PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

INVESTICIJE V MOLITEV IN MEDSEBOJNE ODNOSE

INVESTICIJE
Veliko se danes govori o tej besedi. Investiramo, bolj slovensko zveni nalagamo, sredstva v družinsko in osebno življenje, pa naj bo to denar, izobrazba ali duhovna sredstva, kot so molitev ali duhovne vaje. Cilj naložbe je imeti več imetja ali materialne gotovosti v prihodnosti. V drugem primeru pa več duhovne moči in medsebojne ljubezni. Žal se človek preveč posveča materialnim vlaganjem in je pri tem velikokrat nenasiten in pohlepen, kar se je pokazalo v zadnjih letih tako v državi kot tudi v naši Cerkvi. Zgrešenih vlaganj je torej polno in preveč. Morda je res napočil čas, da premislimo svoja osebna in skupnostna vlaganja.

MOLITEV
Kristjani imamo neverjetno moč, če verujemo in verjamemo, prav v molitvi. Ko človek bere o raznih „sodobnih hobotnicah“, ko posamezniki ali podjetja kupujejo drug drugega in vlagajo v ta ali oni projekt, mi prihaja na misel: ali bi lahko kristjani razpredli takšno „duhovno hobotnico“ molitve? Naša ponudba se glasi: prosim Te za molitev, vključi se v molitveno skupino, beri Sveto pismo, zaveži se, da boš živel sveto, tako, kot nas uči Jezus po naši materi Cerkvi. Morda je res lažje vlagati v materialne stvari in projekte (bolj je vidno!), vendar mnogo bolj tvegano, ker lahko v nekem trenutku izgubimo vse in je naše uboštvo večje kot je bilo na začetku našega načrtovanega vlaganja. Ko se odločimo za naložbo v molitev, je morda tudi prisotno določeno tveganje: prav pri tem je na preizkušnji naša osebna vera in zaupanje v Boga. On ne bo nikoli dopustil, da duhovno propademo, če ga bomo molili in prosili. Zato je investicija ali naložba v molitev in branje Svetega pisma tista investicija, ki prinaša sto procentne obresti, ne da bi jih bilo potrebno kdajkoli vrniti. Tudi ni potrebno plačevati nobenih provizij ali kogarkoli podkupovati. Ali ni nastopil v naši Cerkvi na Slovenskem skrajni čas novih naložb v molitev in prenovo Duha? Ne čakajmo več, ampak pričnimo vlagati v ta duhovni kapital že danes.

ODNOSI
Druga močna stvar, v katero se splača vlagati in prinaša izredno veliko duhovnega kapitala, pa so vlaganja v naše medsebojne odnose. Kako šibki in nebogljeni smo! Mislimo, da bo šlo kar samo po sebi. Ne, prav nič se ne zgodi samo, potreben je napor, potrebno je odmreti samemu sebi, svoji lastni pravičnosti in domišljavosti, češ, jaz zmorem sam, oziroma se bo že kako uredilo. Čas neizprosno teče in naše duhovne bolečine se večajo, če ne vložimo osebne energije, volje in ljubezni v odločitev, da se bomo pogovorili, da se bomo izpovedali, da bomo preprosto povedali kaj mislimo, čutimo in želimo. Pri tem tvegamo, da nas bližnji ne bo slišal, morda nas bo celo zavrnil, vendar ne obupajmo. Naša odločitev, da bomo vse naredili za medsebojni odnos, naložba v dialog, je najmodrejša naložba, ki prinaša veliko koristi nam osebno, našim družinam in ne nazadnje naši družbi. Kot pri molitvi, tako tudi pri medsebojnih odnosih, so vlaganja ali naložbe zelo profitne (beri koristne!) - splača se.

p. Krizostom Komar

KAPELA

13. V MESECU
Vsak mesec 13. se po večerni maši združi v molitvi Binkoštna dvorana. Zmolijo vse dele rožnega venca in druge molitve pred Najsvetejšim. Molivci in molivke vabijo, da jim pridružijo še drugi. V minulem tednu smo obhajali god Lurške Matere Božje, pobožnost 13. v mesecu pa je povezana s fatimsko skrivnostjo. Obe božji poti s svojim sporočilom nas vabita in kličeta k molitvi in pokori.

SV. MAŠA OB NEDELJAH
ostaja osrednji dogodek kristjanovega življenja v ritmu sedmih dni v tednu. Še posebej družine prvoobhajancev in birmancev spodbujene in toplo povabljene, da se približate evharističnemu Gospodu. Evharistija ali sv. maša je vrhunec, ki si ga zaslužimo in ga vredno prejemamo po vsakodnevni molitvi, iskrenem kesanju lastnih grehov in življenju iz Svetega Duha.

KRISTUS ODREŠENIK

KARITAS
Srečamo se v ponedeljek, 14. februarja po večerni maši.

UPOKOJENCI IN SVETOPISEMSKA SKUPINA
Srečanje je v sredo, 16. februarja ob 17:00.

KRST
V nedeljo, 6. februarja je bil krščen Mihael Skubin, sin Primoža Skubina in Katarine Mrevlje, Cankarjeva 74. Voščimo obilo Božjega blagoslova.

KONCERT
Kulturni dom Nova Gorica ob petinsedemdesetem jubileju maestra Marka Muniha v ponedeljek, 14. februarja 2011 ob 20:15 v konkatedrali prireja koncert, na katerem bodo Simfonični orkester RTV Slovenija, Komorni zbor Ave in dirigent Marko Munih izvedli oratorij Josepha Haydna: Letni časi.   

KROMBERK IN VOGRSKO

BIRMANSKI KANDIDATI
Skrbno pripravljeni pridite na preverjanje pripravljenosti, kot je dogovorjeno.

PRVOOBHAJANCI
Skupaj s starši pridete na pripravo v petek ob 18. uri.

OTROCI
Nadaljujemo z rednim veroukom, h kateremu pridite z veseljem in pripravljeni. Ker bodo naslednji teden zimske počitnice, vzemimo še skrbneje katehezo, kot tudi obisk svete maše in vsakodnevno molitev.

BLAGOSLOV DRUŽIN
Nadaljujem z obiskom domov v Kromberku, kjer se kaj pametnega pogovorimo, molimo in smo deležni blagoslova.

SOLKAN

VSAK VEČER POGLEDAM V SRCE   
13. februarja pri maši ob 10:00 in po maši je srečanje staršev s prvospovedanci: nov korak v uvajanju v spravo in zakramenti sprave. Kako težko je naučiti se poslušati »tisti glas« v srcu, ki mi pove, kaj je prav, in temu slediti. Sedaj je optimalno obdobje za to. Tudi starši in vsi župljani bodimo vsak dan dejavni v tej najbolj koristni šoli, v »izpraševanju vesti«.

SREČANJA STARŠEV BIRMANCEV
V torek 15. 2. ali v sredo 16. 2. se srečamo ob 19:00.

IŠČEMO BOTRE
Je kar nekaj staršev in birmancev, ki težko najdejo primernega botra. Zato se mnogi v župniji odločimo za duhovno botrstvo našim 26 birmancem. Zadostuje vsakodnevna molitev zanje in njihove družine.

ŠEMPETER

BIBLIČNA SKUPINA
V ponedeljek, 14. 2. bo ob 20:00 srečanje biblične skupine. Obravnavali bomo Jobovo knjigo od 3. do 31. poglavja. Tema srečanja je "prizadevanje za priznanje pravičnosti". Ker je tema obširna, bomo verjetno to temo obdelovali na večih srečanjih. Kogar zanima vsebina, se lahko srečanjem pridruži.
 
ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET
V sredo, 16. 2. bo ob 20:00 srečanje ŽPS. Obravnavali bomo temo: Kako naša župnija odgovarja na potrebe ljudi? Preberite Naše poslanstvo 44, strani 35-38.
 
ŠOLA ZA ZAKON
V petek, 18. 2. bo ob 20:00 srečanje skupine Šola za zakon.
 
BINKOŠTNA DVORANA
V nedeljo, 20. 2. bo ob 15:00 v cerkvi (v kapeli) molitveno srečanje Binkoštne dvorane.

ZA BOGA NIMA ČASA! KER SEM: PREMLAD, PREZALJUBLJEN, PRESREČEN, PREZAPOSLEN, PRESTAR IN KER JE PREPOZNO.

SKUPNA OZNANILA

VERA IN LUČ
V nedeljo, 13. 2. bo v Šempetru ob 15:00 srečanje goriške skupine Vera in luč.
 
PREDAVANJE

Dom Franca Močnika v Gorici: torek, 15. februarja ob 20:30: Miha Kramli, Odvisni od ?!

===================================
„To je moja zapoved, da se ljubite med seboj,
kakor sem jaz vas ljubil.
Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta,
da dá življenje za svoje prijatelje.“ Jn 15,12-13

Z ljubeznijo se vse spremeni:
kar je bilo mrzlo, postane vroče,
kar je bilo temno, postane luč,
križ postane sladkost
in bližina ustvarja raj;
služenje podarja radost,
molk je največja beseda,
poslušanje najpomembnejše delo
in objem dejanje odrešenja;
ob vsakem pogledu je razodetje,
ob vsakem nasmehu je gostija,
vsaka misel je potovanje
in vsako povabilo odpira nebesa.
Ni več zapovedi in prepovedi,
ampak milost priložnosti,
ni več nerganja in odlašanja,
ampak radost zahvaljevanja,
ni več dvomov in obupovanja,
ampak ples gotovosti in upanja;
ko je ljubezen,
ni težko darovati in prejemati,
ni težko odpuščati in verovati,
ni težko čutiti Božje bližine.

p. Pavle Jakop, OFM v svoji novi knjigi OSTAJAM PRI TEBI,ki je izšla pri Mohorjevi družbi.

PRILOGA – STR. 1

OB FINANČNEM PRETRESU MARIBORSKE ŠKOFIJE (3)

O PODOBI CERKVE

PRED ENAJSTIMI LETI
je takratni ljubljanski metropolit kardinal dr. Franc Rode predstavil doslej najobsežnejši in najslovesnejši programski dokument slovenskih škofov, duhovnikov, redovnikov, kristjanov, torej Cerkve, kar jih je kdajkoli nastalo pri nas.
K podobi slovenskih škofij in Cerkve je treba pripomniti, da se na ta dokument spomnijo večkrat tisti, ki so takrat dogajanje okrog dokumenta opazovali kakor oni, ki so ga oblikovali in zanj od 2. do 4. novembra 2000 v Šentvidu nad Ljubljano glasovali. Gre za: IZBERI ŽIVLJENJE - Sklepni dokument Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem (Družina, Ljubljana 2002, str. 220).
Kardinal je takrat med drugim zapisal: »Plenarni zbor je v bistvu duhovno dogajanje. In samo duhovne sile, ki so v osrčju Cerkve, ga bodo sposobne preliti v življenje…. V to avanturo se podaja Cerkev na Slovenskem…«

IZBOR NEKATERIH  ODSTAVKOV O »GMOTNIH SREDSTVIH« IZ DOKUMENTA
»… Mnogi živijo v prepričanju, da je Cerkev pri nas bogata, ker se v javnosti največkrat omenja v zvezi z denacionalizacijo…« (40)
»…Cerkev… se mora varovati, da ne bi s svojim odnosom do gmotnih dobrin zatemnila svoje prave podobe…« (55)
»… So potrebna določena gmotna sredstva… Cerkev opravlja pomembno poslanstvo; poleg strogo verskega opravlja še vzgojno-izobraževalno, socialno-karitativno in umetniško-varstveno vlogo.« (471)
»Vodenje cerkvenih gospodarskih ustanov mora biti strokovno in prežeto s posebno odgovornostjo…« (474)
»… je potrebno izdelati finančni načrt potreb oziroma programov Slovenske škofovske konference, škofij, dekanij in drugih cerkvenih ustanov… uvrstiti tudi službe škofij za gospodarjenje z zemljiško posestjo župnij.« (476)
»Za uresničitev tega projekta je nujno potrebno imenovati posebno medškofijsko delovno skupino,  ki bo pripravila predlog… ter izdelala finančni načrt.« (477)

TAKOJ SE JE POKAZALO,
da modre, morda premalo dodelane odločitve okrog denarja in posesti, ne bodo uresničene.
Že nekaj let je tedaj Cerkev notranje razkrajala denacionalizacija ali zgodba o »grabežljivi in bogati Cerkvi.« Uprave takratnih škofij, s škofi vred!, se pred 20 leti, preden in ko je začel proces vračanja cerkvenega premoženja, niso pogovorili o sodobnih rešitvah, npr. o v letu 1983 sklenjenem konkordatu med Cerkvijo in Državo v Italiji ali o podobnem procesu v Avstriji. Tedanje vodstvo Cerkve pač ni razumelo trenutka in ne usodnega vprašanja (samo)podobe Cerkve na Slovenskem.
Podružnice, župnije, samostani, škofije so se zapodili, da dobijo vrnjen svoj delež, niso razumeli predloga, da bi nastopili pred državo kot Cerkev, sposobna notranje usklajenosti, ki se zaveda spremenjenih časov, svojih pravic in novih nalog.
Razkorak med škofi in škofijami (tudi župnijami itn.) se je zaradi različnih gmotnih načrtov, poslovnih možnosti ali prestiža samo še povečeval. Vsaka od treh škofij je zašla v katero zgrešeno investicijo, mariborska najbolj drzno in širokopotezno.
Neuravnotežena vloga škofijskih ekonomov, posebno mariborskega, je medtem vedno bolj pogojevala pastoralne načrte in, žal, tudi podobo Cerkve.

Gašper Rudolf
Sledi nadaljevanje

PRILOGA – STR. 2

KSAVER MEŠKO IN DRINSKE MUČENKE

Pisatelja in duhovnika Frana Ksaverja Meška (1874 – 1964) so Nemci leta 1941  pregnali iz njegove župnije Sela nad Slovenj Gradcem. V Zagrebu je zvedel  za prosto duhovniško mesto pri sestrah, Hčerah Božje ljubezni  na  Palah, 19 km od Sarajeva.
POPOLDNE 10. DECEMBRA 1941
so zmagali četniki ob ponovnem  napadu na Pale. Zažgali so sosedovo hišo. Meško zapiše: »Pa zaslišim beganje po stopnicah gor, plašne glasove, v sobo planejo tri sestre, dve Slovenki, ena iz Ajdovca, ena nekje od Novega mesta, in mlada kuharica, Madžarka. Padejo na kolena in sklenejo roke: »Hitro nam dajte odvezo, ubili nas bodo!« »Ne bo tako hudo,« sem jih tolažil,  »odvezo pa vam dam, kesanje obudite.« Toliko, da sem odmolil odvezno molitev, je že ropotanje prilomastilo gor po stopnicah. Pridrvel je v sobo častnik…«
UJETNIKI
Četniki so sestre,  Meška, in še nekatere domačine, ki so jih nasilno pobrali ob poti, v hudi zimi, in slabo oblečene, prisilili na pot proti Sarajevu.   Ostarelo sestro predstojnico, ki ni bila sposobna  za pešačenje, so vso prezeblo in onemoglo naložili na sani.  Namenjeni so bili na četniško komando v Sjetlini.  Nihče ni dobro poznal poti, zato  so v mrzli decembrski noči tavali do poznih ur, pogosto kar po celem snegu. Ker  je prednica  popolnoma omagala, so jo pustili v nekem zavetišču. Nekaj dni je preživela pri  dobrih ljudeh, dokler je nista dva četnika odvedla neznano kam. Za njo je izginila vsaka sled.
Med potjo je nek četnik z Meška potegnil plašč in ga pustil zmrzovati.  K sreči, pravi Meško:  »Sestra Krizina  Bojanc, rojena v Šmarjeti pri Novem mestu je bile tako dobra in mi dala svojo veliko ruto.«
Na četniškem glavnem štabu v Sjetlini, kjer so vso skupino zaslišali, je mlad četniški oficir, ki je služil pred vojno v Sloveniji,  Meška prepoznal kot slovenskega pisatelja. Dosegel je, da so mu dali dovoljenje za  pot v Beograd. Sestre so odpeljali v Goražde ob reki Drini, kjer naj bi stregle ranjencem.
ZLOČIN
V njihovo sobo, v drugem nadstropju kasarne, kamor so jih naselili, so ponoči vdrli pijani četniški oficirji in se hoteli nad sestrami izživljati. Da bi se rešile, so poskakale skozi okno. Nasilneži so pohiteli za njimi, jih ranjene usmrtili z bajonetom in pustili  v mlaki krvi na obali Drine, ki jih je naslednji dan odnesla proti Beogradu.
Iz Vrneta

PRILOGA – STR. 3

IZ PAPEŽEVE POSLANICE ZA SVETOVNI DAN MIRU 2011 (5)

SVOBODA VERE - POT DO MIRU

O SVOBODI 
Brez temeljnega izkustva verske svobode je težko usmerjati družbo k vsesplošnim etičnim načelom, težko je urejati narodne in mednarodne zakonodaje, v katerih so temeljne pravice in svoboščine v polnosti priznane in uresničene, kakor to predlagajo žal ne dovolj upoštevani in še vedno spodbijani nameni Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948.
Enaka odločnost, s katero so obsojene vse oblike fanatizma in verskega fundamentalizma, mora navdihovati tudi nasprotovanje vsem oblikam sovraštva do religij, ki omejujejo družbeno vlogo vernikov v javnem in političnem življenju.
Družba, ki želi vsiliti ali pa zanikati vero z nasiljem, je krivična do človeka in Boga, prav tako do same sebe. Tudi družba kot izraz osebe in njenih konstitutivnih razsežnosti mora živeti in se organizirati tako, da bo omogočala odprtost v presežnost. Prav zaradi tega zakoni in ustanove neke družbe ne smejo prezirati  religiozno razsežnost državljanov ali da jo popolnoma izločijo.

O ODGOVORNOST DRŽAVLJANOV
Zakoni morajo biti oblikovani z demokratičnim sodelovanjem državljanov, ki se zavedajo svojega poslanstva, da bodo podpirali osebe v religiozni razsežnosti. Ker pa le-ta ni stvaritev države, država ne sme z njo manipulirati, temveč jo mora sprejemati v priznavanju in spoštovanju. Pravna ureditev, ki na narodni in mednarodni ravni soglaša ali dopušča verski ali protiverski fanatizem, ne spolnjuje svojega poslanstva, ki je v obrambi in pospeševanju pravičnosti in pravic vseh. Te stvarnosti ne smejo biti odvisne od samovoljne moči zakonodajalca ali večine.
Vse to izpostavlja družbo nevarnosti političnih in ideoloških totalitarizmov, ki pretirano poudarjajo družbeno oblast, medtem ko svobodo vesti, misli in vere omejujejo in zatirajo kot tekmece.

O LJUBEZNI IN RESNICI
V globaliziranem svetu so vélika verstva pomemben dejavnik edinosti in miru za človeško družino. Na podlagi njim lastnih verskih prepričanj in razumnega iskanja skupnega dobrega so njihovi pripadniki poklicani, da odgovorno delujejo na področju verske svobode. Ko smo v različnih verskih kulturah odstranili vse tisto, kar je v nasprotju z dostojanstvom moških in žensk, je treba poskrbeti za bogastvo tega, kar je pozitivno za družbeno sožitje. Družbeni prostor, ki ga mednarodna skupnost daje na voljo verstvom in njihovemu predlogu za »lepo življenje«, je ugodno za večjo uveljavitev resnice in dobrega, prav tako za soglasje v moralnih zadevah, kar je temeljnega pomena za pravično in mirno sožitje. Voditelji vélikih verstev so glede na svoj položaj, vpliv in avtoriteto v svojih skupnostih prvi poklicani k medsebojnemu spoštovanju in dialogu.
Kristjani pa so zaradi vere v Boga, Očeta Gospoda Jezusa Kristusa, poklicani živeti kot bratje, ki se srečujejo v Cerkvi in sodelujejo pri graditvi sveta, v katerem osebe in narodi »ne bodo storili nič hudega, nič pogubnega …, kajti dežela bo polna spoznanja Gospodovega…«

Benedikt XVI.
Sledi nadaljevanje

PRILOGA – STR. 4

KATEKIZEM MLADIH – »YOUCAT«

Papež Benedikt XVI. je napisal uvod v "Youcat" – Katekizem mladih, ki je zaenkrat pripravljen za prevod v 13 jezikov (tudi slovenskega). V avgustu ga bodo prejeli udeleženci Svetovnega dneva mladih v Madridu.
Papež pravi: »Nekateri menijo, da današnje mladine Katekizem ne zanima. Osebno mislim, da mladi niso tako površni in upravičeno pričakujejo odgovore na temeljna življenjska vprašanja. Katekizem nam govori o življenju in je prav zato namenjen vsakemu od nas.« Papež mlade vabi, da ob vsebini Katekizma premišljujejo, ker jih opozarja na nevarnosti, ki jih prinaša življenje. »Knjiga ne ponuja lahkih in ugodnih rešitev, ampak zahteva nov način življenja. Prosim vas, da berete Katekizem, žrtvujete vaš čas osebno, v dvoje s prijatelji, oblikujte skupine in mreže za pogovor, preko Interneta izmenjujte ideje. Pogovarjate se o veri, ki jo morate poznati z enako natančnostjo, s kakršno informatik pozna operacijski sistem računalnika, glasbenik svoje delo.« Papež mladim priporoča, da vero poglobijo in ovrednotijo njene korenine, da se bodo pravilno soočili z izzivi in nevarnostmi našega časa: potrošništvom, uživanjem, pornografijo, nasiljem in nepravičnostjo. Mladi v zadnjem času na poseben način občutijo napake, ki so od znotraj prizadele Cerkev: pedofilija, spolni in drugi škandali, prav v srcu Cerkve. Papež mlade povabi, naj to ne bo razlog, zaradi katerega bodo odšli iz Cerkve in prekinili odnos z Bogom.
PISMO MLADIM O ČISTOSTI
»Čistost je »življenjski načrt«, ki ga lahko uresničiš v različnih trenutkih življenja, sam, ali v zakonu, predvsem v spoštovanju sebe in drugega«, so zapisali v pismu kanadskih škofov mladim. Današnji način življenja o čistosti govori podcenjevalno, različni družbeni vplivi gredo v smeri hitrega zadovoljevanja človekovih potreb, »zadovoljevanju potreb telesa«, kar je v nasprotju z dostojanstvom človekove osebe. Čistost je izziv, ki je uresničljiv tudi s pomočjo molitve in duhovnega vodstva, izraža spoštovanje do osebe in sposobnost za darovanje. Zagotavlja nam, da nas ima nekdo rad zaradi kar smo in da imamo mi radi drugega zaradi tega, kar je in ne samo zaradi potešitve trenutnih telesnih potreb.
Čistost je pomembna razsežnost tudi v zakonskem odnosu, v medsebojnem spoštovanju, ki ga zakonci morajo imeti v vzajemnosti pričakovanj in potreb. Dokument ne predlaga prepovedi, ampak pozitivni pogled na odnos do sebe in drugih. Mlade so povabili, da preberejo in premislijo vsebino besedila ter jo kot osebno izkušnjo posredujejo vrstnikom. Obvladovanje spolnega nagona je v današnjem okolju težko živeti, toda prav to obvladovanje človeka vodi do spolne zrelosti in notranjega miru.
Aleš Rupnik

Dobri sosedje
K Močilnikovim je prišel možakar in rekel gospodinji: »Dober dan. Prišel sem uglasit vaš klavir.«
»Klavir? Saj vas nismo naročili!« »Vi ne, ampak vaši sosedje!«