PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

KAKO DO 24. APRILA

ODGOVORI PRI ROKI
Sploh se nam ni treba truditi, da bi iskali pot , ki bi nas pripeljala letos do 24. aprila, druga leta do datuma tam v bližini, ko naj bi praznovali največ, kar moremo. Na vsakem koraku se nam nudijo odgovori, vabljivi odgovori, privlačni odgovori, mikavni odgovori, odgovori z velikimi črkami, večkrat bolj ali manj mastni odgovori, odgovori v podobah z nasmejanimi obrazi. Ko sedemo v fotelj, so ti odgovori še bolj vabljivi, ker so pred nami z glasbo podprti odgovori, migetajoči odgovori, prav vsiljivi odgovori. In se ni treba spraševati, kateri odgovor je pravi. Zadostuje, da za špranjico odprem možgane in že se iz dobro programiranih možganov v moje možgane preseli izdelan predlog za letošnji 24. april, za okusno pinco in gubanco, za pisane pirhe, za dišeč pršut in tudi za mastno klobaso že kar za 22. april. Tudi za kreativni pomladanski sprehod je veliko predlogov. In še za kaj drugega.
Tudi Jezus je našel cel kup odgovorov kar pri roki. Sploh se mu ni bilo treba truditi, da bi razmišljal, kako iz puščave. Odgovori postreženi kar na pladnju, ne samo eden, kar trije, eden boj vabljiv kot drugi. A Jezus je kljub izčrpanosti le imel toliko moči, da se je mimo vabljivih ponudb in najboljših odgovorov zazrl v tistega, ki mu je vse to ponujal, in odkril, da je to oče laži in da so zato vse njegove ponudbe laž ali vsaj v celofan zavita pollaž.  

JEZUS KAŽE V DRUGO SMER
Jezus je prišel do tistega, kar bomo praznovali 24. aprila, in to v polnosti, a po drugi poti. Niti za trenutek ni zgrešil smeri. Ostajal je obrnjen k pravemu Očetu, k Očetu resnice, k Očetu upanja, k Očetu ljubezni.  S svojim zgledom in besedo nas vabi v isto smer, na isto pot. In ker ve, da gremo velikokrat v napačno smer, nas spodbuja, naj spremenimo smer (metanoja – sprememba pameti – spreobrnjenje).
Torej čim bolj vsak trenutek, v vsem obrnjeni k Očetu. In to skupaj in skupaj z vsakim, ki je v stiski.

 

Vinko Paljk

KAPELA

MOLITEV KRIŽEVEGA POTA
je ob torkih in petkih. Prihodnji petek, 18. 3. vodi križev pot 4. razred in predšolski otroci s katehistinjama.

NABIRALNIK
za Anin sklad, za družine z več otroki, ki stoji pod korom, še vedno spodbuja k postni odpovedi in krščanski darežljivosti. Hvala v imenu obdarovanih.

PRAZNIK SV. JOŽEFA
V soboto, 19. 3. na slovesni praznik Sv. Jožefa, bodo sv. maše ob 7., 10. in 19. uri. Na ta dan pričenjamo Teden družine, ki bo trajal do 25. marca.

KRISTUS ODREŠENIK

KARITAS
Srečamo se v ponedeljek, 14. marca po večerni maši.

BIRMANCI
Z župnikom se dogovorite glede osebnega pogovora, na katerem vas spremljajo starši. Na oglasni deski s plakatom predstavite pot priprave na birmo.

MOLITEV KRIŽEVEGA POTA
Povabljeni vsak petek ob 18:30.

KATEHEZA DOBREGA PASTIRJA
Informativno srečanje v četrtek, 17. marca ob 19:30. Več v skupnih oznanilih na zadnji strani.

ROMANJE
Še se lahko prijavite za romanje pred prvim majem na Sicilijo.

KROMBERK IN VOGRSKO

POST
Na pepelnico smo vstopili v postni čas priprave na veliko noč. Zunanji izraz tega vstopa je spokorni obred pepeljenja, ki skupaj z odpovedjo – postom in zdržkom od mesnih jedi, vabi k spreobrnjenju, odpovedi in dobrim delom. Pepeljenje je tudi danes med mašo.

KVATRNA NEDELJA
Miloščina prihodnje nedelje bo za semenišče in za potrebe škofije. Bog povrni dobrotnikom!

DAN STARŠEV
Od svetega Jožefa (19. 3. dan očetov) do Gospodovega oznanjenja (25. 3. dan mater) je teden družine, ko več premišljujemo o starših in se jih spomnimo v molitvah. Prihodnjo nedeljo bodo v Kromberku otroci še posebej sodelovali pri maši in po njej pripravili programček za starše.

BIRMANSKI KANDIDATI
Po skupinah zaključujte zadnji del katehez s starši. Skrbno pripravljeni sklenite preverjanje, kot je dogovorjeno.

BLAGOSLOV DRUŽIN
Nadaljujem z obiskom družin na Vogrskem. Ob tej priliki se kaj pametnega pogovorimo, skupaj molimo in smo deležni Božjega blagoslova.

SOLKAN

POSTNI ČAS
40 dni brez alkohola, brez sporov v družinah, brez…, toda z več molitve v družinah (glej Prilogo) in v cerkvi (po maši večernice), z več pozornosti do tistih, ki pričakujejo našo pomoč.

S PRVOOBHAJANCI
se približujemo prazniku njihovega prvega obhajanja zakramenta sprave. Najbolj jih podpremo, če že sedaj načrtujemo, da bomo pred veliko nočjo tudi mi v tem zakramentu doživeli Božje usmiljenje in svoje prerojenje.

SREČANJA STARŠEV
V četrtek 17. 3. ob 19:00 je srečanje staršev 1. razreda veroučencev.

STARŠI OB KRSTU OTROKA
se srečujejo ob petkih ob 19:00.

SVETI JOŽEF, sobota 19. marec
Maši ob 10:00 in 18:00. Zaupamo v priprošnjo ekonoma Svete družine.

NAŠI RAJNI
4. marca je dokončal zemeljsko pot 73-letni Aldo Jug, Vojkova 12, 8. marca pa 96-letna Alojzija Zorn, roj. Jerič, T. Zamejskega 20 (od nje smo se poslovili na Gradišču). Gospod, podari jima svoj mir in domačim tolažbo!

ŠEMPETER

KRSTILI SMO
V nedeljo, 27. 2. sta bila krščena v naši župniji Luka Kožman, C. prekomorskih brigad 23 in Minu Laganis, Ul. Franca Baliča 7. Družinama novokrščencev iskreno čestitamo.
 
BIBLIČNA SKUPINA
V ponedeljek, 14. 3. bo ob 20:00 srečanje biblične skupine. Obravnavali bomo Jobovo knjigo od 21. do 31. poglavja.
 
OZNANJEVALNA KOMISIJA ŽPS
V sredo, 16. 3. bo ob 20:00 srečanje oznanjevalne komisije Župnijskega pastoralnega sveta.
 
SVETI JOŽEF
V soboto, 19. 3., na praznik sv. Jožefa bo praznična maša v župniji ob 10:00 in 18:00.
 
KRIŽEV POT
V postnem času bo v župniji križev pot ob petkih pol ure pred mašo (17:30) in ob nedeljah ob 16:00.
(morda ni potrebno, ker sem že oznanil prejšnjo nedeljo)

SKUPNA OZNANILA

LETOŠNJI KATEHUMENI
Na 1. postno nedeljo obhajajo v domačih župnijah 2. stopnjo uvajanja v krščanstvo: izbiro ali vpis imena. V skupini jih vztraja deset. Bodimo jim opora z življenjem in molitvijo. - Naj Gospod tudi v novo skupino, ki danes začenja s srečanji ob 17:00 v prostorih konkatedrale, pritegne mnoge iskalce pravega življenjskega cilja in smisla.

SVETA GORA
Ob postnih nedeljah vabljeni h križevemu potu s Prevala na Sveto Goro. Začetek v nedeljo 13. 3. ob 14:30 na Prevalu.

VERA IN LUČ
V nedeljo, 13. 3. bo ob 15:00 srečanje goriške skupine Vera in luč v prostorih župnišča v Šempetru pri Gorici.

POSTNA SREČANJA V KONKATEDRALI
 FILIP TERČELJ – NJEGOV ČAS, SOPOTNIKI IN SPOROČILO
V sredo 16. marca ob 19:30: dr. France M. Dolinar: CERKVENE IN POLITIČNE RAZMERE V LJUBLJANI V »TERČELJEVEM ČASU« NEPOSREDNO PRED IN MED 2. SVETOVNO VOJNO.

PRIPRAVA NA KRST
V sredo, 16. 3. se bo ob 20:00 začela skupna priprava na krst v Dornberku in Mirnu.
 
ŠOLA ZA ZAKON
V petek, 18. 3. bo ob 20:00 srečanje skupine Šola za zakon. Skupina se zbira vsak prvi in tretji petek v mesecu v veroučnih prostorih župnije Šempeter .
 
KATEHEZA DOBREGA PASTIRJA
Začenja se tečaj Kateheze Dobrega pastirja, ki je namenjen teologom, katehetom, katehistinjam, pedagogom, vzgojiteljem, staršem, župnijskim sodelavcem,... Namen izobraževanja je, da majhnim otrokom posredujemo velike skrivnosti vere in skupaj z njimi vstopimo v Božje kraljestvo.
Informativno srečanje bo v četrtek, 17. 3. 2001 ob 19:30 v prostorih župnije Kristusa Odrešenika.

SREČANJE S PAPEŽEM
Papež  Benedikt XVI. bo 7. in 8. maja obiskal Oglej in Benetke. Vabimo vas, da se za srečanji v Ogleju (7. maja) in v Benetkah (8. maja) prijavite domačemu župniku. Druge informacije vam bomo posredovali v prihodnjem tednu.

KVATRNA NEDELJA
Na 2. postno nedeljo, 20. marca, bo naš dar namenjen za potrebe škofijskih semenišč.

TEDEN DRUŽINE
Od 19. 3., praznika sv. Jožefa do 25. 3., praznika Gospodovega oznanjenja, bomo obhajali teden družine.

PRILOGA – STR. 1

IZ PASTIRSKEGA PISMA NAŠIH ŠKOFOV ZA POST 2011 (2)

O SOLIDARNOSTI
Slovenci smo že velikokrat pokazali, da imamo posluh za človeka v nesreči in stiski. Tega si želimo tudi v prihodnje. Ko bomo radi delili, kar imamo, poslušali s srcem, se vživljali v stisko drugega ali darovali s prostovoljnim delom bližnjemu nekaj svojega časa in sposobnosti, bomo uresničevali besede apostola Pavla, ki smo si jo vzeli za vodilno misel letošnjega leta: »Nosíte bremena drug drugemu in tako boste izpolnili Kristusovo postavo.« (Gal 6,2)
Za zglede velikodušne in dejavne krščanske ljubezni do bližnjega se vam zahvaljujemo in vas spodbujamo, da na tej poti skupaj vztrajamo in še z večjo požrtvovalnostjo verodostojno pričujemo sodobnemu svetu, da Duh Božje ljubezni oblikuje naša srca in vodi naša dejanja dobrote in solidarnosti. K nam se bo spet povrnilo izgubljeno zaupanje in čutili bomo, da smo povezani z Bogom in med seboj bolj varni na poti v prihodnost.

O DOBRODELNOSTI
Dobrodelnost ni le naloga kristjana kot posameznika ali družine, ampak ima širše razsežnosti.
Papež Benedikt XVI. v okrožnici Bog je ljubezen pravi: »V Božji ljubezni zasidrana ljubezen do bližnjega je najprej naročilo za vsakega posameznega vernika. A prav tako je naročilo za celotno cerkveno občestvo in to na vseh njenih ravneh: od krajevne skupnosti do vesoljne Cerkve. Tudi Cerkev kot občestvo mora uresničevati ljubezen. To pa zahteva, da ima potrebno organizacijo kot predpostavko za urejeno občestveno služenje. Zavest tega naročila je bila v Cerkvi prisotna od vsega začetka.« (prim. 20)

IZ TEGA RAZBEREMO DVOJE:
da smo kot župnijsko občestvo povabljeni k uresničevanju delavne ljubezni in se je za to potrebno primerno organizirati. Dobrodelna dejavnost župnije ne more biti prepuščena trenutnemu sočustvovanju ob nesrečah in ujmah, ki doletijo posameznike ali večje skupine ljudi. Dobrodelnost mora postati sestavni in vsakdanji del našega čutenja, mišljenja in življenja, ki mora za to imeti tudi oporo v ustrezni organiziranosti za trajno pomoč med nami in v širši skupnosti. Tudi če revnih in potrebnih ni v neposredni bližini, jih je veliko v širšem cerkvenem in narodnem občestvu ter v svetu.
Temeljna občestva Cerkve so župnije. V njih že obstajajo dobrodelne organizacije, med katerimi so najštevilčnejše župnijske Karitas. Bogu smo hvaležni, da je k izvrševanju tega poslanstva poklical zavzete sodelavce. Hvaležni smo tudi duhovnikom, redovnikom in redovnicam ter laikom, ki ste postali rodovitna njiva za rast in razvoj Karitas in drugih dobrodelnih organizacij na Slovenskem.

V LETU KRŠČANSKE DOBRODELNOSTI IN SOLIDARNOSTI
je dobrodelno dejavnost po župnijah potrebno poživiti. Vsaka župnija je poklicana k občestveni dobrodelnosti in vsaka župnija bi morala imeti vsaj kakšno dobrodelno ustanovo. Delovanje župnijskih Karitas se je za velik del župnij izkazalo kot zelo primerna in učinkovita oblika.
Karitas deluje v več kot 400 župnijah po Sloveniji.

Slovenski škofje

PRILOGA – STR. 2

MERA, SPODOBNOST IN SPOŠTOVANJE

GLEDE NA TO,
da se ponekod še oklepamo junaških napovedi, da je kriza (skoraj!?) mimo, je vredno premisliti, ali smo se v zadnjih dveh letih in pol iz njene silovitosti in dolgotrajnosti česa naučili o svetu, Evropi, Sloveniji in njenih prebivalcih, demokraciji, Ustavi, zakonodaji, o enakosti pred zakonom, pravičnosti, dostopnosti do dela, o rabi pameti in vesti… o človeškosti človeka, družine in družbe!
Izhod iz sedanje krize namreč ni v ekonomiji, je tudi v njej; ne v  pravu, je tudi tam; ni v upravi, je tudi; marveč v vprašanju o človeku, ženski in moškem, ter njuni vlogi v naravi in družbi. 

VITTORIO BACHELET
je spoštovano ime v Italiji in zunaj nje. Rojen je bil v Rimu kot 9. otrok, nekaj let je predaval pravo na Tržaški univerzi. Pred vhodom neke Rimske univerze, kjer je poučeval, so ga 12.02.1980 ubile Rdeče brigade. V njegov spomin je bilo 11. in 12. febr. letos srečanje pod gornjim izposojenim naslovom: Mera, spodobnost in spoštovanje.
Na začetku sklepnega dokumenta tega srečanja so zapisana stališča, ki bodo za koga drugorazredna…

O MOŠKIH IN ŽENSKAH
Najprej o ženski. Podoba ženske je vedno znova problem, ker jo vedno bolj pačimo. Popačena ženska podoba pa jemlje deklicam, dekletom in ženam dostojanstvo, svobodo in (enako)vrednost.
Na drugi strani ponarejamo tudi podobo moškega. Prikazujejo ga kot nesposobnega gledati na žensko in svoje telo kot na dar življenja, pač pa kot da so ženske in moški samo dekle in hlapci nagonov, posebno najbolj neurejenega, posestniškega. 
Naloga medijev, generacije v krizi, tudi vsakoletnega 8. marca je, da dvignemo pogled nad telesno raven žensk in moških, da jih se ne bomo le gledali, posedovali, izkoriščali in zlorabljali.
Pred ženskami je sploh še dolga pot do (samo)spoštovanja…

O MLADIH
Med mladimi, kakor v družbi, je razširjena miselnost, da mladi ne potrebujejo resnega dela, ker da imajo dostop do polnega življenja po bližnjicah kot so sleparjenje, okoriščanje na račun drugih, hazardiranje z denarjem in telesom, zveze in znanstva, skratka, da se da še vedno uspeti brez usposobljenega talenta, dela in vztrajnosti.
Mladi so porinjeni po tej poti v življenjski prostor, ki je izpraznjen, ker v njem ne vidijo cilja in smisla. V praznini se jim ponujajo zabava in uživanje, dolgčas in naveličanost.
Res, da imajo mladi tudi obupno slabe zglede, kadar in če gledajo in poslušajo visoke in najvišje  državne uradnike, nekatere z zvenečimi naslovi, ko zagovarjajo svoje nedelo ter lena pa dobro plačana stališča, kot so bila npr. TV soočenja o okolju v Zasavju, opredeljevanje sosedske pomoči, debata o tednu zimskih počitnic, pa neplačevanju opravljenega dela...
V razmerah zgoščene krize deluje tako brezciljno govoričenje depresivno, ker ne spoštuje ne človeških teles ne duš in ne njihovih stisk.

 

Gašper Rudolf

PRILOGA – STR. 3

POST »PRI NAS DOMA«

VZOREC POSTNEGA OBREDA JE NASTAVLJEN ZA  DRUŽINE.
KDOR NE ŽIVI V DRUŽINI, UPORABI POSTNA ZNAMENJA TEGA VZORCA IN OBHAJA OBRED SAM.
BREZ TEŽKIH PRILAGAJANJ LAHKO UPORABLJAMO DRUŽINSKI VZOREC V VSEH ŽIVLJENJSKIH OKOLIŠČINAH.
NEKATERI, KI NE ŽIVIJO V DRUŽINI, SO VPELJALI HVALEVREDNO IZKUŠNJO, DA SE ZA OBRED IN SPLOH ZA MOLITEV DOGOVORIJO S SOSEDI ALI PRIJATELJI.

Kaj pripravimo?
Na mizo postavimo ali poležemo križ. Preprost križ  naredimo sami ali pa damo na mizo križ, ki ga imamo v stanovanju.
Na križ ali pred križ, odvisno od njegove lege, postavimo pet vijoličnih svečk, ki predstavljajo pet Jezusovih ran in s tem pet postnih nedelj.
V prvem tednu prižgemo (tata!) prvo svečko, v narisani predstavitvi zgornjo, ki ponazarja rane na Jezusovi glavi.

 
Ob križ ali okrog križa damo vejico ali venec trnja kot samostojno postno znamenje ali v kombinaciji s (pomladnim) cvetjem.

Čas in potek obreda sta usklajena in dogovorjena! To velja tudi za dneve, ko morda ne bomo skupaj. Tata ali mama vpelje pogovor o »postnem« vprašanju družine. Izbere npr. eno od teh odločitev: o medsebojnem sodelovanju, o odgovornosti za to in ono, o odnosih do sosedov, starejših, šole, verouka, nedelje, hrane, denarja, gledanja TV, o rabi računalnika, telefona, časa…, spodaj je nekaj misli…

Potek slavja:
- Tata (ali mama) v tišini prižge prvo svečo.
- Se pokrižamo.
- Če se zberemo zvečer, molimo najprej večerno molitev.
- Tata ali mama spomni na odločitve ali sklepe, skupne - družinske in vsakega posameznika, s katerimi vstopamo v postni čas.
- Sledi trenutek tišine, da vsak premisli, kako uresničuje svoje sklepe.
- Nato molimo (letošnji predlog!) očenaš in šest zdravamarij, ki vsaki dodamo po eno skrivnost žalostnega dela rožnega venca in prošnjo za duše v vicah… »ki je za nas krvavi pot potil; ki je za nas bičan bil; ki je za nas s trnjem kronan bil; ki je za nas težki križ nesel; ki je za nas križan bil; ki se naj usmili duš v vicah.«
- Sklenemo z vzklikom:
Tata ali mama: »MOLIMO TE, KRISTUS, IN TE HVALIMO!«
Ostali odgovorimo: »KER SI S SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL!«

PAR MISLI:

-    Stric našega tata je pravil svojim otrokom: »Če prašičem in otrokom daste vse, kar si želijo, boste imeli dobre prašiče, toda slabe otroke.«
-    Jezus pravi: »Lačen sem bil in mi niste dali jesti… Česar niste storili enemu od teh, tudi meni niste storili.« (Mt 25,42 in 45)
-    »Če imate streho nad glavo, hrano v hladilniku in posteljo, ste bogatejši kot tri četrtine ljudi tega sveta.«

PRILOGA – STR. 4

LAIČNA IN RELIGIOZNA IZKUŠNJA

Ustanova Corriere della sera je v Milanu organizirala srečanja o izkustvu vere. Pesnik Viviani je predstavil razmišljanje o besedi in molku: »Brez občutka omejenosti lahko hitro zapademo v zanos, da vse zmoremo. Prav tako je narobe, če omejenost smatramo kot negativno izkušnjo. Misel je že sama po sebi omejena in vedno vsebuje, kar jo presega. Nepredstavljivo vedno spremlja tisto, kar si lahko predstavljamo, kot je tudi beseda stalna spremljevalka molka. Prav to lahko najboljše izrazi pesniška beseda.«
Nadškof  Betori je misel nadaljeval: »Težko razlikujemo profane in sakralne besede, ker prva prevzema drugo in jo dopolnjuje. Prav beseda je tista, ki ustvarja, oblikuje in usklajuje.«
Judovski biblicist Bahrier je opozoril, »da nas beseda osvobaja, kakor Izraelce, ki so se s Sinaja napotili v svobodo in sprejeli Božjo Besedo. Primerjamo jo lahko z današnjo medijsko govorico, ki ne dopušča dialoga. V judovski tradiciji je beseda namenjena posamezni osebi, da jo posluša in odgovori. Beseda od vsakega posameznika zahteva osebno odgovornost in ne skrivanje v množici. Kolektivizem je pravzaprav v tem, da je človek sposoben vzpostaviti dialog z drugimi, kar pomeni, da govori in da posluša.«
»Pogovarjamo se ne samo o nas, običajnih ljudeh, ampak o politikih, ki brez upoštevanja stvarnosti v kateri živijo, lahko hitro pozabijo, da so del skupnosti, v kateri je potrebno razvijati duhovnost poslušanja in služenja, duhovnost tišine in govorjenja«.

VERSKO BRANJE

Povpraševanje po knjigah z versko vsebino je na nemškem tržišču v porastu, najbolj (18,4%) knjige o krščanstvu, so zapisali v frankfurtskem časopisu: »Börsenblatt des Deutschen Buchhandels«, kjer so predstavili rezultate o najbolj prodajanih knjigah, ki se navezujejo na »cerkveno krizo« in na primere spolnih zlorab v Cerkvi.
Zanimivo je, da se je povečalo povpraševanje po izdajah Svetega pisma (14,6%), neznatno povečanje prodaje imajo knjige o judovstvu (0,7%) ter druga besedila o svetovnih religijah (2,9%). Izdaje verskih enciklopedij (-11,6%), pesmaric in molitvenikov (-6%) so bile v letu 2010 manj prodajane.
V knjigi Thila Sarrazina: »Nemčija, očisti se«, s katero je izzval burno medijsko in javno razpravo o integraciji islama, se je prodaja knjig s to vsebino še povečala. Thomas Häußner, iz založniške hiše Echter, poudarja, da so izdajatelji knjig z versko vsebino z novimi naslovi želeli poglobiti medverski dialog. Stefan Hauck (združenje nemških knjigarn) pa poudarja, da je v jeseni prišlo do povečanja števila publikacij, ki se ukvarjajo z islamom, fundamentalizmom in svetovnimi religijami.

Aleš Rupnik

Beseda na besedo 
Tine je prišel iz šole domov v modricah in s krvavim nosom. Oče ga vpraša: »Kaj se je pa zgodilo?« »Pri etiki in morali smo se pogovarjali o miru doma, v Afriki in po svetu. Pa je beseda dala besedo...«