PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

POSTNO »STANJE DUHA«

»Katekizemska« definicija nam pravi, da je postni čas »čas pokore, odpovedi in dobrodelnosti«, predvsem pa »čas spreobrnjenja«. Je torej čas, ko se moramo najprej zavedati, kakšno je »stanje duha« (danes morda obrabljena fraza), na podlagi tega spoznanja pa bi se potem potrudili, da bi postali boljši, da bi stopili na pot spreobrnjenja.
Seveda velja to najprej za naše osebno življenje, saj je le-to za nas najpomembnejše in samo na tem, osebnem področju, imamo situacijo še najbolj v svojih rokah, čeprav še zdaleč ne popolnoma. Ker pa smo »družbena« ali »občestvena« bitja, to, kar živimo mi, prehaja v družbo, to, kar živi in kar je družba, pa postaja tudi del nas samih. S svojim življenjem torej vplivamo na našo okolico, okolica pa vpliva tudi na nas.
Če se zamislimo nad stvarnostjo, ki nas obdaja, vidimo še največji optimisti malo dobrega in obetajočega. Čeprav riba smrdi tako pri glavi, kot pri repu, je smrad, ki prihaja iz glave veliko hujši. Državljani upravičeno pričakujemo, da so nam naši »narodni voditelji«, ki so tudi državni voditelji zgled na vseh področjih. Iz zgodovine vemo, da so se nekateri kralji živo zavedali, da so »očetje naroda«. Ko pa danes natipkaš v spletni iskalnik Google (slovenski spletni iskalnik je lepo »počiščen«) ime predsednika vlade, dobiš na drugem mestu, za življenjepisom, navedbo »kokain«; ali ko natipkaš ime ene od ministric v slovenski vladi, dobiš na prvih mestih ob njenem imenu besede »mamila, overdose, koka«. Kaj to dejansko pomeni sicer ne morem reči, gotovo pa je odsev »stanja duha« in krute realnosti. Kot je pokazatelj tega tudi dejstvo, da je vnuk znanega komunističnega revolucionarja in ideologa, ki je bil med vojno in po njej neposredno odgovoren za mnoge uboje (kot pravi spletna enciklopedija Wikipedia) »vrhovni varuh« poštenosti v naši državi.
Ko smo torej na tem širšem področju vedno bolj priče spreobrnjenju z negativnim predznakom (spreobrnjenju na slabše), nas to na osebnem področju ne sme spravljati v malodušje. Postni čas kristjane vodi iz trpljenja v vstajenje, iz žalosti v veselje in iz smrti v življenje. Potrudimo se, da bo postni čas najprej v nas samih vzbudil iskrico upanja in nam pomagal odkrivati tudi to, kar je lepo in dobro. Tako bomo lahko pomagali drugim, da bodo v današnjem svetu videli tudi to, kar nam daje poguma in pomaga k dobrem.

p. David

KAPELA

HVALA
za vaš postni dar, ki ste ga oddali v nabiralnik za Anin sklad – družine z več otroki.  Skladu ste namenili 542,88 €. Bog plačaj.

ČETRTEK PRED 1. PETKOM
vabi ob 18:30 pred Najsvetejše k molitvi za nove duhovne poklice.

KRIŽEV POT
bodo v petek, 1. aprila ob 19. uri molili otroci 1. in 5. razreda s katehistinjama. Otroci in starši, pridite, da skupaj premišljujemo Kristusovo trpljenje.

SLOMŠKOVO BRALNO PRIZNANJE
Otroci, ki sodelujete pri branju knjig za Slomškovo bralno priznanje imate srečanje v soboto, 2. aprila ob 9. uri v spodnji veroučni učilnici.

SVETA SPOVED
Poskrbimo tudi za starejše in onemogle. Pokličite duhovnika, da se oglasi na dom in prinese duhovno tolažbo in okrepčilo.

KRISTUS ODREŠENIK

MOLITEV KRIŽEVEGA POTA
Povabljeni vsak petek ob 18:30.

BIRMANCI
Srečanje s prodekanom je v ponedeljek, 28, marca ob 17:00.
Devetdnevnico pred birmo začnemo v petek, 1. aprila. Z g. škofom Metodom se srečamo ob 18:00. Pri maši ob 19:00 bo nagovor za starše in botre.

VIZITACIJA
G. škof se bo ob obisku župnije s predstavniki Župnijskega pastoralnega in gospodarskega sveta srečal v petek, 1. aprila po večerni maši.

POSTNA SREČANJA V KONKATEDRALI
FILIP TERČELJ – NJEGOV ČAS, SOPOTNIKI IN SPOROČILO
V sredo 30. marca ob 19:30 : dr. Mira Cencič, V ZNAMENJU ČEDERMACOV.

KRST
V nedeljo, 20. marca sta bili krščeni:  Teja Batistič, hči Igorja in Tanje roj. Poljšak ter Ela Bizaj, hči Erika in Katarine roj. Petrovčič. Ob družinskem prazniku voščimo vse najboljše.

KROMBERK IN VOGRSKO

KVATRNA MILOŠČINA
Za semenišče in potrebe škofije smo zbrali v Kromberku 255 €, na Vogrskem pa 140 €. Bog vam povrni!

VOGRSKO
Iskrena hvala vsem, ki ste že ali še boste darovali za obnovo in popravilo župnijske cerkve svetega Justa. Bog vam stokratno povrni!

PRVI PETEK IN PRVA SOBOTA
Ta dneva nas vabita k češčenju Jezusovega in Marijinega srca ter k prejemu zakramentov.

BLAGOSLOV DRUŽIN
Nadaljujem z obiskom in blagoslavljanjem družin na Vogrskem.

SOLKAN

PREDLOG ZA LETOŠNJI POST
Ali nam uspeva v letu solidarnosti in dobrodelnosti vsaj v postnem času obiskati nekoga v stiski? Birmanci v skupinicah obiskujejo starejše župljane v domovih upokojencev.

POSVOJENCA NA DALJAVO
Iz postnih prihrankov tudi v letošnjem postnem času zbiramo – otroci pri verouku, odrasli v cerkvi v nabiralnik - dar za posvojenca Teo Žuna in Dinka Popara v Banja Luki. Vsako leto se nam zahvalita, ko pošljeta voščila za božič in veliko noč. Da nam ne bo težko se odreči čokoladnim pirhom in prihranek darovati za posvojenca, nas vabi ogromen pirh, ki si ga bomo razdelili na veliko noč.

ANIN SKLAD
Bog povrni za 236 € zbranih v prvih desetih dneh letošnjega postnega časa, ki so namenjeni družinam z več otroki.

ZAHVALA
Veroučencem in katehistinjam iskrena zahvala za prisrčen progam prejšnje nedelje za starše!

SREČANJA STARŠEV
V torek 29. 3. je ob 20:00 srečanje staršev 7. razreda veroučencev,
v četrtek 31. 3. je ob 20:00 srečanje staršev 6. razreda veroučencev.

PRVI PETEK
Pred mašo, ki je ob 19:00, pride spovedovat pater s Svete Gore.

ŠEMPETER

KONCERT POSTNIH PESMI
V nedeljo, 27. 3. bo ob 19:00 v župnijski cerkvi v Šempetru koncert postnih pesmi, ki ga bosta pripravila Župnijski pevski zbor Šempeter in Župnijski pevski zbor Vrhpolje.
 
SREČANJA
V ponedeljek, 28. 3. bo ob 20:00 srečanje biblične skupine (Job 38-42). V torek, 29. 3. bo ob 20:00 srečanje animacijske skupine Vere in luči. V sredo, 30. 3. bo ob 20:00 srečanje dobrodelne komisije ŽPS. V petek, 1. 4. bo ob 20:00 srečanje Šole za zakon. V soboto, 2. 4. bo ob 10:00 srečanje za strežnike.
 
1. PETEK IN 1. SOBOTA
V petek in soboto bo ob 18:00 ura molitve pred Najsvetejšim in priložnost za spoved, ob 19:00 sv. maša z nagovorom, po maši sklep češčenja z blagoslovom z Najsvetejšim.
 
OBISK BOLNIKOV IN OSTARELIH
V postnem času bom obiskal vse bolne in starejše župljane po domovih, ki bi želeli duhovnikov obisk in prejeti zakramente na domu. Kot bolniški duhovnik sem na razpolago za obisk bolnikov tudi v bolnišnici. Vesel bom povabila.

SKUPNA OZNANILA

SVETA GORA
V okviru postne spodbude 40 dni brez alkohola, Slovenska karitas in Frančiškanska družina na Sveti Gori vabita na 2. duhovno srečanje v znamenje solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi nasilja, nesreč in bolezni, ki so posledica alkohola, ki bo 3. aprila 2011. Pričetek srečanja ob 14.30 uri s križevim potom s Prevala. Sodelujejo frančiškanski novinci, romarji in sodelavci Karitas. Ob 16. uri bo sv. maša v baziliki Svetogorske Matere Božje. Bogoslužje bo vodil škof dr. Jurij Bizjak.

KRIŽEV POT
s Prevala na Sveto Goro ob postnih nedeljah; začetek ob 14:30. Toplo povabljeni.

POSTNA PREDAVANJA
-    Nova Gorica – Kristus Odrešenik  -  sreda, 30. 3. ob 19:30, dr. Mira Cencič "V znamenju Čedermacov"
-    Mirenski Grad - četrtek, 31. 3. ob 20:00, dr. Janez Pogorelc "Biti sol zemlje"
-    Grgar – sobota, 2. 4. ob 19:30 s. Mateja Kraševec "Prah ostane, otroci odrastejo".

POGOVOR O GOSPODARSKIH VPRAŠANJIH
Srečanje za predstavnike Župnijskih gospodarskih svetov bo v nedeljo, 3. aprila v dvorani konkatedrale (stranski vhod) ob 18:00.

SREČANJE S PAPEŽEM BENEDIKTOM XVI.
V soboto, 7. maja v Ogleju. Odhod avtobusa izpred cerkve Kristusa Odrešenika v Novi Gorici ob 14:00. Cena 10:00 €.
V nedeljo, 8. maja v parku San Giuliano (Mestre). Odhod avtobusa izpred cerkve Kristusa Odrešenika v Novi Gorici ob 6:00. Cena 20,00 € (prevoz in paket, brez hrane).
Prijave sprejemamo še ta teden.

VELIKONOČNA JEDILA NA GORIŠKEM
Vabljeni na predavanje go. Slavice Plahuta v sredo, 6. aprila po večerni maši ob 19.30 v samostanski dvorani na Kostanjevici.

PRILOGA – STR. 1

TRETJA VRNITEV SVETOGORSKE KRALJICE (1)

8. aprila 2011 bo 60 let od tretje vrnitve milostne Marijine podobe na Sveto Goro. Obnovimo najprej spomin, kako je morala Svetogorska Kraljica med drugo svetovno vojno zapustiti Sveto Goro.

TRETJIČ V BEGUNSTVO, september 1943
    Po kapitulaciji Italije je bila Goriška od 9. do 12. 9. 1943 svobodna. 12. 9. so prišli Nemci in do 26. 9. je potekala Goriška fronta, ko so partizani poskušali zadržati njihov prodor. Zaradi nevarnosti nemškega obstreljevanja in bombardiranja je upravitelj na Sveti Gori p. Daniele Gosetti v nedeljo 19. 9.  Marijino podobo odnesel na varno v klet. Po večerji so njega in druge svetogorske frančiškane trije partizani odpeljali v preiskovalni zapor na Trnovo (v šolo), od tam pa v Ajdovščino. 21. 9. sta se na tovornjaku s frančiškani iz Lokev do Predmeje peljala tudi bogoslovec Ljubo Marc in g. Mirko Rener.
    Istega dne zvečer je grgarski župnik Alojzij Filipič poskrbel za prenos svetih hostij in Marijine podobe v Grgar. Marijino podobo sta nosila Vencelj Kokelj in Janez Černe (Zanut Mohorčev). Zaradi nevarnosti nemškega bombardiranja je župnik Filipič odnesel Marijino podobo v kaverno v smeri proti Čepovanu. Marica Filipič, ki je šla tja s prijateljico Fani Milost pogledat Marijo: »Gospod je tam sedel in molil rožni venec; pes je bil zraven njega.«
    Na Sveti Gori je ostal le brat Pashal (Emil) Furlan, doma iz Lokavca. Ker ni hotel povedati Nemcem, ki so prišli na Sveto Goro, kam je skril dragocenosti, so ga ti sklenili ustreliti. Zaprli so ga v sobo nad obednico – stražil ga je vojak Poljak -, od koder je po rjuhi zbežal.
    Ko je 23. 9. ajdovski župnik Dušan Bratina v zaporu v Ajdovščini pojasnil, da so prijeti redovniki s Svete Gore in Mirnskega Grada res redovniki, so bili ti izpuščeni. Frančiškani s Svete Gore so prišli k njemu v župnišče. Tam jim je g. Dušan svetoval: »Najbolje je, da imate predragoceno svetogorsko sliko s  seboj tam, kjer boste«.
    V Ajdovščini je bil tisti dan sestanek štaba varnostne obveščevalne službe. Tja je šel g. Dušan vprašat, če bi partizani pomagali rešiti Marijino podobo s Svete Gore. Poveljnik Leskošek Luka je za to nalogo določil Alojza Zupančiča – Zmaga. Z njim je šel še Mirko Nardin – Mihec ter patra Pavlin Basseti in Sofronij Kozlevčar. Marijino podobo jim je izročil grgarski župnik. V Ajdovščini v cerkvi je bil zvečer slovesen sprejem Marije. Pri slovesnosti je sodelovala kot častna straža tudi četa okrog deset partizanov z Zmagom in Mihcem na čelu. Med njimi je bil Franc Rosa iz Podnanosa.
     V Ajdovščini je bila Svetogorska Kraljica do 2. 10., ko je bila prenesena v Sv. Križ, od tam pa prepeljana v Gorico in na Sveto Goro.

 

Vinko Paljk

PRILOGA – STR. 2

MED NOVIMI BESEDAMI

KRISTJANOFOBIJA (1)

O KRISTJANOFOBIJI
Fobija je beseda grškega izvora. Fobos pomeni strah. Seznam človeških fobij je dolg. Kristjanofobija je med zadnjimi, ki se uvršča na seznam. Psihologi opozarjajo, da fobije onemogočajo normalno življenje prizadetih s fobijo. V primeru krščanstva kristjanofobija onemogoča normalen, svoboden, demokratičen odnos v skupnem življenju, v katerem sobivamo verni in neverni, kristjani in nekristjani, pa naj bomo kristjani po številu večina ali manjšina. Kristjanofobija se v zadnjih letih vedno bolj pomika v smer zastraševanja kristjanov, groženj in sovraštva do vseh in vsega krščanskega.

24. MAREC JE DAN SPOMINA
na krščanske mučence našega časa.  24. marca 1980 je bil med maševanjem umorjen pri oltarju Salvadorski (El Salvador) znameniti nadškof Oscar Romero (roj. 15.08.1917). Predvsem revni in zatirani so ga takoj po njegovi mučeniški smrti začeli slaviti kot mučenca in zavetnika ubogih. V Latinski Ameriki danes velja za svetnika v družbi drugih pogumnih žena in mož svetniškega življenja, ki so bili umorjeni zaradi evangeljskega delovanja in prizadevanja na socialnem področju.
Po uboju nadškofa Romera je vsak 24. marec Dan spomina na umorjene kristjane, tudi na umorjene misijonarke in misijonarje.

KAJ JE KRISTJANOFOBIJA?
V prejšnjih časih smo govorili o preganjanju kristjanov, kadar smo pripovedovali o nasilju nad kristjani in  tudi njihovem pobijanju.
O preganjanju smo govorili v času komunizma, potem pa vedno manj, ko so začeli v Sovjetski zvezi odpravljati taborišča, v komunistični Jugoslaviji ubirati pot orakovičenega vsiljevanja ateizma in bolj mehkega pritiska na vernike.
S padcem Berlinskega zida se je zdelo, da bodo kristjani povsem svobodno zadihali v vseh deželah, tudi v Sloveniji, tako da o vernikih in Cerkvi ne bi več govorili kot o sovražnikih družbe in napredka, zaradi česar naj bi jih bilo potrebno čim bolj ograditi daleč od javnosti, vzgoje, izobraževanja, oblikovanja prostega časa…

NA SLOVENSKEM
Kristjanofobija se je pojavljala na Slovenskem že pred komunizmom, zlasti pa pod njim. Kristjani smo si razlagali, da je samoumevno, da nas komunizem s svojimi privrženci ne mara, vedeli smo, da oblast ne želi kristjanom dobrega, v najboljšem primeru nas prenaša, kadar ne gre drugače.
Pod prvo demokratično vlado pa se je »slovenska« kristjanofobija razkrila v nedemokratični, vzvišeni in do kristjanov zaničujoči obliki.
Morda se kdo spomnil npr. nekaterih medijskih skrajno sovražnih nastopov mladih in ne mladih, ko je šlo za vračanje cerkvenega premoženja ob denacionalizaciji. Pustimo ob strani, da so cerkveni ljudje nastopali v medijih nespretno npr. ko so branili pravilo, da je ukradeno treba Cerkvi vrniti in v štartu kristjanofobom pomagali slikati Cerkev kot pohlepno. Ali ko se je vnela debata o šoli in verskih vsebinah, s katerimi naj bi bili seznanjeni vsi šolarji na Slovenskem.
Da ne govorimo o sovražnem govoru o Cerkvi in slovenskih katoličanih ob prvem papeževem obisku Slovenije maja 1996…

Gašper Rudolf

PRILOGA – STR. 3

POST 2011 »PRI NAS DOMA«

SLAVJE TRETJEGA POSTNEGA TEDNA

Pred slavjem se pogovorimo o naših odnosih in postnih sklepih.
Na vsakega med nami preži nevarnost, da ne vztrajamo pri dogovorjenem in sklenjenem. Npr. v nekaterih družinah se odpovejo sladkarijam; v drugih sokovom, ki ih nadomestijo z vodo; drugje kakšni drugi stvari. Ta teden smo sredi posta in zdaj lahko že preračunamo tudi denarno vrednost naših odpovedi. Postna odpoved je vedno v korist dobrodelnosti, npr. Anin sklad, Karitas, lačni, posvojitev na daljavo, pomoč misijonom itn.

- Tata ali mama v tišini prižge tri sveče. Tretja sveča ponazarja (prebodeno) rano Jezusove desne roke.
- Se pokrižamo.
- Če se zberemo zvečer, najprej zmolimo večerno molitev.
- Sledi trenutek tišine.
- Dodamo kratko misel, ki je pripravljena tu spodaj ali najdemo drugo.
- Nato molimo očenaš in šest zdravamarij, ki vsaki dodamo po eno skrivnost žalostnega dela rožnega venca… »ki je za nas krvavi pot potil; ki je za nas bičan bil; ki je za nas s trnjem kronan bil; ki je za nas težki križ nesel; ki je za nas križan bil; ki se naj usmili duš v vicah.«
- Sklenemo z vzklikom:
Tata ali mama: »MOLIMO TE, KRISTUS, IN TE HVALIMO!«
Ostali odgovorimo: »KER SI S SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL!«

MISLI ZA TA TEDEN
-    Tedaj je Peter rekel Jezusu: »Gospod, kolikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene? Do sedemkrat?« Jezus mu je dejal: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat.« (Mt 18,21-22)

-    Niti ena težava ne bo rešena, dokler križem rok pričakujemo, da bo kar Bog poskrbel za to.

-    Zlato življenjsko pravilo pa je tole: »Kakor hočete, da bi ljudje storili vam, storite vi njim.« (Lk 6,31)

-    Jezus reče Samarijanki: »Pride pa ura in je že zdaj, ko bodo pravi častilci molili (Boga) Očeta v duhu in resnici.« (Jn 4,23)

-    »Noben človek ni tako pomemben, kot si domišlja, da je.« (Imanuel Kant)

-    Bili smo globoko verni; ne samo v meni, v nas vseh je ostal in ostane pač do konca dni skrit oltar, pred katerim darujemo čiste misli ob veselih in žalostnih urah.« (Ivan Cankar)

PRILOGA – STR. 4

KRIŽ V UČILNICAH - DOKONČNA ODLOČITEV

Veliki svet Evropskega sodišča za človekove pravice v Strassbourgu je sprejel dokončno odločitev v primeru Lautsi in dalo prav italijanski vladi: »Križ na javnih mestih ne predstavlja kršenja človekovih pravic.« Odločitev so sprejeli s 15. glasovi za in dvema proti. Sodniki so sprejeli tezo, da ne obstajajo elementi, ki bi dokazovali, da navzočnost križa v učilnicah negativno vpliva na učence. Odločitev je dokončna in brez možnosti pritožbe.

PODTAKNJENA ZGODBA
Potem, ko so obravnavali pritožbo italijanske državljanke finskega porekla, zoper prisotnost križa v razredih javnih šol v Italiji, ki naj bi bila v nasprotju s svobodo vzgoje in izpovedi vere, je Mali svet Evropskega sodišča za človekove pravice leta 2009 odločil, da gre za kršenje člena 2 (pravico do vzgoje) in člena 9 Konvencije (svoboda razmišljanja, vesti in vere). V odločanju je sodeloval tudi predstavnik Slovenije Boštjan M. Zupančič. Primer je po presoji in pritožbi italijanske vlade prešel v pristojnost Velikega sveta, ki je zaslišal stranke v postopku in sprejel tudi predstavnike tretje strani (predstavnike vlad, ki so se na odločitev pritožile, skupino evropskih parlamentarcev, združenja in nevladne organizacije).

NAŠE KORENINE
»Laično razmišljanje o navzočnosti križev v učilnicah in na javnih mestih je potrebno presoditi tudi pod vidikom, da je krščanska navzočnost že v preteklosti predstavljala temeljni in odločujoči element pri oblikovanju naše civilizacije«, je mnenje kardinala Ravasija na predstavitvi projekta »Dvorišče poganov«, pred srečanjem v Parizu 24. in 25. marca. »Križ je tudi izven svojega teološkega pomena znamenje naše civilizacije in eden največjih simbolov zahoda, ne glede, če je posameznik veren ali ne. Danes si je potrebno postaviti vprašanje »krščanskih korenin« Evrope, še posebej v sklopu tega razmišljanja, o navzočnosti tega simbola, ki ga ne priznavamo zgolj kot verski simbol, ampak kot dejstvo naše kulture.« Kardinal Ravasi je še poudaril, da: »Ni dobro, če skušamo postopno in sistematično izbrisati znamenja naše civilizacije, ker nas prav ta usmerjajo k temeljnim vrednotam, na katerih so postavljene kulturne in duhovne stvarnosti zahoda«.

JANEZ PAVEL II. NA FACEBOOK – U

Gre za projekt Radia Vatikan in Vatikanskega televizijskega centra, v sodelovanju s Papeškim svetom za sredstva družbenega obveščanja. Odprli so spletno stran posvečeno papežu Janezu Pavlu II. ob pripravi na njegovo beatifikacijo.
»Skušali smo poiskati dodatno pot, da bi vsem, ki jih zanima, še posebej pa mladim omogočili, da ob slikah in besedilih odkrijejo pravo podobo Janeza Pavla II.«

Aleš Rupnik

Avtomobili
Študenta se pogovarjata o svojih težavah. Pa reče Peter: »Očetu sem poslal dolgo pismo, v katerem sem napisal: 'Dragi očka, znašel sem se na cesti.' Ali veš, kaj mi je odpisal?«
»Ne. Kaj pa?«
»Dragi sin. Pazi se avtomobilov!«