PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

POLOVICA JE ZA NAMI, ŠE IMAMO PRILOŽNOST ZA ...

»Prebudi se, ki spiš …« (Ef 5,14)
Dremam ali spim? Je to moje stanje lenoba ali beg od resničnosti? Dvaindvajset dni milostnega postnega časa je že mimo. Sem kaj bližje Gospodu, sem se kaj poboljšal? V čem sem se osvobodil samega sebe, svojih navezanosti, strasti …, vsega, kar me vleče k tlom?
Jezus pade tretjič pod križem …
Gospod, vem, da me pod križem zagotovo čakaš. Počutim se tako zelo poraženega, da sploh nimam volje spet začeti. Kar obležal bi. Ampak ti čakaš … Rekel si, da te pod vsakim križem zagotovo najdem, da tam zares nisem sam. Že zaradi tebe in tvoje ljubezni do mene moram naprej. Moram! Pomagaj mi spet začeti … Pomagaj mi začenjati vsaj dan znova …
Kadar ti bo hudo, pomisli na tiste, ki jim je še huje in jim skušaj pomagati.
Da, Gospod, to je osvobajajoč pogled, ki nas spomni, za kaj vse se moremo zahvaljevati. Hkrati v nas prižiga iskrico iznajdljivosti, predvsem pa ljubezni, da živimo to, k čemur smo letos še posebej poklicani, da namreč nosimo »bremena drug drugemu« (Gal 6,2).
Ali lahko kaj storimo tudi za Japonsko? Pa za dostojanstvo in upanje vseh naših odpuščenih delavcev, ki so odvisni od vedno manj socialne blagajne? Če nismo bogati v denarju, bo tudi skromen prispevek izraz solidarnosti (Saj veste: kamen na kamen …), dolgoročno pa bo še bolje, če bomo znali dobro, ki ga prejemamo, posredovati naprej. Se spomnite filma s tem naslovom (Daj naprej)? Pa fantkove strategije za izboljšanje sveta? Si predstavljate, kako hitro bi se dobrota širila, če bi vsak za prejeto dobro tudi sam izkazal dobroto trem naslednjim osebam? Kot kristjani pa imamo še eno posebno možnost: vso stisko sveta moremo prinašati Gospodu in tako s svojimi prošnjami in molitvami sodelovati pri preoblikovanju sveta. Jezus nas sicer sprašuje – tako kakor je vprašal mladeniča, ki sta ga prosila, naj ju ozdravi slepote (prim. Mt 9,27–31): »Ali verujete, da morem to storiti?«, a tudi zagotovi: »Zgodi se vam po vaši veri!«
Gospod, pomagaj moji neveri!

p. Bogdan Knavs

KAPELA

SREČANJE ZA STARŠE
Dragi starši, lepo povabljeni na srečanje za vas, ki ga bo imela s. Mateja Kraševec s Svete Gore na temo Ah, spet ta vzgoja! Naši pa niso taki... Srečanje bo v ponedeljek, 4. aprila ob 17:30 v Frančiškanski dvorani na Kostanjevici. Izkoristite lepo priložnost, saj bo med nami sestra, ki zna nagovoriti in tudi povedati tisto, kar vam lahko pomaga.

PREDAVANJE
Za vse tiste, ki verujete, da "gre ljubezen skozi želodec" lepo povabljeni na predavanje ge. Slavice Plahuta na temo Velikonočna jedila s poudarkom na Kostanjeviškem presnicu. Predavanje bo v sredo, 6. aprila ob 19:30.

MOLITEV KRIŽEVEGA POTA -
vabljeni ob postnih torkih in petkih ob 19. uri. Prihodnji petek vodijo križev pot 2. razred in letošnji prvoobhajanci s katehistinjo.

BIRMANCI NA SVETI GORI
Veroučenci in veroučenke 8. in 9. razreda, ki bodo v mesecu maju prejeli zakrament sv. Birme, bodo naslednji vikend na duhovnem druženju na Sveti Gori. Z molitvijo podprimo njihova prizadevanja pri spoznavanju in utrjevanju krščanske vere.

POGREB
V Solkanu je bilo v ponedeljek, 28. marca pogrebno slovo od pokojne Hedvike Poberaj (87), Pešernova 12. Naj počiva v miru Gospodovem.

KRISTUS ODREŠENIK

MOLITEV KRIŽEVEGA POTA
Vsak petek ob 18:30.

KATEHISTINJE
Srečamo se v ponedeljek, 4. aprila po večerni maši.

BIRMA
Po srečanju z g. prodekanom in g. škofom Metodom se v devetdnevnici pred birmo srečujemo vsak večer ob 19:00. Birmansko praznovanje bo v nedeljo, 10. aprila ob 11:00. Pri spravnem bogoslužju bodo birmanci in njihove družine v petek, 8. aprila ob 17:30. Ta dan bo tudi priložnost za spoved.
 
PRVOOBHAJANCI
Starši se za pogovor z župnikom dogovorite v tem ali prihodnjem tednu.
Skupna priprava na spoved in prva spoved bo v petek, 15. aprila ob 17:00.

ZA ROMANJE NA SICILIJO
zadnji teden aprila je še nekaj prostih mest, prijave sprejemajo na agenciji in pri nas v zakristiji.

KRST
V nedeljo, 27. marca je bila krščena Ivana Likar, hči Aleša in Urške Koren – Likar. Vsej družini voščimo Božjega blagoslova.

KROMBERK IN VOGRSKO

OTROCI
Pri verouku radi sodelujte, seveda pridite pravočasno in pripravljeni, kot se spodobi za odgovorne osebe.

VOGRSKO
Bog povrni stokratno vsem, ki ste že ali še boste darovali za obnovo župnijske cerkve. Hvala vam!

POST
Smo že sredi postnega časa odpovedi, bolj zavzete molitve in dobrih del. Ob tem se tudi osebno pripravljajmo na dobro postno spoved (zakrament sprave ali pokore). Ni bistveno kje pristopimo k temu zakramentu srečanja z usmiljenim Očetom, je pa potrebno, da se zanj zavestno odločimo in ga načrtujemo.

SOLKAN

5. SEJA ŽPS
Bila je 28. marca.  Pogovarjali smo se o tem, kako različne oblike revščine načrtujejo naš postni program tako v osebnem in družinskem življenju, kakor tudi v življenju župnije. K Bogu gremo po poti, ki jo predstavlja bližnji. V medsebojno spodbudo je vsakdo tudi povedal, kako mu uspeva izvrševati letošnji postni program (obisk v domu, pomoč tistim, ki so v stiski…). Seznanili smo se z vsebino seje okrožnega pastoralnega sveta (ob predlogu o sv. Katarini kot zavetnici našega mesta smo pomislili, ali ne bi to bila Svetogorska Kraljica, ki tudi domuje na našem ozemlju in se k njej živo zatekamo…). Ugotovili smo, da je predlog prejšnje seje ŽPS – oglasna deska pred cerkvijo – uspešno uresničen in da so »domače sile« znale popraviti napako pri zvonjenju. Zavzeto bomo sodelovali v dogajanjih velikonočnih praznikov in v spremljanju birmancev. S starši in birmanci se bo g. škof Metod srečal 18. aprila. Na Sveto Goro bomo kot župnija romali v nedeljo 8. maja in povabili sosede iz Štmavra.

PODPRIMO BIRMANCE
z molitvijo, da bodo v preverjanju znanja ta teden videli posebno obliko ljubezni do Boga.

SREČANJA STARŠEV
V četrtek 7. aprila ob 20:00 srečanje staršev 4. razreda veroučencev.

ŠEMPETER

 
KATEHISTINJE
Srečanje za katehistinje bo v ponedeljek, 4. 4. ob 20:00.
 
TAJNIŠTVO ŽPS
Srečanje Tajništva ŽPS bo v sredo, 6. 4. ob 20:00.
 
PRVOOBHAJANCI IN STARŠI
Srečanje za prvoobhajance in njihove starše bo v petek, 8. 4. ob 17:30. Ob 18:30 se bomo skupaj udeležili križevega pota in sv. maše.
 
KRIŽEV POT
Vabljeni h križevem potu ob petkih ob 18:30 in ob nedeljah ob 16:00.
 
OBISK BOLNIH IN STAREJŠIH ŽUPLJANOV
V postnem času obiskujem bolnike in starejše. Kdor želi obisk in prejem zakramentov na domu, naj mi sporoči.
 
OBISK PAPEŽA BENEDIKTA XVI. V OGLEJU
V soboto, 7. maja bo prišel sv. oče Benedikt XVI. v Oglej, v nedeljo, 8. maja pa v Benetke. V soboto, 7. maja bo organiziran prevoz z avtobusom iz Šempetra. Odhod avtobusa bo ob 14:00, cena prevoza bo 10 €. Prijavite se čimprej.

SKUPNA OZNANILA

SVETA GORA
V nedeljo, 3. 4. bo na Sveti Gori romanje v znamenju solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi nasilja, nesreč in bolezni, ki so posledica alkohola. Pričetek romanja bo ob 14:30 s križevim potom s Prevala. Ob 16:00 bo sv. maša v baziliki Svetogorske Matere Božje. Bogoslužje bo vodil škof dr. Jurij Bizjak.
 
POGOVOR O GOSPODARSKIH VPRAŠANJIH
Srečanje za predstavnike Župnijskih gospodarskih svetov bo danes, 3. aprila v dvorani konkatedrale (stranski vhod) ob 18:00.

SREČANJE S PAPEŽEM BENEDIKTOM XVI.
V soboto, 7. maja v Ogleju. Odhod avtobusa izpred cerkve Kristusa Odrešenika v Novi Gorici ob 14:00. Cena 10 €.
V nedeljo, 8. maja v parku San Giuliano (Mestre). Odhod avtobusa izpred cerkve Kristusa Odrešenika v Novi Gorici ob 6:00. Cena 20 € (prevoz in paket, brez hrane).
Prijave sprejemamo do 15. aprila.
 
POSTNO PREDAVANJE NA MIRENSKEM GRADU
bo v četrtek, 7. 4. ob 20:00. Predaval bo brat Štefan Kožuh "Moč za sol in luč".
 
VERA IN LUČ
V soboto, 9. 4. bo romanje goriške skupine Vera in luč na Zaplaz pri Čatežu. Odhod avtobusa bo iz Šempetra ob 7:00.

60-LETNICA PRENOSA SVETOGORSKE PODOBE
Frančiškanski samostan Sveta Gora  vabi na slovesnost ob 60-letnici vrnitve milostne podobe Matere Božje na Sveto Goro v baziliko na Sveto Goro v soboto, 9. aprila 2011. Ob 19. uri bo slovesna sveta maša in procesija z Milostno podobo in lučkami. Bogoslužje bo vodil koprski škof msgr. Metod Pirih.

PRILOGA STR. 1

TRETJA VRNITEV SVETOGORSKE KRALJICE (2)

    Po 2. oktobru 1943 je Marijina podoba ostala na Sveti Gori le do 19. oktobra. Zaradi vojnih razmer so jo prenesli na Kostanjevico, ki je tako postala »mala Sveta Gora«. Ko je bilo v začetku leta 1947 jasno, da bo Sveta Gora po razmejitvi v Jugoslaviji, so se italijanski frančiškani z nje umaknili na Kostanjevico, od tam pa 9. februarja v Gorico. S seboj so odpeljali tudi Svetogorsko Marijino podobo. V češčenje vernikom je bila postavljena v goriški stolnici. Nadškof Karel Margotti je določil, da bi Marijo prenesli na Sveto Goro: v soboto 7. 6. najprej v Solkan, kjer bi bil enotedenski misijon, v nedeljo 15. 6. od tam na Sveto Goro. Toda…

NEUSPELA VRNITEV - 7. junij 1947
V Solkanu so se z vso zavzetostjo pripravljali na sprejem Marije. Solkanski župnik dr. Franc Močnik je po župniji že razposlal tiskana vabila s sporedom misijona in posebno pismo bolnikom, izdelovali so slavoloke, pripravljali se na prevzem Marijine podobe na trgu Caterini v Gorici, a zaman. V noči med 6. In 7. junijem je milostna podoba Svetogorske Kraljice izginila.
V dneh pred prenosom sta se Lodovico Mishou in Vinicio Vogrini s prijateljem pogovarjala, kako bi preprečila Marijino vrnitev na Sveto Goro. Stolni župnik jima je dovolil, da sta se v noči pred prenosom skrila v zaklenjeno stolnico. Marijino podobo sta snela iz okvirja, odstranila kroni in čakala na tretjega prijatelja, ki bi »zaklad« odpeljal z avtom. Ker ga ni bilo, sta milostno podobo odnesla na dom Lodovica v Raštelu, ne da bi ju kdo opazil.
Seveda je bilo pri Slovencih naslednji dan veliko ogorčenje. Slovenski duhovniki so šli k nadškofu in mu rekli, naj tatove kaznuje z izobčenjem. Ker je nadškof kazen kmalu omilil, so zaslutili, kdo bi se skrival za dogodkom. Krivca sta namreč napisala pismo nadškofu, ki sta ga naslovila tudi na goriško duhovščino in goriško katoliško ljudstvo: »Izjavljava, da je bil razlog za najino odločitev resna zaskrbljenost za usodo, ki ji je šla naproti častitljiva podoba, saj bi prišla pod nadzor režima, ki goji versko preganjanje in se vedno sklicuje na geslo, da je vera opij narodov… Želimo, da bi se bratom Slovencem nekega dne vrnila demokratična ureditev, ki zagotavlja slogo med dvema narodoma, ki se tu srečujeta, in obljubljava, da se bo takrat presveta Devica vrnila, da bi izžarevala svoje milosti in blagoslove na to naše tako izmučeno ljudstvo.«
    V škofijskem listu Follium ecclesiasticum je v  juniju 1947 nadškof dvakrat napisal opomin ugrabiteljem, obakrat tudi v slovenskem prevodu.
    15. junija je bila potem procesija na Sveto Goro, toda ne slovesna, ampak spokorna v zadoščenje za krivičen odvzem Marijine podobe. Marija je tudi morala na romanje, toda v Rim…

 

Vinko Paljk

PRILOGA – STR. 2

MED NOVIMI BESEDAMI

KRISTJANOFOBIJA (2)

KRISTJANOFOBIJA -  PROTEST V ZAGREBU
Kakor na Slovenskem tudi na Hrvaškem kristjani ne prirejajo shodov, na katerih bi protestirali zoper kristjanofobijo. V Zagrebu pa se je le zgodil prvi miroljuben shod, 14. marca letos, ko se je zbralo pred sodiščem nekaj sto kristjanov na protestu z napisi Konec kristjanofobiji.  
Lezbijska skupina Kontra je namreč vložila tožbo zoper veroučiteljico prof. Jeleno Mudovčić, ker da je rekla pri verouku, da je istospolna usmerjenost bolezen. Skupina Kontra se je pri tožbi sklicevala na zakon zoper diskriminacijo, ki so ga pred leti uzakonili na Hrvaškem. Cerkev je opozarjala, da se tak zakon, kakor je zapisan, lahko uporabi tudi za omejevanje verske svobode. Kontra si je z omenjeno tožbo prizadevala doseči, da se krščanski verski pouk umakne iz hrvaškega šolskega sistema. Vincent Batarelo, ki je animiral shod pred sodiščem, ugotavlja, da je bil namen protesta dosežen in da je lahko spodbuden zgled tudi kristjanom po drugih pokomunističnih deželah, v katerih izstopa kristjanofobija.

ZGOŠČEVANJE KRISTJANOFOBIJE
ugotavljajo tako po svetu, kakor to čutimo tudi pri nas, če smo občutljivi za svobodo. Ne gre le za »idejni« boj, marveč za načrtno omalovaževanje verske svobode in za javno iztiskanje krščanskega verovanja.  Na drugem koncu kristjanofobije v besedah in pisanju, se moramo zavedati, so zločini, o čemer govorijo pri nas nekateri medvojni in povojni poboji, iz sveta pa so zgovorne lanske številke umorjenih zaradi vere. Vseh ne poznamo, poznamo pa število pobitih misijonark in misijonarjev, med katerimi je en škof, 15 duhovnikov, 5 laikov... Države lani usmrčenih misijonarjev so: Kitajska, Irak, Indija, Turčija, Brazilija, Kolumbija, Mehika itn.
Korenine kristjanofobije seveda niso le v omenjenih deželah, pač pa tudi v zahodnem, tudi slovenskem javnem mnenju. Če parafraziramo pogovor prejšnjega tedna s kardinalom Gianfrancom Ravasijem, je neodzivnost med kristjani, naša brezbrižnost spričo zaznavanega in nezaznavnega pritiska na vero in vernike, posledica površnosti in nesposobnosti mnogih kristjanov, da bi se resno srečali z globljimi vprašanji, kot so: življenje - smrt, dobro - zlo, resnica - laž, nevidno – vidno, svoboda – sobivanje v različnosti, demokracija - osebna odgovornost itn.
Velik del ljudi, tudi nas ki prihajamo v cerkev, nimamo razčiščenih odnosov s seboj in drugimi, pa tudi ne z Jezusom, Cerkvijo in krščanskim življenjem.
V takem ozračju dobiva kristjanofobija potrditev, da je utišanje vernikov znanstveno in napredno početje, že videno v času diktatur na naših tleh.

ZA PAPEŽEM PONAVLJAMO
eno izmed ugotovitev v letošnji novoletni Poslanici, da bi se zavedali, v kakšnem svetu živimo in da smo soodgovorni za svobodo vseh in vsakogar, da smo namreč kristjani v tem času tista verska skupina, ki je najbolj zatirana in preganjana.
20. decembra 2010 je papež prvič izrekel besedo kristjanofobija, ko je voščil božične praznike svojim sodelavcem.

Gašper Rudolf

PRILOGA – STR. 3

POST 2011 »PRI NAS DOMA«

SLAVJE ČETRTEGA POSTNEGA TEDNA

Pred slavjem se pogovorimo o naših postnih sklepih.
Vsak se vpraša: »Ali vztrajam pri dogovorjenem in sklenjenem? Sem toliko močen, da se odpovem (odvečnim) sladkarijam? Sem bil požrešen, ker ne poznam meje pri hrani? Sem dal del svojega denarja za uboge? Sem se nalival s sokovi in drugimi pijačami namesto  da bi pil vodo?
Postna odpoved je vedno v korist dobrodelnosti, npr. Anin sklad, Karitas, lačni, posvojitev na daljavo, pomoč misijonom, slepim in slabovidnim itn.

- Tata ali mama v tišini prižge štiri sveče. Četrta sveča ponazarja rano na Jezusovi levi roki.
- Se pokrižamo.
- Če se zberemo zvečer, molimo večerno molitev.
- Sledi trenutek tišine. Vmes preberemo katero od priloženih misli ali najdemo drugo.
- Nato molimo očenaš in šest zdravamarij, ki vsaki dodamo po eno skrivnost žalostnega dela rožnega venca… »ki je za nas krvavi pot potil; ki je za nas bičan bil; ki je za nas s trnjem kronan bil; ki je za nas težki križ nesel; ki je za nas križan bil; ki se naj usmili duš v vicah.«
- In sklenemo:
Tata ali mama: »MOLIMO TE, KRISTUS, IN TE HVALIMO!«
Ostali odgovorimo: »KER SI S SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL!«


NAPIS: ČETRTA POSTNA NEDELJA

-    Blago sodimo po barvi, vino po okusu, rožo po vonju, človeka po govorjenju.
-    Jezus je rekel: »Če ostanete v moji besedi, ste resnično moji učenci. In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.« (Jn 8,31-32)
-    Bog ne tehta koliko stvari smo naredili, ampak ljubezen, s katero smo jih opravili.
-    Bog nam je dal dve ušesi in samo ena usta.
-    Jezus je slišal, da so sleporojenega pahnili ven. Ko ga je srečal, mu je rekel: »Veruješ v Sina človekovega?« Oni je odgovoril: »Kdo je to, Gospod, da bi veroval vanj?« Jezus mu je rekel: »Vidiš ga; ta, ki govori s teboj, ta je.« Tedaj je slepi dejal: »Verujem, Gospod,« in se je pred njim poklonil do tal. (Jn 9, 35-38)
-    Posnemajte torej Boga, saj ste njegovi ljubljeni otroci, in živite v ljubezni, kakor je tudi Kristus ljubil nas in je daroval sam sebe za nas. (Ef 5,1-2)
-    Zato je rečeno: »Prebude se, ki spiš, in vstani od mrtvih in razsvetlil te bo Kristus.« (Ef, 5,14)

PRILOGA – STR. 4

AVSTRIJA: VZGOJA ZA ODGOVORNOST

Verska vzgoja oblikuje otroke za odgovornost v življenju in jih v naprej pripravlja na življenjske okoliščine, ki so vedno bolj zahtevne. Na Višji pedagoški šoli škofije Linz  so na to temo pripravili študijski dan o verski vzgoji. »Ob podobah katastrofe na Japonskem moramo otrokom pomagati, da bodo razumeli in sprejeli probleme današnjega časa v njim razumljivem jeziku in jih poglobili.«
V Nemčiji so katoliški vrtci »najbolj iskana cerkvena ustanova«, saj ne vzgajajo samo za socializacijo in družbeno umestitev, ampak oblikujejo tudi v religiozni – cerkveni govorici. Poleg predavanj in delavnic za okrog 300 vzgojiteljev so pripravili predstavitev novega »religijsko – pedagoškega okvirnega projekta in programa vzgoje otrok v vrtcih«. Program je vodnik za delo z otroki, starši in v skupini. V izobraževanju še posebej poudarjajo pomen življenjskih izkušenj in odgovornosti. Veliki poudarek je na verskih in duhovnih vidikih vzgoje in prioritetah na področju etike, vzgoje za vrednote, izobraževanja in družbenega življenja.
Novi projekt vzgoje in izobraževanja so pripravili v skupini »Karitas za otroke in mlade« v Zgornji Avstriji, ter »Ustanova sv. Nikolaja« z Dunaja v sodelovanju s strokovnjaki s področja znanosti in religije. Program bodo izpeljali v 700 vrtcih v Avstriji za okrog 40.000 otrok.

ITALIJA: RAHEL UPAD OBISKA VEROUKA

Sodelovanje otrok v šolskem verskem pouku je v Italiji v rahlem upadanju, čeprav še vedno ostaja na visoki ravni. Podatki Italijanske škofovske konference kažejo, da je v preteklem šolskem letu katoliški verouk obiskovalo 6,11 milijonov otrok in mladih, kar predstavlja 90% učencev. Pred dvema letoma je bilo v versko vzgojo vključenih 91% učencev, medtem, ko jih je bilo v šolskem letu 1994/95 kar 94%. Sodelovanje pri verouku v šoli v Italiji ni obvezno, ocena verouka pa vpliva na seštevek ocen pri zaključnem ocenjevanju učenca.

PROSTOR ZA BEGUNCE

Italijanska Karitas lahko zagotovi namestitev za okrog 2.500 beguncev, ki so s čolni na italijanske obale prispeli iz Severne Afrike. Zaenkrat ni podatkov, da bi na kopnem katera druga institucija ponudila svoje namestitvene prostore. Do sedaj ni odzivov na pobude Karitas, je na katoliški televiziji »TV2000« povedal pooblaščenec za imigracije italijanske Karitas, Oliviero Forti. Kritiziral je pogoje bivanja v prenatrpanih sprejemnih centrih: »Begunci imajo pravico do dostojnega humanega, človeškega sprejema«.
Od novega leta je s plovili iz Severne Afrike v Italijo prispelo več kot 15.000 beguncev. Večina je pot zaključila na mediteranskem otoku Lampedusa, 130 kilometrov od tunizijske obale. Na Lampedusi, s sprejemnim centrom za 850 oseb se trenutno nahaja 5.500 beguncev. Število se vsak dan povečuje. Zato pri tem ne gre več samo za italijanski problem, ampak se mora v reševanje vprašanja vključiti vsa Evropa.

Aleš Rupnik

Na oratoriju
Na oratoriju so bila pri kosilu na voljo tudi jabolka in zraven napis: »Vzemi samo eno. Bog te vidi!«
Na sosednji mizi so bile sladkarije. Tine vzame pri jabolkah listek in preden ga da k sladkarijam, napiše: »Vzemi kolikor hočeš, Bog pazi na jabolka!«