PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

BOMO IZPLAVALI?

Stara modrost, porojena iz življenjskih izkušenj, nas vedno znova opozarja, da naj gledamo na vsakdanje dogodke življenja z optimizmom, ne pa naivno, ampak realno.
V zadnjem času nas kar naprej »presenečajo« razne šokantne novice tako v družbi, kot tudi v Cerkvi, ki pa je tudi sestavni del družbe. Omejil bi se le na nekaj dogodkov, ki se dotikajo tudi življenja naše Cerkve na Slovenskem.
Že pred časom je bil iz postopka priprave, in posledično sprejetja, umaknjen predlog novega »zakona s področja svobode vesti« v smislu redefinicije Zakona o verski svobodi. Tega smo veseli, saj je Ustavno sodišče priznalo sedanji zakon kot dober in potreben le manjših popravkov. Zdrava pamet je tako prevladala, hvala Bogu.
Kristjani so bili vedno priročen objekt kritiziranja, nasprotovanja in tudi preganjanja. To ni nič novega, saj je že sam Ustanovitelj rekel: »Spominjajte se besede, ki sem vam jo rekel: ›Služabnik ni večji kot njegov gospodar.‹ Če so preganjali mene, bodo preganjali tudi vas; če so se držali moje besede, se bodo tudi vaše.« (Jn 15, 20). V svetu so največ napadov doživeli kristjani v muslimanskem svetu. Spomnimo se le Turčije, Iraka in Egipta. Gotovo bi se morali tudi odgovorni v državah in v mednarodnih skupnostih zavzeti ali bolje rečeno več storiti za zagotavljanje verske svobode, ki je važen pokazatelj človekovih svoboščin in pravic.
Zadnje tedne nas kar zasipajo s poročili o velikih finančnih težavah v nadškofiji Maribor, ki je posredno ali neposredno povezana z gospodarskimi družbami na robu preživetja. Mnogi se oglašajo z bolj ali manj primernimi komentarji in »nasveti«. Gotovo je v ozadju še veliko »poslovnih skrivnosti«, ki niso in verjetno tudi ne bodo znane javnosti. Je pa gotovo res, da bi se lahko in tudi morali odgovorni v Cerkvi iz te in iz podobnih afer kaj naučiti. Najprej moramo ugotavljati, da ima Cerkev prvenstveno nalogo oznanjevanja, pričevanja in posvečevanja in da morajo biti materialne zadeve, tudi denar, le v službi omenjenega. Na drugem mestu mora biti spoznanje, da smo člani Cerkve ljudje sedanjega časa in sveta, torej tudi grešni in zmotljivi. Iz tega naj izvira tudi vedno znova priznanje in obžalovanje slabega zgleda in krivic, ki jih člani Cerkve storimo (zgled papeža ob pedofilskih škandalih). Končno bi morali v Cerkvi namenjati večjo pozornost, da ne rečem kontrolo, nad rizičnimi in prevelikimi materialnimi in finančnimi projekti. Prosimo Svetega Duha za pravo modrost in skromnost!

Cvetko Valič

KAPELA

HVALA
skupini mladih iz naše župnije, ki je v petek 21. 1. obiskala varovance v Stari Gori. V spremstvu sester smo se sprehodili po vseh paviljonih, oddelku, kjer so bolniki po kapi in varstvenem delovnem centru. Povsod so mladi ob spremljavi kitare zapeli po eno pesem, ki je bila s strani oskrbovancev kakor tudi sestrskega osebja zelo prisrčno sprejeta. Oskrbovancem v varstvenem delovnem centru so bila izročena tudi darila: kape, šali, majice... vse kar pride prav; priskrbela jih je župnijska Karitas – NG - Kapela. V letu krščanske solidarnosti in dobrodelnosti je to prispevek, ki nas povezuje in seveda notranje bogati. Bogu hvala.
2. FEBRUAR
V sredo obhajamo praznik Gospodovega darovanja v templju ali svečnico. Sv. maše bodo ob 7., 10. in 19. uri. Pri vseh mašah bo tudi blagoslov sveč, ki bodo na razpolago. Popoldan ob 15. uri pa koprski škof Metod Pirih vabi na Kostanjevico k srečanju redovnike in redovnice koprske škofije. Po maši bomo imeli redovniki in redovnice še družabno srečanje, k maši pa vabimo tudi vas. Ta dan je namreč dan posvečenega življenja, ko se Bogu zahvaljujemo za vse može in žene, ki so se z redovnimi zaobljubami posvetili Bogu.
3. FEBRUAR
Na god sv. Blaža boste mogli tako po jutranji kot po večerni sveti maši prejeti blagoslov na priprošnjo tega znanega mučenca. Ta dan je tudi četrtek pred prvim petkom, zato lepo vabljeni ob 18:30 k molitvi pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice.

KRISTUS ODREŠENIK

STREŽNIKI
Srečamo se v soboto, 5. februarja ob 10:00.
 
IZ STATISTIKE ZA LETO 2010
- Svetih obhajil je bilo podeljenih 34.630 (prejšnje leto 33.980).
- »Domačih« krstov smo imeli 11 in od drugod 4, skupno 15. Med temi so bili krščeni 3 odrasli katehumeni.  
- Doma smo obhajali 5 porok, 5 jih je bilo drugje.
- Pogrebov je bilo 11 (6 moških in 5 žensk).
 
ROMANJA
Na oglasni deski so vabila in programi romanj: v marcu v Lurd, pred prvim majem na Sicilijo.

KROMBERK IN VOGRSKO

BIRMANCI
Danes zaključujete duhovni vikend na Mirenskem Gradu. Starši vas odpeljejo domov po maši bo 13. uri.

SVEČNICA
Na praznik Gospodovega darovanja v templju prinesemo (ali nabavimo v cerkvi) sveče k blagoslovu, nakar nadaljujemo z mašo.

KATEHISTINJE
V četrtek imamo po maši (ob 19:30) srečanje in dogovarjanje za delo z otroki v drugem polletju.

PRVI PETEK IN SOBOTA
Ta dneva sta posebej posvečena Srcu Jezusovemu in Marijinemu, ki ju počastimo tudi z molitvijo litanij in posvetilno molitvijo. Radi prejmemo tudi zakramente spovedi in obhajila.

BLAGOSLOV DOMOV
V Kromberku nadaljujem z obiskom in blagoslovom družin.

SOLKAN

JEZUSOVO DAROVANJE, SVEČNICA
V sredo 2. 2. ob 18:00 na začetku maše blagoslov sveč.
Tudi, ko ne bo več jaslic, ostane Jezusov ogenj v nas in med nami. »Hranimo« ga s poleni – bolečinami, ki jih darujemo Jezusu.

SVETOPISEMSKA SKUPINA
se sreča v sredo po maši.

ČETRTEK pred prvim petkom
Po maši polurno češčenje Najsvetejšega za duhovne poklice.

PRVI PETEK
Pol ure pred mašo pride pater s Svete Gore za spovedovanje.

ŠEMPETER

SREČANJA
V ponedeljek, 31. 1. bo ob 20:00 srečanje za biblično skupino (Job 1-2). V torek, 1. 2. se bo ob 20:00 začela v Šempetru skupna priprava staršev na krst njihovih otrok. V sredo, 2. 2. bo ob 19:00 srečanje za animacijsko skupino Vere in luči, ob 20:00 pa srečanje za Tajništvo Župnijskega pastoralnega sveta. V četrtek, 3. 2. bo ob 20:00 srečanje za katehistinje. V petek, 4. 2. bo ob 20:00 srečanje skupine Šola za zakon.
 
SVEČNICA
V sredo, 2. 2. bomo praznovali praznik Gospodovega darovanja. V Šempetru bosta sv. maši ob 10:00 in 18:00.
 
1. PETEK, 1. SOBOTA
V petek in soboto bo eno uro pred mašo (od 17:00 do 18:00) izpostavljeno Najsvetejše. Uro molitve bodo oblikovali člani 3. in 4. rože Živega rožnega venca. Medtem bo priložnost za spoved.

SKUPNA OZNANILA

UVAJANJE ODRASLIH V KRŠČANSTVO
Do 13. marca, ko se pričnejo srečanja skupine, je čas prijav in priprave v domačih župnijah. Spodbudimo iskalce največje sreče – v Jezusu. Spremljajmo jih z molitvijo in zgledom, da jim bo zasvetila Luč.

OKROŽNI PASTORALNI SVET
Srečamo se v ponedeljek, 31. januarja ob 19:30 v konkatedrali.

PRIPRAVA NA ZAKON
V nedeljo 6. februarja ob 15:00 se pri Kristusu Odrešeniku prične drugi letošnji tečaj priprave na zakon. Vnaprejšnje prijave niso potrebne.
 
PREDAVANJA 2011
Dom Franca Močnika v Gorici:
-    sreda, 2. februar ob 20:30: Julija Pelc, Kako otroku in mladostniku postavljamo meje?
-    sreda, 9. februar ob 20:30: Alenka Rebula, Kadar v vzgoji pademo v svojo zgodbo.
-    torek, 15. februar ob 20:30: Miha Kramli, Odvisni od ?!
-    torek, 22. februar ob 20:30: Branko Cestnik, Pop ljubezen.

PRILOGA – STR. 1

OB FINANČNEM  PRETRESU MARIBORSKE ŠKOFIJE (1)

UVOD

ZAČETEK
Veliko duhovnikov ter vernih in tudi necerkvenih ljudi je po letu 1990 verjelo v etično-finančni načrt Mariborske škofije. Pomagali smo k začetkom, kakor se je takrat govorilo, Krekove hranilnice, kasneje spremenjene v Krekovo banko in nato Raiffeisen banko. Razkritje, da je Mariborska škofija prikrivala stanje v svojih gospodarskih in drugih družbah, ki jih je ustanavljala in čudaško prepletala s škofijo, družbami, zavodi, skladi, bankami, podjetji, krediti, dolgovi in dobički... je prejšnji teden potrlo mariborske duhovnike, redovnike in vernike pa tudi vse na Slovenskem, ki imamo Cerkev radi.
V kiosku naše cerkve so požrtvovalni ljudje zbirali certifikate, prepričani, da je ustanova na cerkveno-krščanski podlagi, kakor je o sebi trdila, vredna zaupanja. Nekaj certifikatov je hitro izpuhtelo…
Kljub ponedeljkovem odzivu Mariborske nadškofije, ne vemo, koliko velja npr. Zvon 1, Zvon 2 in drugo…
Ko so si posamezniki prisvojili, še bolj usodno: ko si je majhna finančna in gospodarska skupina, v ozek krog zaprta, prigrabila finančno odločanje in razpolaganje s tujim denarjem, zadeva ni bila več krščanska. Upravljavci niso bili pošteni, sposobni, nesebični in - nadzorovani!  Premamila jih je skušnjava pohlepa, špekuliranja z denarjem, in ker gre za cerkvene ljudi, brezdušno so se oprijemali borze in bančnih računov namesto evangelija.  
Po prvih »uspehih« so si naložili prevelik vpliv, uživali so splošno zaupanje ter drzno in nepregledno nadomeščali cerkveno vodstvo.

ŽUPNIJE, ŽUPNIKI, DUHOVNIKI, REDOVNICE IN REDOVNIKI
nimajo ne na Štajerskem in ne v Sloveniji nobene vloge pri majanju mariborskih podjetij in dolgov. Kolikšna je denarna škoda, ne ve niti mariborska »finančna« skupina.  
Ko so v Italiji objavili novico o finančnem polomu mariborske škofije in se je le ta zavila v molk, je del javnosti razumel, da so duhovniki zaigrali darove vernikov in da s(m)o duhovniki in redovniki po župnijah in svetiščih vpleteni v mariborsko zgodbo. Po mučnem mencanju so se v Mariborski škofiji odzvali in potrdili ogroženost podjetja, ki je cerkveno, niso pa ogroženi darovi in župnijsko premoženje v mariborski, murskosoboški in celjski škofiji.

MORALNO VPRAŠANJE
V cerkvenih krogih se je šušljalo že predlanskim o mariborski krizi. Finančni krogi so jo poznali. Slovenski cerkveni vrh je vedel…
Nekateri zdaj preigravajo številke o višini dolga med manj kot 800 milijoni in manj kot 18 milijoni… Kar ni bistveno.
Bistven je (že spet!) moralen dolg skupine duhovnikov in laikov(inj), ki so delovali z vednostjo cerkvenega vrha in morda z odobravanjem, dokler je šlo. Moralen dolg pa je tudi naš, ki verujemo v Sveto Cerkev in se ne počutimo, kadar smo mi sami grešniki med grešniki, ki  grešijo kakor v imenu Cerkve.
Je čas za premislek o etično-moralnih temeljih naše države; je čas za premislek o duhovno-moralnih temeljih cerkvenih institucij in njihovem sozvočju.

Gašper Rudolf
Sledi nadaljevanje

PRILOGA – STR. 2

ALEKSANDRINKE

V vrsti nadaljevanj smo spoznali redovnice in redovnike, ki so služili Aleksandrinkam, to stran namenjamo Aleksandrinkam. Naziv »Aleksandrinke« velja za slovenska in posebno primorska dekleta in žene, ki so približno sto let – od druge polovice 19. do druge polovice 20. stoletja - služile v Egiptu, v Aleksandriji in v Kairu. V pastoralnem letu solidarnosti in prostovoljstva nas zanima predvsem ta vidik njihovega življenja: delati za druge, pomagati potrebnim.
    V Mohorjevem koledarju za leto 1902 beremo: »V Egiptu je okrog 5.300 Slovencev. Razen nekaj boljših družin so vse druge slovenske služkinje, katerih je tedaj 5.000! Te slovenske služkinje, ki služijo tukaj kot dekle, sobarice, kuharice, dojilke, dekle za otroke, prodajalke itd., prihajajo ponajveč z Goriškega (največ iz Dornberka, Prvačine, Šempasa itd.). Kaj pa žene toliko Slovenk v Egipt? Kakor žene naše delavce višja plača v Ameriko, tako ista Slovenke v Egipt. Neizpodbitna resnica je pač ta in ostane, da si tukaj v Egiptu služkinje zaslužijo za eno in isto delo 3 do 4 krat več kot v Trstu…«
    Kdo bi si ne želel malo boljšega življenja svoji družini, če ga je mogoče doseči – še dandanes! – z nekaj ur služenja v sosednji Gorici! Pred sto in pred osemdesetimi leti sta takšna Gorica bili tudi mesti Aleksandrija in Kairo v Egiptu. A takrat ni šlo za malo boljše življenje, šlo je za rešitev iz skrajne bede. Seveda je bilo treba materialno rešitev plačati s ceno trpljenja: »Ne veste, koliko solza je bilo tukaj ob nedeljah popoldne, ko so nas obiskovale tudi dojilje s tujimi otroki in se pogovarjale in nas spraševale, kaj se vendar dogaja z njihovimi otroki doma, kdo čuva dojenčke, kaj dela mož, do kdaj bo še pri moči nona, da bo skrbela za vso družino. Videle smo vse trpljenje mladih mater, ki so za rešitev doma, največkrat globoko zakopanega v dolgove, svoje mleko in zdravo telo dajale tujemu otroku. In ko so rodile drugič, tretjič, so prišle vsakič v Egipt, kajti dojilje so bile najbolj plačane in z vsakim otrokom je rastel grunt, raslo pa je tudi trpljenje teh žensk« (s. Franka).
    Mnoge Aleksandrinke so se za svoje dobesedno izgarale: »Njih so domači odpisali, čeprav so vse svoje prihranke pošiljale domov, dokler so mogle. Mnoge so bile poslane v Egipt, da pomagajo rešiti dom. Za svoje ljudi so hranile najlepše perilo in oblačila, same pa so hodile v starih zakrpanih. Živeti in delati za domače, varčevati in potrpeti. To je bilo njihovo življenjsko vodilo. V starosti so ostale same, zapuščene od vseh. V zadnjih dneh njihovega življenja sem bila z njimi…« (s. Kristina).
    Nekatere Aleksandrinke so s svojim plemenitim služenjem prispevale skupnemu dobremu vsega človeštva. Marija Faganeli je npr. vzgajala poznejšega predsednika OZN, Butrosa Galija!

 

zbral Vinko Paljk

PRILOGA – STR. 3

IZ PAPEŽEVE POSLANICE ZA SVETOVNI DAN MIRU 2011 (4)

SVOBODA VERE - POT DO MIRU

DEDIŠČINA
Med temeljnimi pravicami in svoboščinami ima verska svoboda posebno mesto. Ko je verska svoboda priznana, je dostojanstvo človeške osebe deležno spoštovanja v njegovi korenini, družbene ustanove pa se utrjujejo. Nasprotno pa, ko se verska svoboda zanika, ko se poskuša preprečevati izpovedovanje osebne vere in življenja v skladnosti z vero, gre za napad na človeško dostojanstvo in se hkrati rušita pravičnost in mir. V tem smislu je verska svoboda tudi pridobitev politične in pravne civilizacije.
Oseba ne bi smela doživljati nasprotovanj, če želi pripadati eni veri ali ne želi izpovedovati nobene. V tem pogledu je mednarodna ureditev značilna, kolikor ne dopušča nobene razveljavitve verske svobode, razen zahteve javnega reda po pravičnosti. Mednarodna ureditev tako priznava pravicam verskega značaja isti status kot pravici do življenja in osebne svobode, torej tistim vsesplošnim in naravnim pravicam, ki jih človeški zakon ne sme nikoli zanikati. Verska svoboda ni izključna dediščina verujočih, ampak dediščina celotne družine narodov. Je bistvena prvina pravne države: ni je mogoče zanikati, ne da bi s tem hkrati napadli vse pravice in temeljne svoboščine, saj je njihova sinteza in vrhunec. Verska svoboda je lakmusov papir za preverjanje upoštevanja vseh drugih človeških pravic.


DRUŽBENA RAZSEŽNOST VERE
Kakor vsaka druga svoboščina se tudi verska svoboda uresničuje v odnosu do drugih, čeprav je njeno izhodišče človeška oseba. Svoboda brez odnosa do drugega ni uresničena svoboda. Verska svoboda se ne izčrpa na individualni ravni, ampak se udejanja v občestvu in v družbi v skladu z osebo kot bitjem odnosov in z javno naravo vere. Medsebojnost je odločujoča sestavina verske svobode, ki spodbuja občestvo vernikov k uresničevanju solidarnosti za skupni blagor.
Nezamenljiv je prispevek, ki ga verske skupnosti dajejo družbi. Karitativne in kulturne ustanove potrjujejo vlogo vernikov v družbenem življenju. Še pomembnejši je etični prispevek vere na področju političnega življenja. Ta ne sme biti nekaj obrobnega, ampak ga je treba razumeti kot pomembnega za rast skupnega dobrega.
Omeniti je treba versko razsežnost kulture, ki se je ustvarjala skozi stoletja po zaslugi družbenega in zlasti etičnega prispevka vere. Ta razsežnost ne diskriminira tistih, ki niso istega prepričanja, ampak krepi družbeno povezavo, integracijo in solidarnost.

VERSKA SVOBODA - NEVARNOST NJENEGA IZKORIŠČANJA
Izkoriščanje verske svobode za zakrivanje skrivnih interesov, kot so na primer prevrat, pridobivanje bogastva in ohranjevanje moči s strani kake skupine, lahko družbam povzroči velikansko škodo. Fanatizem, fundamentalizem in druge človekovemu dostojanstvu nasprotne prakse niso nikdar opravičeni, zlasti še, če so storjeni v imenu vere. Izpovedovanje vere se ne sme nikoli izkoriščati ali vsiljevati. Resnica se nikoli ne vsiljuje z nasiljem, ampak »z močjo same resnice«.
V tem smislu je vera pozitivna in gonilna moč za graditev civilne in politične družbe.

Benedikt XVI.
Sledi nadaljevanje

PRILOGA – STR. 4

ROMARJI V SANTIAGO DE COMPOSTELA

Z rekordnim številom romarjev v omenjenem romarskem središču, so 31. decembra zaključili »Leto sv. Jakoba«, v katerem so sprejeli 271.937 romarjev. Ob romanju na grob apostola Jakoba je papež Benedikt XVI. spomnil, da romanje pomeni srečanje z Bogom in je priložnost uživanja v naravnih lepotah, umetniški dediščini in zgodovinskemu izročilu nekega kraja. Papež je izrazil željo, da se bodo mnogi, ki so se oddaljili od vere in Boga, kot romarji spet vrnili.

GRAZ: PROBLEM PROSTOVOLJCEV

Karitas in sodelavci bolnišnične pastorale v škofiji Graz (Avstrija), vabijo k sodelovanju prostovoljce, ki bodo obiskovali bolne in jim pomagali. S tem želijo pomagati bolnikom, »ki se jim je način življenja zaradi bolezni spremenil«. Gre za vse, ki nimajo svojcev, ali so v času zdravljenja »iztrgani iz svojega okolja.« Namen službe je biti ob bolnih, na njihovi poti v bolnišnico in tudi na njihovi poti z zdravljenja domov. Na ta način bo osamljenost pacientov zmanjšana, pa tudi njihovim bližnjim bo lažje.

SE SME DUHOVNIK UKVARJATI S POLITIKO?

Nekateri bi želeli, da se Cerkev ne vključuje v družbeno življenje, predvsem ob volitvah, da v tem času ne govori o moralnih in etičnih načelih. Tako želijo kristjanom preprečiti, da bi v vsakdanjem življenju živeli svoje krščansko prepričanje. Politika pomeni skrb za skupno dobro, zato imajo vsi kristjani, tudi duhovniki nalogo, da delujejo na tem področju.
Trenutni problem ni v politiziranju duhovnikov, ampak v pomanjkanju krščanskih politikov, profesionalno in moralno sposobnih, da se kot kristjani angažirajo v politiki. Kristjani se morajo vključiti v dejavno politično življenje, njihovo delovanje je ključno v vseh družbenih strukturah. Pogoj je, da so dosledni v veri. Razlikovati moramo med tem, kar verniki naredijo v zavedanju osebne zavesti in med tem, kar naredijo v imenu Cerkve.

ZVON MIRU

»Bat« (kembelj) z zvona sv. Petra, oz »Nemškega zvona miru«, v katedrali v Kölnu, največjega delujočega cerkvenega zvona na svetu, je zaradi dotrajanosti materiala odpadel prav na praznik Svetih treh kraljev, zavetnikov stolnice. Zvon je težak 24 ton.
Med glavnimi znamenitostmi katedrale je oltar Svetih treh kraljev iz 13. stoletja, ki je uradno največji relikviar v zahodni Evropi. V njem hranijo kosti in 2.000 let stara oblačila, za katera menijo, da so pripadala trem modrim (Svetim trem kraljem).
Zvon se je oglasil za vse velike praznike in ob pomembnih zgodovinskih dogodkih (konec II. svetovne vojne, na dan združitve Nemčije).

Aleš Rupnik

Uvajanje v novo službo
Šef sprejema novo tajnico in jo opozarja: »Veste, pri tem delu morate biti zelo diskretni!« »Oh, glede tega vam pa ni treba skrbeti. Jaz še omare ne odprem, če prej ne potrkam!«