Navigation



Oznanila

6.2.2011

OZNANILA

GLASILO ŽUPNIJ KAPELA KRISTUS ODREŠENIK KROMBERK OSEK SOLKAN ŠEMPAS ŠEMPETER VOGRSKO

5. nedelja med letom
6. 2. 2011 // Leto XI // Št. 22

UVODNIK

VI STE SOL ZEMLJE


    Naš Gospod nam je v življenju zaupal težko in odgovorno nalogo, biti drugim luč in biti za druge sol. Mi pa raje pričakujemo od drugih, celo od naših politikov, sodnikov in učiteljev vseh vrst, da nam bodo kazali pravo pot in da bodo dajali smisel − sol, našemu življenju.
    Težko se izpostavimo in drugi težko po nas spoznajo Kristusa. Naše krščanstvo ne spreminja sveta, ampak svet spreminja in »srka vase« nas.
Ko je Jezus pri zadnji večerji molil veliko duhovniško molitev, je za svoje učence rekel: »Niso od tega sveta, kot tudi jaz nisem od tega sveta« (Jn 17,19). Danes nam pravi: »Vi ste sol zemlje.« Kaj to pomeni? Ali res nismo kristjani enaki z drugimi? Nekateri ljudje, tudi kristjani, preprosto ne zdržijo ali pa jim je zelo hudo biti drugačni od drugih. Težko jim je drugače misliti, se odločati, delati, … Drugačnost svet kaznuje. Nad njo se pohujšuje. »Takrat vas bodo izročali v stisko in vas morili. Vsi narodi vas bodo sovražili zaradi mojega imena« (Mt 24,9) nam je tudi že Jezus napovedal. Najbolj pa nas kristjane prizadene očitek, da nismo nič boljši od drugih, čeprav se delamo, da smo nekaj posebnega. To lahko včasih, žal, celo drži. Vendar pa ni samo to, da bi morali biti kristjani kar po pravilu in to še po pravilu, ki ga postavljajo pogani, boljši od drugih.
Ali imamo kristjani kaj posebnega, bistvenega, kar nas spreminja in ločuje od drugih ljudi? Da, in to ni nič drugega kot božje otroštvo. Kot je Jezus Božji Sin, tako smo tudi mi otroci istega skupnega Nebeškega Očeta. Jezus ločuje svoje učence od tega sveta z ločnico s katero je tudi sam ločen od njega. On in njegovi učenci so na isti strani. Pri krstu smo postali deležni njegove narave, njegovega življenja in njegove dediščine.
    Za sol je značilno, da se ne more pokvariti. Lahko se porabi, lahko se stopi v vodi ali kakšni hrani, lahko se pomeša s kakšno drugo snovjo, toda pokvariti se ne more. Tako se tudi kristjan ne more izbrisati svojega krstnega dostojanstva, svojega božjega življenja. Edino, kar se lahko zgodi je, da soli zmanjka, da zaradi greha preneha nadnaravno življenje, da izgubiš posvečujočo milost. Torej, da mrkneš − ugasneš, ne moreš pa se skriti. Ali smo drugim sol in luč ali pa jih zavajamo v zmoto in temo. Kristjan ne more zbrisati svojega krščanstva, lahko ga samo zataji. »Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti« (Mt 5,14).
    Da bi bili sol zemlje in luč sveta ni potrebno narediti nekaj izjemnega in medijsko opaznega. Dovolj je, da smo to, kar smo. Da ostanemo tam, kjer smo v Gospodu. On nam daje slanost in gorivo za naše svetilke. Ljudje namreč opazujejo naše življenje. Kako se obnašamo in odločamo v moralnih in temeljnih vprašanjih našega življenja? Nekateri nas gledajo z žalostjo, ko ugotavljajo, da kristjani nismo nič boljši od drugih, ki to niso. Res je, da je v Cerkvi tudi marsikaj slabega in nekaterim, ki bolj ljubijo temo kot luč, to ustreza za opravičevanje svojega početja. Toda vsi ugovori niso na mestu. V Cerkvi je tudi veliko lepega in dobrega in tudi vredno posnemanja. Ali sem jaz tudi tak?

Joško Tomažič

KAPELA

SVETOPISEMSKA RAZSTAVA
Hvala skupini mladih, ki je pomagala pri postavitvi svetopisemske razstave pod naslovom „Sveto pismo za vse generacije“. Različni izvodi Svetega pisma, ki so namenjeni za vse generacije, kažejo, da imamo Slovenci knjigo vseh knjig zelo v časteh. Potrudimo se, da bo postala tudi naš vsakdanji spremljevalec.

POROČILO O DELOVANJU
župnijske Karitas Nova Gorica – Kapela.
-    prihodek: razni darovi vernikov in postna nabirka skupaj znaša 5.184,32 €;
-    odhodek: za različne prosilce (družine, starejši, posamezniki, otroci, brezdomci) in naprej posredovani darovi za dekanijsko, škofijsko in slovensko Karitas znašajo 4.773,40 €.
Bogu hvala vsem darovalcem in priporočilo še v naprej. Jezus pravi: „Uboge boste imeli vedno med seboj“.

VEROUČNA SREČANJA
v ponedeljek in torek zaradi kulturnega praznika ne bodo potekala. Redni verouk je v sredo in četrtek.

PRVA SV. SPOVED PRVOOBHAJANCEV

bo v soboto, 12. februarja. Kot župnija podprimo v molitvi ves trud družin prvoobhajancev. Naj jih Jezus, dobri in usmiljeni pastir, varuje in spremlja na njihovi poti.

2. NEDELJO V MESECU,
13. februarja, še posebej vabimo k sv. maši vse veroučence in veroučenke ter njihove starše; pri sv. maši bodo s prošnjami sodelovali prvoobhajanci.

KRISTUS ODREŠENIK

KATEHISTINJE
Srečamo se v ponedeljek, 7. februarja po maši.

BIRMANCI

Po vikendu na Sveti Gori nadaljujete z delom birmanskih skupin po domovih.

VEROUK
V ponedeljek, 7. in v torek 8. februarja ni veroučnega programa.

ROMANJA
Vabimo, da se prijavite za romanji: v marcu v Lurd, pred prvim majem na Sicilijo.

KROMBERK IN VOGRSKO

SVEČE
Na Gospodovo darovanje ali svečnico blagoslovljene sveče lahko še nabavite.

BLAŽEV BLAGOSLOV
Blagoslov na priprošnjo tega priljubljenega svetnika zoper bolezni v grlu in proti vsakemu zlu smo delili v Kromberku v četrtek, danes pa še na Vogrskem.

OTROCI IN STARŠI
Nadaljujemo z rednim veroukom, razen jutri in v torek, ko tudi ni pouka v šoli.

KATEHETSKI SIMPOZIJ
Med tednom bo simpozij ali tečaj za katehiste (katehistinje) na Mirenskem Gradu, kjer bomo poslušali in se pogovarjali o katehetu in dobrodelnosti ob stiskah sodobnega človeka.

LURŠKA MATI BOŽJA
V petek se bomo v molitvi spomnili bolnikov, k čemur nas še posebej spodbuja papež s posebnim pastoralnim pismom.

SOLKAN


MINI ZIMSKE POČITNICE

Lahko jih porabimo tudi za poglabljanje kulture odnosov, da npr. obiščemo kakšnega starejšega ali bolnika ali naredimo nekaj vrednega leta solidarnosti. Tako se izognemo »kulturi« zgolj igric, sredi dolgčasja.

SVETOVNI DAN BOLNIKOV
V petek 11. 2. priporočimo, še posebno pri maši, naše bolnike Lurški Materi Božji – Zdravju bolnikov.

NAŠI RAJNI
2. 2. je s telesno smrtjo zagledal večno Luč 63-letni Anton Sfiligoj, Cesta IX. korpusa 99. Gospod, daj mu svoj mir in domačim tolažbo.

ŠEMPETER

ŽUPNIJSKA KARITAS
V ponedeljek, 7. 2. bo ob 19:00 mesečno srečanje za Župnijsko karitas.
 
PRVOOBHAJANCI
V petek, 11. 2. bo ob 16:30 mesečno srečanje za prvoobhajance in njihove starše.

SKUPNA OZNANILA

PRIPRAVA NA ZAKON
Danes ob 15:00 se pri Kristusu Odrešeniku prične drugi letošnji tečaj priprave na zakon.

KATEHETSKI SIMPOZIJ

V tednu, ki je pred nami, bo na Mirenskem Gradu katehetski simpozij, ki je namenjen duhovnikom, katehistinjam in katehistom.

SMUČARSKI DAN
V sredo, 9. 2. bo na Pohorju smučarski dan za duhovnike.

PREDAVANJE
Dom Franca Močnika v Gorici:
-    sreda, 9. februar ob 20:30: Alenka Rebula, Kadar v vzgoji pademo v svojo zgodbo.

KATEHETSKI SIMPOZIJ
V tednu, ki je pred nami, od 6. do 11. 2., bo na Mirenskem Gradu katehetski simpozij.

VERA IN LUČ
V nedeljo 13. 2. bo srečanje goriške skupine Vere in luči ob 15:00 v Šempetru pri Gorici.
 
SKAVTI
Skavti iz stega Angelske vrtnice praznujemo petnajstletnico ustanovitve stega ter petnajstletnico prvih skavtskih obljub. Praznovanje bo potekalo v soboto 12.2. ter v nedeljo 13.2.2011. V soboto se bomo predstavili vsem občanom Nove Gorice; poiščete nas od 14h do 17h na Bevkovem trgu v Novi Gorici. V nedeljo 13.2.2011 pa vas vabimo, da se nam ob 11h pridružite pri sveti maši v cerkvi Kristusa Odrešenika.

PRILOGA – STR. 1

OB FINANČNEM  PRETRESU MARIBORSKE ŠKOFIJE (2)


KDOR ŽIVI S CERKVIJO ALI (VSAJ) Z VREDNOTAMI
je bil po razkritju finančnega pretresa Mariborske škofije iz dneva v dan bolj žalosten, jezen in osramočen.
Zakaj so se mariborski akterji čudaško zavijali v molk in megljenje? Saj so vedeli, kako vse skupaj odmeva pri vernih, nevernih in pripadnikih drugih veroizpovedi.  Končno so 24. 01. objavili dolgo in neprepričljivo Izjavo k članku v italijanskem tedniku L'espresso, ki je prvi razkril mariborske težave.
Pod ono Izjavo ni podpisa, v besedilu nobenega imena, obraza, nobenega človeka, nobenega odgovornega posameznika ali skupine…
Nadškofija Maribor je prišla pred javnost z namenom, ki ga ni uresničila. Izjavlja namreč: »Zaradi jasnosti želimo najprej poudariti, da gre za različne pravne in gospodarske subjekte, ki so med seboj povezani na različne in med seboj neprimerljive načine…« pa tudi: »Potrebno je razlikovati med Nadškofijo Maribor in Gospodarstvom Rast d.o.o…« pri katerem sta solastnici v določenem deležu škofiji Celje in Murska Sobota. Itn.
(Izjava »Zavedamo se odgovornosti« je v Družini z dne 30. jan. na str. 21.)
Nekateri iz mariborskega kroga so medtem še kaj povedali javnosti, toda preveč »mimo«, kot da škofija z zadolženimi in propadlimi »subjekti« nima nič, nič tudi s kapitalom, ki s(m)o ga zbrali v glavnem verniki. Veliko razgledanih in »odraslih v veri«, se te dni še vedno vprašuje, kdaj si bosta mariborski nadškof in ekonom vzela čas in zadevo razložila – ne časopisu – pač pa nam, vernikom in ljudem dobre volje, ki s(m)o njima in njunim sodelavcem verjeli, da jih zavezuje, kar je zapisano v predstavitvi Gospodarskega podjetja Rast d.o.o. in drugih »subjektov«, kot jim pravijo v Izjavi.
 
PODJETJE RAST D.O.O. - PREDSTAVITEV
 
»Osnovni namen družbe Gospodarstvo Rast je, da bi… skladno z veljavno zakonodajo zagotovila stabilno gospodarsko osnovo za izvajanje temeljnega poslanstva vseh treh škofij mariborske metropolije: pastoralnega, karitativno – socialnega, vzgojno-izobraževalnega in kulturno-umetniškega, še posebej na področju sakralne umetnosti.«       

»… Preko dejavnosti škofij mariborske metropolije gre tudi družbeno koristno delo… Izvaja ga z ustvarjanjem in zagotavljanjem materialnih pogojev za tiste dejavnosti in strukture, ki prispevajo k ohranitvi in razvoju visokih, krščanskih vrednot slovenskega naroda.«       
     
HOLDING ZVON 1
Za leto 2010 še ni poročila, v letu 2009 pa je bila  izguba 83,4 mio EUR in dolg Holdinga 623 mio EUR. V poročilu na 150 straneh piše tudi, da je Z. S. predsednik uprave družbe prejel skupaj bruto 105.983 EUR, in sicer: fiksni prejemek - plačo 94.378 EUR, bonitete: uporabo osebnega avtomobila v privatne namene, zavarovalne premije nezgodnega zavarovanja, menedžerske zdravniške preglede 6.224 EUR, regres 967 EUR, prostovoljno pokojninsko zavarovanje 840 EUR, povračila stroškov: prehrana, prevoz na delo, dnevnice in potni stroški 3.565 EUR.
Za njim pa še vrsta drugih v sorazmerjih, tako v upravi kakor pod poročilo podpisani nadzorniki.

Gašper Rudolf
Sledi nadaljevanje

PRILOGA – STR. 2

V SKRBI ZA ALEKSANDRINKE


JANEZ FIEGEL DUHOVNIK (VIKAR) V BILJAH
je zaskrbljen pisal pred 140 leti, 14. 2. 1871, nadškofu v Gorico: »Iz priloženega seznama je razvidno, da veliko družinskih mater in hčera iz kraja Bilje služi v Aleksandriji, Egiptu, bodisi kot dojilje ali kot dekle; s tem je njihovo fizično in moralno življenje ogroženo in še za prihodnost uničeno. Da bi preprečilo to nepriličnost, je tukajšnje dušno pastirstvo zasebno in javno storilo vse, kar je bilo mogoče, in je tudi brez uspeha zaprosilo občinski urad, naj jim odreče potna dovoljenja. Zdaj se podpisani čuti primoranega, da to nesrečo predstavi svojemu prevzvišenemu knežje nadškofijskemu ordinariatu, da bi se prevzvišenstvo samo zavzelo za njeno ozdravljenje.«
Sledi seznam 24 mater, ene vdove in 26 deklet, ki služijo v Aleksandriji.
Ko je nadškof Andrej Golmayer neuspešno posredoval pri. c. kr. okrajnem glavarstvu v Gorici, je vikarju odpisal: »Tako preostane prečastitemu vikarju samo pot poučevanja in nujnega odsvetovanja.«    
»Tako so Biljenke in tudi druge vipavske žene in dekleta odhajale od doma, ne da bi jih moglo v tej njihovi nameri kaj zaustaviti« (D. Makuc).

P. FERDINAND ZAJEC
V Aleksandriji je bil eno leto.
Po vrnitvi je v Cvetju in Goriški straži objavil članek: »Spoznaval sem grozno nevarnost naših služkinj v tem Babilonu. Koliko se jih izgubi časno in večno! Tudi v takozvane javne hiše zaidejo Slovenke, da z grehom služijo denar. Kaj bo z njimi v večnosti? Duhovnik do takih ne more. Naravnost moram torej vsaki odsvetovati, da bi šla v tujino, posebno v daljno Afriko. Tisti denar, ki ga znabiti katera pošilja v domovino ali prinese s seboj, naj vendar nobene ne preslepi. Krvavo je zaslužen in je dostikrat – čeravno ne vedno – cena zgubljenega poštenja.
Še slabše je za mlade matere, ki pridejo doli za dojilje. Ali ni to tako rekoč pregreha nad lastnim narodom, da zapuste svoje novorojenčke doma, doje tukaj židovske in muslimanske otroke in podpirajo tako lenobo tujerodnih mater, medtem pa njihovi otroci doma hirajo. Seveda so take dojilje boljše plačane, toda – ali more imeti tak denar božji blagoslov, ker je tako ravnanje gotovo nekaj protinaravnega in proti božji naredbi. Boljše in varnejše je tedaj za vsako Slovenko, da ostane doma.«

POŽRTVOVALNE ALEKSANDRINKE SO ODGOVORILE:
»Med nami je večina takih, ki smatrajo za svojo sveto dolžnost služiti, v trudu in znoju, ne zase, temveč največkrat za svoje drage: starše, otroke, brate, sestre. V splošnem naše ženstvo tukaj ne dela sramote svojemu narodu; znalo si je pridobiti s svojim poštenim življenjem, vestnim in vzornim delom, spoštovanje na vseh ravneh.
Res je, da so nekatere zgrešile pravo pot, toda tiste tudi doma niso mogle biti vzorne.«
                                                        
zbral Vinko Paljk

PRILOGA STR. 3

19. SVETOVNI DAN BOLNIKOV – 11. 02. 2011

»Z NJEGOVIMI RANAMI STE BILI OZDRAVLJENI« (1 PT 2,24)
 
IZ PAPEŽEVE POSLANICE http://aktualno.rkc.si/?inc=album&p=__VRNET/Ljudje/Papezi/_x1d8524.jpg&fmod=0&fid=11056
Cerkev vsako leto na 11. februar, obletnico spomina na blaženo Lurško Devico, praznuje svetovni dan bolnikov. Dogodek je primerna priložnost za razmišljanje tako o skrivnosti trpljenja kot tudi za to, da postanejo naša občestva in civilna družba bolj rahločutni do bolnih. Če je vsak človek naš brat, morajo biti v središču pozornosti slabotni, trpeči, nege potrebni, da se nihče od njih ne čuti pozabljenega in odrinjenega. Mero človečnosti v bistvu določa odnos do trpljenja in do trpečega. To velja za posameznika in tudi za družbo. Družba, ki ji ne uspe sprejeti trpečih in ni sposobna prispevati k sočutni delitvi trpljenja z njimi, je kruta in nečloveška.
 
BOŽJI SIN JE TRPEL, UMRL IN VSTAL!
Prav zato so njegove rane postale znamenje našega odrešenja, opravičenja in sprave z Očetom.
Postale so tudi sodni stol preizkušnje vere učencev in naše vere.
Kadar koli Gospod govori o svojem trpljenju in smrti, ga ne razumejo, ga odklanjajo in mu nasprotujejo. Zanje in za nas trpljenje ostaja skrivnostno in težko sprejemamo in prenašamo. Učenca na poti v Emavs hodita žalostna zaradi dogodkov, ki so se tiste dni zgodili v Jeruzalemu. Šele ko Vstali z njima prehodi pot, postaneta odprta za nov način gledanja.
Tudi apostol Tomaž težko doume pot odrešilnega trpljenja: »Če ne vidim na njegovih rokah sledov žebljev in ne položim svoje roke v njegovo stran, nikakor ne bom veroval.« Pred Kristusom, ki pokaže svoje rane, se njegov odgovor spremeni v pretresljivo izpoved vere: »Moj Gospod in moj Bog!«
Kar je bilo prej nepremagljiva ovira, ker je bilo znamenje navideznega Jezusovega poloma, postane ob srečanju z Vstalim dokaz zmagovite ljubezni.

DRAGI BOLNIKI IN TRPEČI!

22_2011_1.jpgKristus z vstajenjem s sveta ni odstranil trpljenja in zla, ampak ju je premagal v korenini. Na nasprotni pol satanovega nasilja je postavil vsemogočnost Božje ljubezni. Pokazal je, da je pot miru in veselja ljubezen: »Kakor sem jaz vas ljubil, se tudi vi ljubite med seboj.« 
Kristus je premagal smrt in je živ med nami.
Za svetovni dan bolnikov izražam svojo ljubezen vsem in vsakomur, ko se čutim sodeležnega trpljenja in upanja, ki ju združeni s križanim in vstalim Kristusom doživljate vsak dan. Naj vam da mir in ozdravljenje srca. Skupaj z njim naj bdi ob vas devica Marija, ki jo z zaupanjem kličemo Zdravje bolnikov in Tolažnica žalostnih…

S Poslanico za svetovni dan miru nadaljujemo prihodnjič

PRILOGA – STR. 4

VREDNOTE MLADIH V NEMČIJI


Religioznost ima pomembno vlogo zgolj za manjšino študentov v Nemčiji, le 17%. Študijo o vrednotah mladih so predstavili na Kongresu evropske visokošolske pastorale v Münchnu. Študenti se izogibajo obvezujočim vrednotam, kot so tradicionalnost, nacionalnost in religioznost. Na lestvici najvažnejših družbenih vrednot navajajo prijateljstvo, mir, svobodo in sožitje. Vrednostne odločitve mladi sprejemajo selektivno, neobvezujoče in niso razpoznavne kot znamenje trdne pripadnosti. Ideali in vizije so današnji generaciji študentov tuji. Tudi vključenost v družbeno dogajanje in solidarnost za mlade v veliki meri nimajo večjega pomena. Vedno manj je zanimanja za politiko in javno delovanje. Neenakost v družbi in politične krivice med mladimi vzbudijo odpor samo, če ogrožajo njihov lastni interes. V kateri smeri bi se družba v prihodnosti morala razvijati in kakšen je prispevek mladih v teh procesih, v glavnem nimajo jasne vizije. Zato je ob soočanju z vedno večjo komercializacijo visokošolskega študija, potrebno okrepiti humanistično izobraževanje, ki je znanje v službi vrednot.

NE »HOMOSEKSUALNIM POROKAM«


Istospolnim parom v Franciji tudi v prihodnje ne bo omogočena poroka. Razlaga Ustavnega sodišča 28. januarja 2011 pravi, da prepoved tako imenovane »homo – poroke« ni protiustavna. Lani je francosko Vrhovno sodišče postavilo Ustavnemu sodišču vprašanje o ustavnosti prepovedi takih porok. Pojasnili so, da se s prepovedjo isto spolnih porok ne krši z ustavo zagotovljena svoboda sklenitve zakonske zveze.
Sporni člen ne prepoveduje zakonodajalcu, da postavi pogoje za poroko, dokler ta zakon ne krši drugih ustavnih pravic, kot so pravica do normalnega družinskega življenja, ali načela enakosti. Pravica do normalnega družinskega življenja ne pomeni, da se istospolno usmerjeni pari lahko tudi poročijo. Namesto tega takšen par lahko živi v skupnosti, ki je podobna zakonu, ali v registriranem partnerstvu.
V obrazložitvi načela enakosti pred zakonom je Ustavno sodišče opredelilo zakon, kot zvezo moža in žene. Zakonodajalec je poudaril, da različne situacije istospolnih in heteroseksualnih parov zahtevajo tudi njihovo različno in posebno obravnavo, ne pa nekega posplošenja na vse primere. Zato ni naloga Ustavnega sodišča, da bi se spuščalo v obravnavo posebnih primerov.

MOLITEV ZA NELSONA MANDELA


Katoliška Cerkev v Južnoafriški Republiki moli za ozdravljenje nekdanjega predsednika in dobitnika Nobelove nagrade za mir Nelsona Mandele. »'Oče', molimo zate«. Mandela je »resnična ikona sprave in miru«, ki jo dežela nujno potrebuje. Cilj, da Južno Afriko privede do demokracije, je Mandela postavil pred lastne, plemenske in tuje interese. 92 – letni Mandela je bil prejšnji teden sprejet v bolnišnico zaradi akutne infekcije na pljučih. Od prejšnjega petka je v domači negi.

Aleš Rupnik


Za 500 evrov  
Prijateljice so ji rekle, da je malce pretežka. Zato je dekle nakupilo v lekarni za 500 evrov shujševalnih tablet in različnih pripravkov za hitro hujšanje.
Nenadoma jo prešine in vpraša farmacevtko: »Ali mislite, da bom s tem kaj izgubila?« »Zagotovo mlada dama - 500 evrov!«


Leto XI