PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

OZNANILA

NAMESTO UVODA V PUSTNO NEDELJO IN POSTNI ČAS 2011

 
»JOJ, PREJOJ!«
ponavlja vedra nončka, kadar ji zmanjkajo besede za čudenje ali zgražanje. Nima popolne osnovne šole, bere, ima soliden besedni zaklad, razen kadar ugotovi, da za marsikaj, kar se med nami govori, piše, prikazuje in dogaja, ni pravih besed. Še napol otrok je morala na neprizanesljiv »trg dela«. Potem se je poročila, z možem vzgojila otroke, ovdovela in… zdaj je srečna nona.
Ko ji vnuki, dekletca še posebej zaupno, pripovedujejo o današnjem življenju, o tem kako živijo njihovi prijatelji, kaj zvedo iz računalnikov in po TV, kaj pravijo sošolci, kako se zabavajo in take reči, nončka sede k njim, posluša in zaključi: »Joj, prejoj!«
Vnuki vedo, da je takrat pravi čas za »zares dober« pogovor.
 
NONI PA NE ZATO, KER JE NONA
pač pa zato, ker ima pamet in jo uporablja, je jasno, da je v osebnem in javnem življenju potrebno dosledno razlikovati delo in nedelo, sposobnost in fintiranje, napake in nezakonitost, poštenje in izigravanje, videz in resnico, krivdo in greh.
Da pa to ni jasno gospem in gospodom, ki se prekladajo, večkrat z visoko donečimi naslovi, po raznih visokih, javnih in odgovornih položajih, od koder pripovedujejo o državi, ustavi, demokraciji, zakonitosti, vzgoji, zdravju, podobi družine, osebnih svoboščinah, socialni pravičnosti, krizi in njenem izhodu.
Pove, da smo vedno bolj čudaški in brez vesti. Sklicujemo se na svojo vest in, naj počenjamo karkoli slabega ali zanemarjamo dolžnost, razsojamo, da ni nič  nezakonitega in zoper »mojo« vest. 
 
ZDI SE, DA JE NAŠLA
po tolikih »prejojih« izhod iz močvirja. Sedanje krize vesti, krivde in greha ne bodo rešile ne ekonomija, ne pravo, ne stroka, če se ne bomo lotili urejanja duš, pri onih zgoraj in, da ne bomo v prazno čakali, nas samih. Zmernost, poštenost, družinskost, zavzetost za Domovino in skupno dobro, usklajena notranjost… se sidrajo na Resnici, ki je pred in nad vsakogar vestjo.
Čas je za hojo k Resnici v zameno za mlatenje ideoloških praznin ter pravljic o izjemnosti Slovenije, njenih duhovnih in svetnih voditeljev in - ljudi.
 
Gašper Rudolf

KAPELA

BIRMANCI
pričnejo danes z zadnjimi petimi srečanji ob nedeljah zvečer. Podprimo njihovo prizadevaje z molitvijo, družine birmancev pa vabimo, da zadnje mesece pred birmo vzamejo zelo zares.

PEPELNICA IN POST
Dan po pustu pričnemo na pepelnično sredo sveti postni čas, ki ga zaznamuje molitev in premišljevanje križevega pota. Kot do sedaj bomo v naši cerkvi molili križev pot ob torkih in petkih ob 19. uri. Ob petkih še posebej vabljeni otroci in njihovi starši, saj bodo križev pot oblikovale posamezne veroučne skupine.
V sredo na pepelnico bo tako zjutraj ob 7. kot zvečer ob 19. med sveto mašo obred pepeljenja.

POSTNI NABIRALNIK
od pepelnične srede do 1. postne nedelje vabi k darežljivosti za družine z več otroki – „Anin sklad“. Post nas vabi k velikodušni odpovedi in darežljivosti, da bo breme drugega lažje.

SEJA ŽPS
bo v četrtek, 10. marca ob 19:45. Morebitne želje ali pripombe oddajte članom ali župniku.

POSLEDNJE SLOVO
s sveto mašo od dveh rajnih je bilo na  pokopališču v Stari Gori: v ponedeljek, 28. 2. od rajnega Alberta Devetaka (70), Cankarjeva 3 in v torek, 1. 3. od rajne Klare Vižin (87), Prvomajska 5. Rajna naj si v Bogu  spočijeta od zemeljskega truda, njunim sorodnikom pa naj bo Gospod upanje in tolažnik.

KRISTUS ODREŠENIK

PEPELNICA
Maši z obredom pepeljenja bosta ob 7:30 in ob 19:00. Ta dan je zapovedan strogi post.

KRIŽEV POT V POSTU
Križev pot je vsak petek ob 18:30.

POSTNA SREČANJA
Vabimo na tri postna srečanja: FILIP TERČELJ – NJEGOV ČAS, SOPOTNIKI IN SPOROČILO. V sredo 16. marca ob 19:30 bo dr. France M. Dolinar spregovoril o cerkvenih in političnih razmerah v Ljubljani v »Terčeljevem času« neposredno pred in med 2. svetovno vojno.

ANIN SKLAD
V pepelničnem in velikem tednu bomo tudi letos podprli Anin sklad. Kdor ima kakršenkoli dohodek je povabljen, da daruje v Anin sklad vsaj za eno malico.

NAŠI RAJNI
V četrtek, 24. februarja smo se v Stari Gori poslovili od Kamila Obidiča (77), Ul. Gradnikovih brigad 23. Naj počiva v miru.

KROMBERK IN VOGRSKO

PASTIRSKO PISMO
Drugi del postnega premišljevanja naših škofov poslušamo danes. V pismu z naslovom »Drug drugega bremena nosite!« nam škofje v letu dobrodelnosti spregovorijo o dejavni ljubezni do bližnjega v vsakdanjem življenju.

PUST
Vse veselje in dobra volja pustnih norčij naj bo dostojna ter v mejah normale, da ne bi nikogar žalili ali se iz drugih norčevali, še najmanj seveda iz svetih oseb ali stvari.

PEPELNICA IN POST
V sredo vstopamo v svet in resen postni čas priprave na velikonočno skrivnost našega odrešenja. Sam vstop v ta poseben čas označuje spokorni obred pepeljenja, ki skupaj z odpovedjo – postom in zdržkom od mesnih jedi, vabi k spreobrnjenju, odpovedi in dobrim delom. Pepeljenje bo tudi prihodnjo nedeljo med mašo.

BIRMANSKI KANDIDATI
Po skupinah zaključujte zadnji del katehez s starši. Skrbno pripravljeni pridite na preverjanje, kot je dogovorjeno.

OTROCI
Nadaljujemo z rednim veroukom, h kateremu radi pridite pripravljeni. Vzemimo skrbno katehezo, pa tudi obisk svete maše in vsakodnevno molitev!

BLAGOSLOV DRUŽIN
V tem tednu pričenjam z obiskom družin na Vogrskem. Ob tej priliki se kaj pametnega pogovorimo, skupaj molimo in smo deležni Božjega blagoslova.

SOLKAN

POSTNI ČAS 2011 – ŠE BOLJ SOLIDARNI IN DOBRODELNI
Vsaj v tem času naj bi tudi za našo župnijo veljalo, kot je veljalo za prvo župnijo: »Nihče ni trpel pomanjkanja,« ne samo materialnih dobrin, ampak tudi duševnih in duhovnih.

PEPELNIČNA SREDA, 9. marec
Med mašo ob 18:00 obred pepeljenja.

KRIŽEV POT
Ob petkih po maši, ob nedeljah 20 minut pred mašo ob 10:00.

ANIN SKLAD
Ta sklad pomaga družinam  z več otroki. Temu skladu namenimo prihranek ob odpovedi v prvem postnem tednu. Za naš lanskoletni dar smo prejeli zahvalo: »Vaš velikodušen dar je spet prišel ob zares pravem času. Trenutno je naša velika skrb družina Bregant iz Slivnice pri Mariboru. Pokopali smo mamo, 46 let, ki je zapustila šest fantov, štirje so osnovnošolski, eden predšolski… V zaupanju na podporo tudi v prihodnje.«

STARŠI S PRVOOBHAJANCI
Marčno srečanje imajo v nedeljo 13. 3.  pri maši ob 10:00 in po maši.

NAŠI RAJNI
22. 2. je dotrpela za večnost 57-letna Valda Trbižan, roj. Lestan, Med ogradami 27. Od nje smo se poslovili v rodnem Šempetru. Naj se spočije v Bogu od svojega truda.

ŠEMPETER

ŽUPNIJSKA KARITAS
V ponedeljek, 7. 3. bo ob 20:00 mesečno srečanje Župnijske karitas.
 
PEPELNICA
V sredo, 9. 3. bomo obhajali pepelnico, ki predstavlja začetek postnega časa. Pepelnico zaznamuje strogi post. Vabim vas k sv. maši in obredu pepeljenja ob 18:00. K obredu pepeljenja boste lahko pristopili tudi na 1. postno nedeljo, 13. 3., v kolikor ne boste mogli priti k sv. maši na pepelnico.
 
PRVOOBHAJANCI
V petek, 11. 3. bo ob 16:30 mesečno srečanje za prvoobhajance skupaj s starši.
 
KRIŽEV POT
V naši župniji bo križev pot vsak petek v postu pol ure pred mašo (ob 17:30) in ob nedeljah ob 16:00.

SKUPNA OZNANILA

POSTNA POSTAVA 2010
Strogi post je na pepelnično sredo (9. marca) in na veliki petek (22. aprila). Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže kristjane od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta. Mesnih jedi se vzdržimo na postne petke. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta.

STARŠI OB KRSTU OTROKA
Nov krog srečanj staršev se prične v petek 11. 3. ob 19:00 v Solkanu.

JEZUS KLIČE TUDI V ČASU KRIZE
Odrasli, ki bi želeli postati kristjani ali prejeti manjkajoči zakrament krščanskega uvajanja (birma, evharistija), začnejo s skupnimi srečanji za vso Goriško v nedeljo 13. 3. ob 17:00 v prostorih konkatedrale v Novi Gorici. Ene in druge pospremimo z molitvijo.

PRILOGA – STR. 1

IZ PASTIRSKEGA PISMA NAŠIH ŠKOFOV ZA POST 2011 (1)

V LETOŠNJEM PASTIRSKEM PISMU ZA POSTNI ČAS
želimo z vami premišljevati o Jezusovi navzočnosti v ubogih in trpečih. Kadar kristjani pomagamo tistim, ki izkušajo najhujšo revščino, so najbolj ogroženi in živijo v največji stiski, služimo Jezusu, ki v teh ljudeh živi, trpi in čaka na dobroto. Krščanska dobrodelnost ni samo vprašanje človeškega sočutja, ampak je izraz vere v Jezusa Kristusa, ki sam trpi v trpečih. Za ljubezen do bližnjega potrebujemo Jezusovo pomoč in jo tudi dobimo, če ga zanjo prosimo, še posebej med obhajanjem svete evharistije. Brez evharistije in brez molitve krščanska dobrodelnost ne more preživeti.

DEJAVNA LJUBEZEN DO BLIŽNJEGA NI NEKAJ POSTRANSKEGA,
ampak je nujno potrebna, če hočemo biti pravi kristjani. Papež Benedikt XVI. poudarja, da ima Cerkev tri temeljne in nepogrešljive naloge: da oznanja Božjo besedo in vero v Jezusa Kristusa, da obhaja in podeljuje svete zakramente ter da izvršuje in goji dejavno ljubezen do bližnjega. Potemtakem je za vsakega kristjana in vsako krščansko občestvo dobrodelnost tako neizogibno potrebna, kot sta oznanjevanje in poslušanje Božje besede ter molitev in bogoslužje.
To nam dokazuje tudi zgodovina krščanstva, ki je zgodovina dejavne krščanske ljubezni. V Apostolskih delih je že o prvih kristjanih rečeno, da so bili »kakor eno srce in ena duša. Nihče ni trdil, da je to, kar ima, njegova last, temveč jim je bilo vse skupno. … Nihče med njimi ni trpel pomanjkanja.« (Apd 4,32–34)

KRŠČANSKA VERSKA SREDIŠČA SO BILA ŽARIŠČA DEJAVNE LJUBEZNI
do bližnjega in prve bolnišnice ali sirotišnice so nastale v zavetju samostanov in škofij. Pozneje so bile ustanovljene redovne družbe in številne bratovščine, katerih glavna skrb sta bili krščanska dobrodelnost in pomoč ljudem v stiskah. Seznam telesnih in duhovnih del usmiljenja, ki je sestavni del krščanskega nauka, je najstarejši dobrodelni program človeštva.
Mnogi imate bolne, invalidne in starejše družinske člane. S hvaležnostjo mislimo na vse, ki dobrodelnost poklicno opravljate v ustanovah, kjer je potrebno izkazovati globoko osebno spoštovanje do nemočnega in pomoči ter sočutja potrebnega človeka. Mislimo na medicinsko osebje, socialne delavce in terapevte, negovalke in vse druge, ki nemočnim lajšate bolečine in vračate upanje.

POSEBNO ZAHVALO IZREKAMO
tistim, ki za širjenje dobrote med ljudmi darujete svoje moči, darove in čas v različnih dobrodelnih organizacijah. Gospodarska kriza, ki se na različne načine dotika velikega števila prebivalcev naše domovine, naj bo za vse spodbuda, da bomo zagovorniki tistih, ki se jim godijo krivice. K temu nas še posebej nagovarja postni čas, ki je pred nami.
Smisel posta namreč ni samo v odpovedi, pač pa dobi odpoved polni smisel v dobrodelnosti in delih usmiljenja, ko to, čemur smo se odpovedali, darujemo tistim, ki imajo manj, in postajamo solidarni z vsemi, ki so v stiski.

Slovenski škofje

PRILOGA – STR. 2

POST 2011 »PRI NAS DOMA«

POST
Sreda, ki je pred nami, je pepelnica. S pepelnično sredo kristjani vstopamo v postni čas 2011.
Postni čas vabi, naj ga preživljamo odrasli in ob odraslih otroci in mladi tako, da se čemu odpovemo v duhu solidarnosti z ljudmi, ki imajo manj od nas.
Osebna skromnost in dobrodelnost sta viden sad pravilno naravnanega življenja, kar preverja vsak pri samem sebi v postu.
Oznanila želijo spodbuditi in spremljati postna slavja po naših domovih. Sestavljalci Oznanil bi radi pomagali, da bi se kristjan vsak dan zaustavil, se zbral pred Bogom in se zadržal v kratkem obredu, ki ni nujno tak, kot je predložen. Pomembno je, da je enostaven, razumljiv, podprt z znamenji ter prežet s pozornostjo in solidarnostjo. 


ZNAMENJA
Ni obreda brez vidnih znamenj.
Za post predlagamo križ s trnjem kot osrednjim znamenjem. Doma pripravimo enostaven »postni križ«, ki ga bomo dali na mizo, podstavek ali na steno v prostoru, v katerem se družimo.
Križ naj ima enake krake (grški križ) in, če se le da, pet nastavkov za sveče (vijoličaste).
V ospredje ali v ozadje ali v sredino lahko namesto križa damo kakšno drugo Jezusovo podobo ali Sveto pismo, oz. postno stran iz Svetega pisma s slikami. 
Vsekakor naj bo iz tega znamenja vidno, da živimo »pri nas doma« v postnem času. 

 
V Prilogi bomo skušali podpreti domača slavja, da se bomo v njih bolje znašli, saj gre za poskus, ki se v našem okolju šele udomačuje. 
Trnje, oblikovano kot krona ali uporabljeno kot vejica, je med postnimi znamenji  dovolj zgovorno. V nekaterih družinah postna znamenja poenostavijo tako, da imajo na podstavku pet postnih sveč in trnjevo vejico ob križu ali sveti podobi.
TA TEDEN OD SREDE DO NEDELJE

Se zberemo pri postnem znamenju našega stanovanja. Običajni molitvi dodamo besede iz obreda pepeljenja in se pokrižamo na čelu, ali še bolje: blagoslovimo drug drugega s križem na čelu in rečemo: 
»Pomni človek, da si prah in da se v prah povrneš!«

PRILOGA – STR. 3

IZ PAPEŽEVE POSLANICE ZA SVETOVNI DAN MIRU 2011 (7)

SVOBODA VERE - POT DO MIRU

VERSKA SVOBODA V SVETU
Končno se obračam na krščanske skupnosti, ki trpijo preganjanja, diskriminacije, nasilje in nestrpnost, zlasti v Aziji, Afriki in na Bližnjem vzhodu, še posebej v Sveti deželi, izbrani in od Boga blagoslovljeni deželi. Prosim vse odgovorne, da storijo vse za dokončanje nasilja proti kristjanom. Naj Kristusovi učenci zaradi sedanjih nasprotij ne izgubijo zaupanja, kajti pričevanje za evangelij je in bo vedno znamenje nasprotovanja. V svojem srcu premišljujmo Gospodove besede: »Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo … Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali in preganjali in vse hudo zoper vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko« (Mt 5,4-12).
Obnovimo torej »prizadevanje za usmiljenje in odpuščanje, za kateri prosimo v očenašu. Molimo: »Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom.« 
Naš krik bolečine naj vedno spremlja vera, upanje in pričevanje Božje ljubezni. Izražam tudi željo, da bi na Zahodu in zlasti v Evropi, prenehali nasprotovanja in predsodki proti kristjanom, ker hočejo usmerjati svoje življenje v skladu z vrednotami in načeli evangelija. Nasprotno, Evropa naj bi se znala spraviti s svojimi krščanskimi koreninami, ki so temelj za razumevanje vloge, ki jo je imel, jo ima in jo bo imel evangelij v zgodovini. Tako bo znala izkusiti pravičnost, slogo in mir.

VERSKA SVOBODA, POT DO MIRU
Svet potrebuje Boga, etične in duhovne vrednote, vsesplošne in vzajemne; vera prispeva dragocen delež pri njihovem iskanju, pri graditvi pravičnega in mirnega družbenega reda na narodni in mednarodni ravni.
Mir je Božji dar in hkrati naloga, ki jo je treba uresničiti, čeprav ni nikoli opravljena. Družba, spravljena z Bogom, je bliže miru, ki ni zgolj v odsotnosti vojne, še manj je sad vojne in gospodarske prevlade ali manipulacij. Nasprotno, mir je sad očiščevalnega procesa ter kulturnega, moralnega in duhovnega dviga osebe in naroda, v katerem je dostojanstvo človeka v polnosti spoštovano.
Pozivam vse, ki želijo biti ustvarjalci miru, zlasti mlade, da poslušajo svoj notranji glas, da bodo v Bogu našli trdno izhodišče za dosego svobode, neizčrpno moč za usmeritev sveta v moči novega duha, ki ne bo ponavljal napak preteklosti. Kakor uči Božji služabnik Janez Pavel II., čigar modrosti in daljnovidnosti dolgujemo svetovni dan miru: »Predvsem je treba dati miru drugo orožje, ki ni namenjeno ubijanju in uničevanju človeštva. Potrebujemo predvsem moralno orožje, ki daje moč in prednost mednarodnemu pravu; orožje zvestobe dogovorom.« Utrjuje namreč naše upanje v prihodnost pravičnosti in miru, kljub vsem hudim krivicam ter gmotni in duhovni bedi. O da bi vsi ljudje in vse družbe na vseh ravneh in v vsakem delu sveta mogli kmalu izkušati versko svobodo kot pot do miru.

V Vatikanu, 8. decembra 2010
Benedikt XVI.
konec

PRILOGA – STR. 4

PRESTRAŠENA EVROPA

Direktor agencije AsiaNews Bernardo Cervellera je komentiral dokument, v katerem Evropska unija obsoja nasilje nad verskimi manjšinami na Bližnjem Vzhodu in drugje po svetu.
Po treh tednih razprave so v Evropski uniji uspeli sprejeti dokument, v katerem so kristjani izrecno navedeni kot žrtve preganjanj in nasilnih napadov. Dokument so pripravili že v januarju, po terorističnih napadih v Bagdadu in v Aleksandriji v Egiptu in v njem navajajo »kristjane in kraje bogoslužja«, kot žrtve »verske nestrpnosti in diskriminacije«, a med žrtve takoj dodajo tudi »muslimane in pripadnike drugih verskih skupin«.
Italijanski minister za zunanje zadeve Frattini je prvo verzijo dokumenta označil kot »pretirano laicistično«, a vseeno neomenjanje krščanskih korenin v evropski ustavi smatra kot nov način razmišljanja.
Besedilo ne upošteva podatka, da je med preganjanimi najmanj 70% kristjanov. Podatki izhajajo iz statistik (World Christian Encyclopedia, Pew Research Centre).Poleg tega dokument Evropske unije ne govori o obrambi verske svobode, ki je splošna človekova pravica.
Prestrašenost in izmikanje evropskih politikov vodita v poenostavljanje in nedoslednost v odnosu do dogodkov v severni Afriki in na Bližnjem Vzhodu. Pred spremembami, z nenasilnimi zahtevami po pravičnosti, enakosti in demokraciji, se Evropska unija, ki se je znašla v težavah, sklicuje na »tranzicijo« in na skrivaj objokuje bajeslovne gospodarske dogovore, ki jih je podpisala z diktatorji, ki so obvladovali te države.
Svet in Evropo so neredi v Tuniziji, Egiptu, Libiji... presenetili. Gre za posledico zelo ozkih ekonomskih interesov na račun »stabilnosti«. S tem smo zanemarili vrednote, pomen družbenih sprememb, dialog med kulturami in religijami. Evropsko identiteto smo skrčili na valuto, kar je premalo.

SEDMA CERKEV APOKALIPSE

Arheologi so v jugozahodni Turčiji odkrili tako imenovano »sedmo cerkev v Aziji«, o kateri v knjigi Razodetja piše sv. Janez. Novico je turškemu tisku posredoval minister za kulturo Gunay, ko je obiskal kraj arheoloških izkopavanj.
Antično mesto Laodikeja (Laodikeia na Lykosu, danes Curuksu Cayi) v Frigiji se v zadnji knjigi Nove zaveze spominja kot sedež sedme krščanske skupnosti (Raz 3, 14-22). Vsaka od sedmih cerkva: Efez, Smirna, Pergamon, Tiatira, Sarde, Filadelfija in Laodikeja, je od »Vstalega« sprejela poslanico s pohvalami in opomini.
Po izjavah voditelja izkopavanj Celala Simseka, so cerkev locirali z radarjem za podzemeljske meritve in raziskave. Zgradba je večinoma ohranjena v prvotnem stanju. Gre za pomembno odkritje. Minister Gunay je napovedal, da bodo cerkev, po dodatnih raziskovanjih, za javnost odprli prihodnje leto.

 

Aleš Rupnik

Slovenska sklanjatev na »P«
Tine vpraša prijatelja: »Poznaš slovensko sklanjatev na črko P?« »Ne, povej jo!« »Pogoltnost, požrešnost, privatizacija, prevara, pohlep, pritlehnost, potuhnjenost, prikritost, pohujšljivost, potrošniškost, pregrešnost, posmehljivost, podkupljivost, površnost, priliznjenost...«