PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

OZNANILA

DOBRO NAM JE TUKAJ

Pred nami je 2. postna nedelja. Pri svetih mašah bomo poslušali evangelij o Jezusovi spremenitvi na gori Tabor. S seboj je peljal na goro tri prijatelje: Petra, Jakoba in Janeza. Skupaj so doživeli čudovito razodetje Jezusa v Božji slavi. Zasijal je v vsem veličastvu. Prikazala sta se Mojzes in Elija, ki sta se pogovarjala z Jezusom. Zaslišali so tudi Božji glas iz nebes: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje, njega poslušajte!« Peter je v zanosu vzklikal: »Gospod, dobro je, da smo tukaj...«.
Kako naj sprejemamo to razodetje veselja v postnem času? Duhovniki so nas pospremili v postni čas z obredom pepeljenja in vabilom: »Spreobrni se in veruj evangeliju!« In kar nekaj imamo vsi, tudi Cerkev na Slovenskem, popraviti na poti svojega življenja in poslanstva. Pa tudi dogodki v svetu nas spodbujajo k razmisleku o krhkih temeljih, na katerih gradimo svojo prihodnost. Ne moremo iti tudi mimo uničujočega potresa na Japonskem. Tudi najboljša tehnologija in napredek znanosti nam ne zagotavljata varne prihodnosti.
Tudi dogodek na gori Tabor ni spremenil poteka človeške zgodovine. Morali so se spustiti z gore v svet, ki se ni medtem v ničemer spremenil. Jezusova življenjska pot se je bližala svojemu zemeljskemu koncu, v krivično obsodbo, trpljenje in smrt. Kljub doživetju na gori so ga  vsi učenci zapustili in doživeli Kalvarijo kot velik poraz svojih pričakovanj.
Vendar se je po Jezusovem vstajenju vse spremenilo. Tudi dogodek na gori Tabor je zasijal v drugačni in še svetlejši luči. Jezus je umrl za nas, da bi nas odrešil greha in nam odprl vrata v večno življenje. Tu se odstira pogled večnosti.
V moči vere prepoznavamo, da smo v Božjih rokah. On, ki nas je ustvaril in odrešil, nas tudi spremlja na vseh poteh našega življenja. Vse ima svoj smisel, tudi trpljenje in smrt, tudi preizkušnje, nesreče in zemeljska minljivost.
Sprejmimo vabilo k spreobrnjenju. Poglobimo svojo vero in zaupanje v Boga. Prizadevajmo si delati dobro, biti Božji sodelavci pri graditvi boljšega sveta, pa tudi Božjega kraljestva. Oklenimo se Kristusa, ki je edini Odrešenik človeka. V tej perspektivi bo tudi naše zemeljsko življenje lepše in srečnejše. Obzorje gore Tabor nam odkriva skrivnost tiste slave, ki se bo nad nami razodela v nebeški slavi.

Janez Kržišnik

KAPELA

KRIŽEV POT
je v torek ob 19. uri, v petek pa bomo pričeli molitev križevega pota zaradi praznične maše ob 18:30, vodijo ga letošnji birmanci s katehetom.

GOSPODOVO OZNANJENJE
je god naše župnije, saj je cerkev posvečena tej skrivnosti. Zunanja slovesnost bo letos 1. maja na Belo nedeljo. V petek, 25. 3. na praznik so sv. maše ob 7., 10., in 19. uri. Po večerni maši bo tudi krajši program naših otrok za vse starše.

NABIRKA ŽUPNIJSKE KARITAS
bo tudi letos na 3. in 4. postno nedeljo. Kot lahko razberete iz priloženega letaka, smo kot župnija pridni glede krščanske dobrodelnosti in solidarnosti. Ostanimo dobri in mislimo na druge v stiski. HVALA za vsak vaš dar.

OBLEČIMO POSVOJENCA
je naslov letošnje postne akcije otrok naše veroučne šole (drugače akcija imenovana Plemen upanja!). Vsak razred si je izbral kos obleke posvojenca na daljavo in izbrani del je razdeljen na kvadratke, ki jih barvajo. Kvadratek se pobarva, ko otrok prinese 0,50 €. Zbrani denar in nabirko velikega četrtka bomo namenili za dva posvojenca na daljavo v Bosni in Hercegovini.

POGREBNO SLOVO
smo imeli  v minulem tednu za dva naša župljana. V Solkanu smo se 11. 3. poslovili od Lede Černe (43), Kidričeva 25c in v nedeljo 13. 3. od Zdravka Puca (68), Marija Kogoja 19. V Stari Gori pa smo se v petek 18. 3. poslovili še od župljanke Deskel, rojene v naši župniji, Ide Valentinčič, roj. Bajt (58). Iskreno sožalje vsem žalujočim domačim, obljubljamo molitve in prošnje za rajne.

KRISTUS ODREŠENIK

MOLITEV KRIŽEVEGA POTA
Povabljeni vsak petek ob 18:30.

ŠOLA BOŽJEGA USMILJENJA
Srečanje je v torek, 22. marca, ob 16:00.  Zaključek z mašo ob 19:00.

UPOKOJENCI IN SVETOPISEMSKA SKUPINA
Srečanje je v sredo, 23. marca, ob 17:00.

POSTNA SREČANJA V KONKATEDRALI
 FILIP TERČELJ – NJEGOV ČAS, SOPOTNIKI IN SPOROČILO
V sredo 23. marca ob 19:30: prof. Marko Tavčar in prof. Marija Pegan: FILIP TERČELJ OD POSLANSTVA NA PRIMORSKEM, PREDVSEM NA GORIŠKEM, DO UMIKA V LJUBLJANO.

PRAZNIK STARŠEV
V tednu družine se hvaležni spominjamo naših staršev. Hvala vsem za lepo pripravljeno praznovanje. Voščilnice so izdelali in staršem podarjajo naši veroučenci.
 
ZAHVALA
V »Anin sklad«, za družine z več otroki, ste v preteklem tednu darovali 855,08 €.
Najmlajši skavti – volčiči se zahvaljujejo vsem, ki ste v nedeljo ob akciji »Piškotek Dobrotek« prispevali dar 294,19 €. Zbrani denar bomo namenili izbrani organizaciji, ki pomaga otrokom v stiski.
Hvala za vaše darove.

POROKA IN KRST
V nedeljo, 13. marca sta se poročila Gorazd Drnovšček in Tjaša Gašparič. Njuna sinova Jaka in Nejc pa sta prejela zakrament svetega krsta. Vsej družini ob praznovanju voščimo obilo Božjega blagoslova.

KROMBERK IN VOGRSKO

POSTNI ČAS
Svetih štirideset dni nas, z molitvijo, premagovanjem in odpovedjo, z dobrimi deli ter notranjim očiščevanjem, pripravlja na velikonočno skrivnost Kristusovega in našega vstajenja.

KVATRNA NEDELJA
Bog vam stokratno povrni današnji dar pri miloščini za semenišče in za potrebe škofije.

DAN STARŠEV
Od svetega Jožefa (včeraj kot dan očetov) do Gospodovega oznanjenja (25. 3. dan mater) je teden družine, ko se staršev spomnimo v molitvah. Pri današnji maši v Kromberku otroci še posebej sodelujejo in po maši predstavijo programček za starše in obdarujejo mame.

PRVA SVETA SPOVED
V petek pridete prvoobhajanci že ob 17:45, da se pripravimo in pristopimo prvič k zakramentu odpuščanja grehov. Starši, ob vašem skrbnem spremljanju otrok, jih tudi doma pripravite na zakrament sprave in molite zanje!

BLAGOSLOV DRUŽIN
Nadaljujem z obiskom in blagoslavljanjem družin na Vogrskem.

SOLKAN

VOŠČILO STARŠEM
Na nedeljo med praznikoma sv. Jožefa in Gospodovega oznanjenja, ko je materinski dan, obhajamo dan staršev, ko otroci veroučenci izrazijo svojo hvaležnost staršem z nekaj pesmicami. Njihovo darilce prebudi tudi vso župnijo, da ob tej priložnosti prosi Boga za blagoslov vsem očetom in mamam, da bodo še naprej zavzeto in odgovorno vršili svoje poslanstvo prenašanja vrednot na svoje otroke.

SREČANJA STARŠEV
V torek 22. marca ob 19:00 srečanje staršev 5. razreda veroučencev.
V četrtek 24. marca ob 19:00 je srečanje staršev 2. razreda veroučencev.

POSTNA DUHOVNA OBNOVA
V soboto 2. aprila od 15:00 do 19:00 v osnovni šoli na Vrhniki pripravlja Marijino delo srečanje Žarki upanja (kaj lahko prispevamo sodobni družbi mladi, družine in javni delavci). Za prevoz z avtobusom prijave v župnišču.

POSVOJITEV NA DALJAVO
V postnem času zbiramo odrasli v nabiralnik v cerkvi in otroci pri verouku prihranke za vzdrževanje dveh mladih iz župnije Banja Luka.

SPREMENJEN URNIK MAŠ
S prehodom  s sobote na nedeljo na poletni čas je večerna maša ob 19:00 (od nedelje 27. 3. dalje).

ŠEMPETER

SREČANJA
V torek, 22. 3. bo ob 20:00 srečanje za starše 1. in 2. razreda. V sredo, 23. 3. bo ob 20:00 srečanje z bogoslužno komisijo ŽPS. V četrtek, 24. 3. bo ob 20:00 srečanje za starše 4., 5. in 6. razreda.
 
MATERINSKI DAN
V petek, 25. 3. na praznik Gospodovega oznanjenja, se bomo spomnili naših mam pri večerni maši ob 18:00. Ob 19:00 bo v Kulturnem domu prireditev ob materinskem dnevu.
 
KONCERT POSTNIH PESMI
V nedeljo, 27. 3. bo ob 19:00 v župnijski cerkvi v Šempetru koncert postnih pesmi, ki ga bosta pripravila naš župnijski pevski zbor in cerkveni pevski zbor iz Vrhpolja pri Vipavi.

SKUPNA OZNANILA

TEDEN DRUŽIN od 19. do 25 MARCA
Teden družine poteka med praznikom sv. Jožefa, ki je očetov dan in praznikom Gospodovega oznanjenja, ki je materinski dan. V nekaterih evropskih državah, še posebej v sosednji Italiji, močno naglašajo očetov in materin dan in seveda vlogo, ki jo imata oče in mati v družini. Tudi na tem mestu naj bo zapisana iskrena zahvala vsem materam in očetom, ki odgovorno opravljate svoje nadvse pomembno poslanstvo.

ŽUPNIJA GRGAR VABI NA
2. predavanje - SOBOTA, 26. 3. 2011 ob 19:30 uri p. ANDRAŽ ARKO OFM - »DRUŽINA PRED EKRANOM«.

PRILOGA – STR. 1

IZ PASTIRSKEGA PISMA NAŠIH ŠKOFOV ZA POST 2011 (3. del in sklep)

OB KARITAS SO ŠE DRUGA ZDRUŽENJA
V Cerkvi na Slovenskem delujejo tudi druga dobrodelna združenja: Vincencijeva zveza dobrote, Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov Slovenije, Vera in luč, skupnosti za pomoč ljudem s posebnimi duševnimi in telesnimi potrebami, zavodi za pomoč ogroženim ženam in materam, Kolpingove družine, Anin sklad za pomoč družinam, zavodi in skupnosti za pomoč različnim zasvojencem, domovi za starejše, zavetišča za brezdomce, pomoč zapornikom in beguncem ter žrtvam trgovine z ljudmi. V številnih župnijah verniki velikodušno podpirajo dobrodelno in humanitarno delo slovenskih misijonarjev. Z njihovo pomočjo Misijonsko središče Slovenije izvaja razvojne in humanitarne oblike pomoči ter mladino vzgaja za razvojno pomoč najrevnejšim skupnostim tudi v prihodnje.
Vse, ki ste za tovrstno pomoč poklicno usposobljeni, ali se boste usposabljali, vabimo, da se kot prostovoljci vključite v delo dobrodelnih organizacij.

Z DOBRODELNOSTJO POSNEMAMO BOGA                                                                        
Zato pomagamo vsem, tudi tistim, ki so oddaljeni od župnijskega občestva ali mu sploh ne pripadajo. Dejavna ljubezen je najmočnejši razlog za našo vero, kajti »samo ljubezen zasluži, da ji verujemo.« Nepristranska dobrodelnost je najbolj verodostojno pričevanje za evharistijo v življenju, za veselo oznanilo, za neuničljivo upanje. Blažena mati Terezija je zapisala: »Vsako delo ljubezni, z vsem srcem narejeno, vedno približa ljudi Bogu.« Enako je poudaril tudi papež Benedikt XVI. v okrožnici Bog je ljubezen: »Kdor karitativno deluje v imenu Cerkve, ne bo nikdar skušal drugemu vsiliti vere Cerkve. Ve, da je ljubezen v svoji čistosti in zastonjskosti najmočnejše pričevanje za Boga, v katerega verujemo, in nas priganja k ljubezni. Kristjan ve, kdaj je čas govoriti o Bogu, in kdaj je prav o njem molčati in preprosto pustiti, da govori ljubezen sama. Ve, da je Bog ljubezen.

SPODBUDA ZA NAPREJ
Pomembno je tudi, da je župnijsko občestvo seznanjeno z dobrodelno dejavnostjo v župniji in da jo podpira.  Zavedamo se, da verniki s svojimi darovi in prostovoljnim delom uresničujete dobrodelno poslanstvo Cerkve. Vaša darežljivost in solidarnost z ubogimi, trpečimi in obrobnimi je pristno pričevanje za evangelij Jezusa Kristusa v sodobnem svetu. Javnost vašega prispevka velikokrat ne opazi, a najpomembneje je, da zanj ve in vam je zanj hvaležen Jezus, navzoč v trpečih. Kot občestvo Cerkve bomo zato na tej poti vztrajali in iskali novih poti do ljudi.
Kljub kriznim časom, ko se stiske zaostrujejo in se zdi, da se možnosti tistih, ki bi lahko pomagali, manjšajo, si Cerkev v zaupanju v Božjo dobroto in darežljivost ljudi upa spodbujati k še večji zavzetosti in nesebičnosti v uresničevanju dejavne ljubezni. Ljubezen je iznajdljiva in če bo v nas močna, bomo našli vedno več načinov, kako nositi bremena drug drugemu in spolnjevati postavo Kristusove ljubezni.
Pri vašem dobrodelnem delu naj vas spremlja Božji blagoslov.

Slovenski škofje

PRILOGA STR. 2


LETA 1996
so sprejeli v Italijanskem parlamentu, po običajnih zavlačevanjih in pomislekih, danes znameniti Zakon št. 109, ki oblastem omogoča, da mafijcem, mafijskim združbam ter običajnim lumpom zaplenijo denar, druge vrednosti in nepremične brez običajnih, kot je pri nas že pri začetnih razpravah o tem, vijuganj, zavijanj, izgovorov in izjem. Celo oni, ki takrat v Italiji niso verjeli, da je tak zakon smiseln in koristen, da bo torej deloval, danes priznavajo, da je moč države na tem področju učinkovita, ker njeni predstavniki in sodna veja oblasti to hočejo, zakon spoštujejo in ga izvajajo.

KRIMINALU IN KRIMINALNIM ZDRUŽBAM
so v petnajstih letih, odkar velja Zakon št. 109, odvzeli tolikšno premoženje, pri čemer govorimo samo o nepremičninah, da je zdaj v Italiji že v enajstih regijah ob odvzetih nepremičninah zraslo med seboj več ali manj povezanih 116 različnih družb, zadrug, zvez in skladov, ki upravljajo z odvzetim premoženjem s svojimi programi v socialne namene. Največ (31) jih je zraslo na Siciliji, nato v Kampaniji (27) itn. 
Ta podatek velja za eno leto nazaj.
Medtem je število socialnih upravljalcev naraslo še za kakšnih deset!
V naši neposredni soseščini čez mejo takega primera še ne poznamo. 
Novi upravljalci so se izkazali z veliko iznajdljivostjo pri upravljanju z nepremičninami. Ni namreč tako enostavno narediti in izvajati socialni program v odvzetih 35 gosposkih vilah in palačah, obdelovati 20 zemljišč, upravljati z 20 stanovanji, 20 trgovskimi lokali, 20 delavnicami in enim zadružnim podjetjem (v mestu Trapani).

PROGRAMI
Dolga vrsta ljudi z raznovrstnimi potrebami in stiskami je bilo doslej deležnih pomoči in spremljanja v teh ustanovah z novimi programi: na desetine iskalcev državljanstva in ureditev pogojev v ta namen; v pridobljenih zgradbah se je nastanila oskrba za ljudi s posebnimi potrebami; ponekod delajo z mladimi, ki se iščejo in z zapuščenimi otroki; z odvisniki od drog in drugih stvari; z žrtvami različnih zlorab, z zaporniki po prestani kazni in nekaterimi družinami v stiski…
Vsekakor nelahka, odgovorna naloga in na nov način!

ZAČETEK JE VSELEJ TEŽEK,
ker je potrebno odgovoriti pred vsakim začetkom na vprašanje, kdo bo ustanovo vodil in zanjo odgovarjal, s koliko in kakšnimi zaposlenimi in s koliko in kakšnimi prostovoljci ter sredstvi bo program potekal.
Večkrat začenjajo tako rekoč iz nič. Nad polovico nepremičnin so vzeli v upravljanje, ko so bile zgradbe napol uničene ali poškodovane.
Zlasti na jugu doživljajo novi upravljalci grožnje. Prejšnji lastniki iz kriminalnega podzemlja se ne sprijaznijo z izgubo premoženja.
Vsaka druga socialna ustanova ima za seboj hudo finančno stisko in vsaka četrta je naletela tudi na težave z državno ali občinsko birokracijo.
Toda vse to ne zaustavi »posadk« zapriseženih dobrim delom.

Po Avvenire z dne 6. marca 2011 povzel Gašper Rudolf

PRILOGA – STR. 3

POST »PRI NAS DOMA«

 SLAVJE DRUGEGA POSTNEGA TEDNA

ŠE ENKRAT POSREDUJEMO DRUŽINSKI VZOREC POSTNEGA OBREDA.  KDOR NE ŽIVI V DRUŽINI, UPORABI PREDLAGANA POSTNA ZNAMENJA IN OBHAJA OBRED PO SVOJE. BREZ TEŽKIH PRILAGAJANJ UPORABIMO TA VZOREC V VSEH OKOLIŠČINAH. NEKATERI, KI NE ŽIVIJO V DRUŽINI, SE ZA OBRED IN SPLOH ZA MOLITEV DOGOVORIJO S SOSEDI ALI PRIJATELJI.

Kaj pripravimo?
Na križu, okrog križa ali pred njim, odvisno kakšen je, postavimo pet vijoličnih svečk, ki predstavljajo pet Jezusovih ran.
V drugem tednu prižgemo (tata!) drugo, v naši risbi spodnjo svečko,  ki ponazarja Jezusove rane na nogi.
Trn ali trnje je lahko samostojno postno znamenje ali  kombinirano s (pomladnim) cvetjem.
Za potek obreda smo jasno dogovorjeni. Tata ali mama začne pogovor okrog »postnega« vprašanja. Npr. o enem od teh: o medsebojnem sodelovanju v postu, o odgovornosti za to in ono, o odnosih do sosedov, starejših, šole, verouka, nedelje, hrane, denarja, gledanja TV, o rabi računalnika, telefona, časa, darovanja za lačne…
Potek slavja:
- Tata (ali mama) v zbrani tišini prižge prvo in drugo svečo.
- Se pokrižamo.
- Če se zberemo zvečer, molimo najprej večerno molitev.
- Tata ali mama nas spomni na dobre odločitve, ki jih je napravil vsak zase v začetku posta.
- Sledi trenutek tišine, v katerem vsak premisli, kako uresničuje svoje sklepe.
- Nato molimo (letošnji predlog!) očenaš in šest zdravamarij, ki vsaki dodamo po eno skrivnost žalostnega dela rožnega venca… »ki je za nas krvavi pot potil; ki je za nas bičan bil; ki je za nas s trnjem kronan bil; ki je za nas težki križ nesel; ki je za nas križan bil; ki se naj usmili duš v vicah.«
- Sklenemo z vzklikom:
Tata ali mama: »MOLIMO TE, KRISTUS, IN TE HVALIMO!«
Ostali odgovorimo: »KER SI S SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL!«

MED TEDNOM:

-    »Prva zapoved je: Poslušaj, Izrael, Gospod, naš Bog, je edini Gospod. Ljubi Gospoda svojega Boga, iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo. Druga pa je tale: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Večja od teh ni nobena druga zapoved.« (Mr 12, 29-31)
-    Učitelj je vprašal svoje učence: »Kje prebiva Bog?« Otroci so se mu smejali: »Bog je vendar povsod!« Pa je rekel: »Ne, Bog je samo tam, kamor ga pustimo vstopiti.«
-    Kdor ne misli na druge, bo nekega dne spoznal, da tudi drugi ne mislijo nanj.


PRILOGA – STR. 4

KULTURA, CERKEV IN NOVA EVANGELIZACIJA

O novih oblikah govorice, o kulturi, o poslanstvu Cerkve in o novi evangelizaciji je bila vsebina pogovorov na srečanju odgovornih za sredstva družbene komunikacije v Madridu. Nadškof  Fisichella, predsednik Papeškega sveta za novo evangelizacijo je v predavanju govoril o vlogi katoličanov v današnjem svetu.
»Cerkev se nikoli ne sme izogniti nalogi, da oznanja evangelij. Ta naloga je danes ključnega pomena, ker živimo v času krize vrednot. Zato je vloga katoličanov še pomembnejša. Papež Benedikt XVI. je Papeški svet za novo evangelizacijo ustanovil, ker želi okrepiti misijonski vidik Cerkve, saj je v današnjem okolju pod pritiskom sekularizacije sporočilo vere oslabelo. Gre za preroško intuicijo, da Cerkev sama preveri svoje mesto v današnjem svetu, kjer se dogajajo velike kulturne spremembe.«

ZAKAJ SEM SE SPREOBRNIL?

Čeprav se srečujemo z vedno večjo medijsko in kulturno ofenzivo ateistov in agnostikov, opažamo vse več primerov spreobrnjenj v katoliško vero. Rino Cammilleri, italijanski novinar in pisatelj, v novi knjigi z naslovom: »Kako sem postal katoličan in našel vero« govori o osebni izkušnji spreobrnjenja. »Kakor vsi drugi mladi iskalci in nasprotniki religije v Italiji, sem bil tudi jaz krščen po obredu katoliške Cerkve, potem pa sem se izgubil, zaradi nepoznavanja bistva in ker me to ni zanimalo. S krstom postaneš kristjan, toda za krščansko življenje je potrebno spreobrnjenje, ki je neprestani proces«.
O svojem življenju je povedal, da je ob študiju političnih znanosti 70. let bil prevzet s takratnimi gibanji in je prišel do osebne revolucije. Na koncu pa: nihilizem. »Zapustil sem študij in želel postati kantavtor – umetnik … Na kratko, prišel sem do dna. Narediti samomor takoj, ali nekoliko pozneje. Prav v tem trenutku se me je dotaknil  Bog.«
Povzamemo lahko še nekaj misli: Vsi smo krščeni in tako kristjani po imenu. Da to res postanemo, je potrebno odkriti evangelij, kot smerokaz za oblikovanje osebnosti. Sicer življenje postane nesmiselno. Spreobrnjenje ne odstrani križa, pomaga pa ti odkriti smisel življenja. Vsako obdobje ponuja mladim določene mite, idole, ki pa lahko tudi ubijajo, ali vodijo do nesmisla. Vedno večje je število tistih, ki so ob doseženih ciljih odkrili izpraznjenost svojega početja. Kdor išče pravi smisel življenja, ga bo tudi našel. Kdor pa išče predvsem sebe, bo tudi našel, kar išče, torej nič.

Aleš Rupnik

Eden ali dva
Janez pride v restavracijo in sede za mizo. Čez nekaj časa pride natakarica: »Želite?« »Kozarec vode, prosim.« »Oprostite, ampak mize ne morete zasesti zaradi enega kozarca vode.«
»Potem pa mi prinesite dva!«