden sem se poročila, bila je že vojna, sem šla k njemu na pogovor. Potem sva govorila seveda tudi o narodnem vprašanju in politiki tistih dni.
Kot Primorec je veroval v Osvobodilno fronto. Nam, ki smo veliko slišali o Španiji, o Rusiji in o vsem kar se je dogajalo po Ljubljani, je bila osvobodilna nekje draga, vendar smo bili zelo nezaupni o iskrenosti namenov. Pa sva se zmenila, da se bova vseeno imela rada, čez pet let pa se bova videla in si povedala, kdo je imel približno prav.
POČITNIŠKI PROGRAMI
V poletnih mesecih se je tedanje dijaštvo razteplo po raznih krajih.
Mi smo se zbirali v znameniti koči Žingarici pod Stolom. Kočo je dal postaviti pisatelj Finžgar. V tej koči s 50 ležišči so se vse poletje vrstile razne skupine mladih. Bila je mladina, ki se je zbirala v Marijinih kongregacijah, ki so jih vodili razni odlični duhovniki.
Sama sem preživela tam gori nekaj krasnih poletij.
S svojimi dijaki se je na ta način znašel v koči tudi Filip Terčelj.
Dneve smo preživljali na izletih, v neskončnih pogovorih, poglabljanjih raznih vprašanj, tudi v molitvi in češčenju, pa ob petju in poslušanju gostujočih predavateljev. Spominjam se, da je nekega dne prišel do Terčelja prof. Jožko Bratuž iz Gorice. Prišel je, da bi se srečal s Terčeljem in se z njim pogovarjal…
Vem, da za Terčelja organizacija teh letovanj ni bil mačji kašelj. Nekoč je za skoraj cel teden podaljšal naše bivanje v koči, ker še ni dobil svoje plače, da bi poravnal dolgove za hrano in ostalo...
Gabrijela Eržen Beličič, roj. 1920 v Ljubljani
»BIL JE TAKO DRUGAČEN…«
Maturirala sem na gimnaziji Poljane leta 1938. Terčelj je bil nekaj čisto novega, drugačnega, ne morem vam povedati kakšnega, da ne bi zgrešila… Drugačnega, prijetnega, pozitivnega, za nas vajene na tradicijo, nekaj nerazumljivega.
Čutilo pa se je, da ga ne sprejemajo.
Prinesel je novo vzdušje. Jaz se v njegove programe nisem vključevala. Kje je že stanoval? V Prisilnih delavnicah. Naši sodobniki so seveda že pomrli...
Sam je pisal besedila za Miklavža in druge prireditve.
Pogledala sem v takratna »Izvestija« gimnazije za leta 1935, 1936 in 1937, ki jih hranim: Filip Terčelj je omenjen samo na koncu kot suplent.
Betka Faganel iz Ljubljane, roj 1918
Iz Zbornika Terčeljevih dni 2010
PRILOGA STR. 3
S. BEATA GOMIŠČEK (2)
Dorica Makuc je v knjigi Aleksandrinke tako opisala s. Beato Gomišček: »Ko so pod njenim vodstvom pele Aleksandrinke kar šestnajst let zapovrstjo, je v cerkvi sv. Antona kar odmevalo! Spomini na ta imenitni zbor je med aleksandrijskimi Slovenci še vedno živ. S. Beata je bila znana po svoji razgledanosti, slovenski zavesti in trdnem značaju, kar se je odražalo tudi v njenem zunanjem videzu in nastopu. Spoštovali so jo tako njeni rojaki kakor tudi tujci.«
Ob tem si moremo zamisliti, kako pomembno je bilo te vrste služenje s. Beate prav v določenih okoliščinah. Slovenske služkinje so garale ves teden. Njihov najsvetlejši trenutek je bil, ko so jih gospodarji pustili, da so smele v nedeljo k maši. Sredi tujine so se zbrale k slovenski maši. In med to mašo so svoja najbolj intimna občutja mogla izraziti z navdušenim petjem. Kaj vse je iz primorskih src, ki tako rada zapojejo, privrelo na dan med prepevanjem domačih cerkvenih pesmi! Koliko grenkob in stisk, ki so se med tednom nabirale v globinah duš, se je lahko takrat razblinilo kot megla pod soncem.
S. Beata je igrala na harmonij ob nedeljah v cerkvi sv. Antona ob 6. uri in v kapeli svoje redovne hiše ob 9. uri in gotovo tudi pri popoldanski pobožnosti.
Drugo pomembno dobro delo, ki ga je izvršila s. Beata v Aleksandriji, je bilo to, da je za samostansko kapelo preskrbela podobo Svetogorske Matere Božje. Rojena ob vznožju Svete Gore je imela izkušnjo, kdo je Svetogorska Kraljica. Zavedala se je in je dobro čutila, da je Sveta Gora goriškim Slovencem najdražji simbol. In v Aleksandriji so bile predvsem Primorke z Goriškega. Da bi človeku v tujini omogočila srečanje s srcem rodne zemlje, s srcem njegove duhovnosti, mu je tja v tujino dala prinesti to srce: podobo Svetogorske Kraljice. Naročila jo je pri goriškem slikarju Clementeju del Neriju leta 1933. Pravijo, da je to njegova najlepša kopija svetogorske milostne podobe. Še sedaj se nahaja ta podoba v Egiptu.
Samostanska kapela se je s tem spremenila v svetogorsko romarsko svetišče. Daleč od doma so dekleta in žene imele možnost poromati k svoji najdražji Materi, jo prositi za milost, da bi srečno prestale leta tujčevanja in bi se mogle enkrat spet povzpeti, gotovo v zahvalo, na Sveto Goro.
S. Leonarda Curk iz Šturij, ki je skoraj 18 let preživela v Kairu in se je večkrat srečevala s s. Beato, se sosestre tako spominja: »Bila je zelo umirjena oseba, pametna, malo je govorila, a tisto je bilo vredno. Večkrat je bila prednica postojanke v Aleksandriji. Bila je rojena za vodenje, v sebi je imela božji dar za to.«
Vinko Paljk
PRILOGA STR. 4
ZAPOSLOVANJE MLADIH
»Visoka stopnja brezposelnosti med mladimi in kritično stanje na trgu dela zahtevajo smiselne ukrepe. Posebej so potrebne reforme, ki bodo uskladile odnos med izobraževanjem in zaposlovanjem«, so besede Carla Costallija, predsednika Krščanskega gibanja delavcev. Problem je v sprejemanju prioritet nekaterih reform, predvsem najbolj potrebnih. Nujno je preurediti obliko izobraževanja: univerze in strokovno izobrazbo, saj so dosedanje oblike že zastarele.
Strokovno izobraževanje v sedanji obliki koristi zgolj učiteljem. Z univerz prihaja delovna sila, ki jo je na realnem trgu dela težko, ali celo nemogoče zaposliti. Pri tem ne zadostujejo le reforme, ampak je potrebna aktivna politika (ciljna, selektivna), ki bo sistematično obravnavala različne vidike nezaposlenosti.
Tudi podjetniki so odgovorni za nastalo krizo. Nekateri so preoblikovali podjetja, kar se je posledično izkazalo kot napaka, predvsem na področju zunanje trgovine in izvoza. Drugi so iskali rešitve s prenosom proizvodnje v dežele, kjer je delovna sila cenejša. Gre za pomembno vprašanje javnega in zasebnega kapitala. Privatnik lahko prosi državo, naj jamči za vloženi kapital, vendar ima tudi država svoje obveze, ko gre za vprašanje vlaganja v družbeni kapital. Problem je tudi uskladitev želja delavcev in delodajalcev. Pri tem bi morali biti sindikati bolje organizirani. »Prioriteta je, da zaščitimo delo, ne za vsako ceno, a zaščititi ga je potrebno.«
KONGRES KATOLIŠKIH LAIKOV
V Seulu so pripravili Kongres katoliških laikov Azije. Med vsebinami so izpostavili omejevanje verske svobode, napade na kristjane in preganjanja ter verski fundamentalizem. Danes zaradi groženj v Aziji številni kristjani živijo v strahu. Na srečanju so jim izrazili solidarnost in duhovno povezanost.
Kljub problemom in izzivom, Cerkev v Aziji raste iz nove evangelizacije. Na področju medverskega dialoga je prispevek laikov nujno potreben, saj živijo v okolju »dialoga vsakdanjega življenja«. Veliko lahko naredijo tudi na področju solidarnosti, ko zaznavajo resnične potrebe in dejansko pomagajo kjer je potrebno.
POZABILI NA PORUŠENO CERKEV
Mestne oblasti v New Yorku in lastniki zemljišča (vodstvo pristanišča) niso podprli obnove grško – pravoslavne cerkve sv. Nikolaja na Manhattnu, edinem v atentatu 11. septembra 2001 porušenem bogoslužnem prostoru na tem teritoriju. Medtem je župan dal soglasje za izgradnjo islamskega kulturnega centra v neposredni bližini »Ground Zero« kraja, kjer je stal Svetovni trgovinski center (projekt je podprl tudi predsednik ZDA Obama).
Tiskovni predstavnik grško – pravoslavne nadškofije je povedal, da so mestne oblasti na porušeno cerkev v bližini Ground Zero preprosto »pozabile«. Leta 1916 so jo zgradili grški priseljenci. Popolnoma je bila uničena, ko se je nanjo porušil južni stolp Svetovnega trgovinskega centra.
Aleš Rupnik
Moč vode
Za večerjo ob morju je klapa naročila ribe. »Natakar, ali je kuhar sploh očistil ribe, preden jih je pripravil?«
»Zakaj le, saj so vse življenje preživele v vodi?!«