PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

POZABLJENA EDINOST

JAZ
Začelo se je tam na začetku, ko je človek (jaz) dejal Bogu: „Ne bom Te poslušal in Ti služil.“ Bog je spoštoval človekovo odločitev, vendar je bilo plačilo za neposlušnost izgon iz raja, ki ga človek čuti in doživlja v vsakdanjem življenju še danes. Edinost na začetku se je porušila in tako postala iskana še danes. Človek želi, išče ter si prizadeva, vendar je edinost zelo krhka in kratkotrajna. Sebičnost in človekov napuh povzročata skorajda neozdravljive rakave celice, ki uničujejo sobivanje človeka z naravo in Bogom.

TI
Človek človeku volk. Nihče ni hujši sovražnik drugemu, kot je lahko človek sočloveku. Sodoben način življenja in razmišljanja prinaša po vsakodnevnih novicah številne tragične zgodbe, ki se dogajajo prav v družini. Tipičen umor v Sloveniji se zgodi v družini. Novica izpred nekaj dni, ki nam daje misliti. Tekmovalnost, izkoriščanje, ljubosumnost, neodpuščanje – greh rojeva greh, če se mu človek ne upre in si ne poišče pomoči ali kot kristjan ne prosi Boga. Kdor se prepusti grehu, dejansko podpiše sebi in drugemu smrtno obsodbo.

ON
Zakaj bi pomagali onemu tam, sosedu, ki je v stiski ali se mu je zgodila nesreča. Že dalj časa ne govorimo in on si kazen itak zasluži, saj je neznosen in nam prizadeva krivice. Takšno razmišljanje v kristjanovi glavi ne zdrži in ne prinaša rešitve. Nesreča kliče k pomoči in trpljenje kliče po odrešitvi. Prav kristjan naj na to resnico in dejstvo  ne bi nikoli pozabil.

MI
Smo v tednu molitve za edinost med kristjani. Mi, ki imamo korenine v Jezusu Kristusu, temelju edinosti, smo prvi in najprej poklicani, da smo si med seboj edini. Kako boleče je slišati za needinost med kristjani v svetu, škofiji, v župniji. Če smo morda pozabili, da smo poklicani k edinosti, potem je vsakoletni teden molitve priložnost, da se na to spomnimo, začnemo bolj zavzeto delovati za to osnovno krščansko držo. JAZ, TI, ON, potrebujemo odrešenje. Da bi bili ENO, kliče Jezus. Nadaljujemo MI: da bi se razumeli, ljubili, da bi si znali odpuščati, da bi se znali sprejemati v vsej enkratnosti in drugačnosti. Odločitev za edinost je osebno dejanje, ki je nujno in predpogoj, če hočemo živeti oziroma preživeti.

p. Krizostom Komar

KAPELA

PRVOOBHAJANCI IN STARŠI
so minulo soboto, 22. januarja, pričeli z rednimi srečanji v pripravi na prvo sveto spoved in prvo sveto obhajilo, ki bo meseca majnika. Podprimo jih z molitvijo in prošnjo k Bogu, da odprejo svoj razum in srce za Jezusa pod podobo kruha.

SVETOPISEMSKA SKUPINA
se redno dobiva ob ponedeljkih po večerni sv. maši. Po srečevanju s knjigo Hebrejcev nadaljujemo spoznavanje knjige apostola Pavla Filipljanom. Ob nedelji Svetega pisma, 30. januarja, želimo vsem, da zahrepenite po prebiranju knjige vseh knjig in tudi vabimo, da se nam v skupini pridružite.

BLAGOSLOV DOMOV
Oglasite se in prijavite obisk duhovnika za blagoslov Vašega doma.

KRISTUS ODREŠENIK

STARŠI
S starši prvoobhajancev se srečamo danes po maši ob 9:00.

ŠOLA BOŽJEGA USMILJENJA
Srečanje je v torek, 25. januarja ob 16:00.  Zaključek z mašo ob 19:00.

BIRMANCI – SVETA GORA
Za birmance iz naše župnije je rezerviran termin na Sveti Gori konec tega tedna (od petka 28. januarja do nedelje, 30. januarja). Pojasnila in prijavnico ste prejeli na srečanju s starši.

KROMBERK IN VOGRSKO

OTROCI
K verouku pridite radi, lepo pripravljeni in z nalogami. Le tako se učimo pravega odnosa do človeka, do narave in do Boga.

PRVOOBHAJANCI
Skupaj s starši pridite na pripravo k rednemu verouku v četrtek ob 17. uri.

BIRMANCI
Ob koncu tedna boste sodelovali na duhovnem vikendu na Mirenskem Gradu. Starši vas pripeljejo v petek (28. 1.) ob 18. uri, po vas pa pridejo k maši v nedeljo ob 13. uri.

BLAGOSLOV DOMOV
V Kromberku nadaljujem z obiskom družin, kjer se lahko kaj pogovorimo, skupaj molimo in prejmemo blagoslov.

VERSKI TISK
Redne naročnike prosimo, da čim prej poravnate naročnino za 2011.

VOGRSKO
Prosimo vas, da pomagate pri popravilu cerkve s prispevki, ki jih nakažete preko TRR (64000-9411008202) ali prinesli v ovojnici, ko lahko tudi prejmete potrdilo.

SOLKAN

4. SEJA ŽPS
Bila je 17. januarja. Ob zapisniku so člani z veseljem ugotavljali uresničene sklepe prejšnje seje (oblazinjenje stolic v cerkvi), neuresničenim pa »podaljšali rok« uresničevanja (zlasti urejeno prihajanje k obhajilu). Podoživljali so tudi doživljajsko najbogatejše dni cerkvenega leta. Božje Dete je bilo še bolj radodarno od načrtovanj: trio Kresnice nam je na praznik Gospodovega razglašenja po večerni maši podaril kratek božični koncert in 16. januarja se je v solkanski cerkvi zgodila mala božičnica otroških in mladinskih cerkvenih zborov goriškega pastoralnega okrožja, v kateri so kot zbor sodelovali tudi naši veroučenci 6. razreda (pohvalno!).
Študijska točka je bila namenjena organiziranemu karitativnemu delu – poti do uspeha. Ustavili so se pri pregledu karitativnega dela v Solkanu po drugi svetovni vojni in pri dejavnostih, ki jih ŽK izvaja sedaj.
Predlogi in sklepi: člani ŽPS bodo obnovili znanje 14 del usmiljenja, da bi jih čim bolj živeli; do naslednje seje bodo – za zgled drugim - obiskali vsaj enega, ki je v stiski, morda kar po nedeljski maši; poskrbeli bodo za urejen dostop do cerkve za vozičke in za oglasno desko pred cerkvijo.
V Solkanu bo birma na velikonočni ponedeljek 25. 4. ob 16:00.

NAŠI RAJNI
13. januarja je dozorel za večno življenje 73-letni Anton (Toni) Mattiazzi, Soška 7. Naj mu Bog poplača z večno lučjo za muko trpljenja, domačim nakloni potrebno tolažbo!

ŠEMPETER

BINKOŠTNA DVORANA
V nedeljo 23. 1. bo ob 15:00 molitveno srečanje Binkoštne dvorane.
 
SREČANJA
V ponedeljek, 24. 1. bo ob 20:00 srečanje za katehistinje. V torek, 25. 1. bo ob 20:00 srečanje za bogoslužno komisijo ŽPS. V sredo, 25. 1. bo ob 20:00 srečanje za dobrodelno komisijo ŽPS.
 

SKUPNA OZNANILA

PRIPRAVA NA ZAKON
V ponedeljek 24. januarja ob 19:00 v prostorih župnije Kristusa Odrešenika prične prvi letošnji tečaj priprave na zakon. Vnaprejšnje prijave niso potrebne.

SREČANJE ORGANISTOV IN ZBOROVODIJ
Srečamo se v soboto, 29. januarja ob 19:45 v konkatedrali.

MOLIMO ZA EDINOST MED KRISTJANI
Gospod Jezus, na večer, preden si umrl za nas, si molil, da bi bili vsi Tvoji učenci popolnoma eno, kakor Ti v Očetu in Oče v Tebi. Daj, da bomo živo začutili, kako velika nezvestoba do Tebe je naša razdeljenost. Daj nam iskrenosti, da bomo priznali in obžalovali ravnodušnost, nezaupanje in medsebojno nenaklonjenost, ki se morda skrivajo v nas. Daj nam poguma, da bomo vse to izkoreninili. Nakloni nam, da se vsi zedinimo v Tebi, da bi se iz naših src in ustnic neprestano dvigala Tvoja molitev za edinost kristjanov, kakršno Ti hočeš. V tebi, ki si popolna Ljubezen, naj najdemo Pot, ki vodi do edinosti v poslušnosti Tvoji Ljubezni in Resnici. Amen.

PRILOGA – STR. 1

V NEDELJO 16. JAN. 2011 JE BIL 97. SVETOVNI DAN MIGRANTOV IN BEGUNCEV

MESTO ORESTIAS  ALI NJEGOVO NOVEJŠE IME: ORESTIADA
Orestiada je mesto s 25.000 prebivalci na severovzhodu Grčije. V današnji zasnovi je nastalo pred 90 leti (1922/23), ko se je po 1. svetovni vojni preselil iz Turčije v Grčijo en milijon in pol kristjanov, iz Grčije v Turčijo pa pol milijona muslimanov, torej preselitev, migracija kar dveh milijonov ljudi!
Samo lani, (2010), so pri tem mestu, kjer je najlažji in najpriročnejši mejni prehod med Evropo in Azijo, po znatnem ovinku pa tudi Afriko, »ilegalno« kot se reče, prečkali desettisoči iskalci dela in novega doma iz Azije in Afrike. Natančnega števila nihče ne pozna, ocenjujejo, da gre za množice, saj so jih samo pri Orestiadi ustavili lani med januarjem in novembrom kar 32.500.
Grška vlada je sklenila, da bo zato zgradila obzidje dolgo 206 km, trenutno delajo načrte za 12,5 km »ograje«.
Ker ne gre le za obzidje, marveč za ljudi, je začela, kakor je v Evropi navada, debata, ki je pomembna predvsem zaradi vprašanja, ali spada, kakor je rečeno! k človekovim svoboščinam, se pravi pravicam ta, da se sme človek, sam ali z družino, umakniti nasilju (begunci!) in si iskati drugje prostor dostojnega življenja (migranti!).

STALIŠČE BENEDIKTA XVI.
Ob letošnjem svetovnem dnevu migrantov in beguncev je papež izjavil, da je ta dan: »Priložnost za vso Cerkev, da razmišlja o naraščajočem pojavu preseljevanj in da moli, da bi se srca odprla za krščansko sprejemanje, pa tudi da bi kristjani delali za rast pravičnosti in solidarnosti, ki sta nosilna stebra pri izgradnji pristnega in trajnega miru.« Potem pa nadaljuje: »Iz te globoke vezi med vsemi človeškimi bitji raste sporočilo, ki sem ga izbral za naše letošnje razmišljanje z naslovom Ena sama človeška družina… v kateri so ljudje različne vere potisnjeni v dialog in plodno sožitje…«

»ZAŠČITNIM« OBZIDJEM DATI IME
Za namero, da se Evropejci zapremo z novimi zidovi med nami, ki »smo skupnost« in onimi, ki »niso v skupnosti« je posrečena izbira imena: vsa zaščitna obzidja pred migranti in begunci so: obzidja sramote. Tako obzidje med Mehiko in Združenimi državami, med Izraelom in Palestino, kakor med Grčijo in Turčijo. Že ono zavrženo obzidje, imenovano Berlinski zid, ki naj bi ščitilo pridobitve delavske revolucije in svobode v socializmu je dokaz, da so vsa tovrstna obzidja kratkoročnega veka in zgolj v betonski nesmisel vgrajena prestrašenost.
Po oceni zadnjega poročila Mednarodne organizacije za migracije s sedežem v Ženevi z dne 29.11.2010 je že danes po svetu 214 milijonov mednarodnih migrantov, čez 40 let naj bi se njihovo število bližalo polovici milijarde ali natančneje: bilo naj bi jih 405 milijonov.

Gašper Rudolf

PRILOGA – STR. 2

IZJAVA NOVOMEŠKEGA ŠKOFA ANDREJA GLAVANA OB PODPISU ODLOKA

O PRIZNANJU MUČENIŠTVA DRINSKIH MUČENK

Škofija Novo mesto in z njo tudi vsa Cerkev na Slovenskem postaja dežela mučencev in mučenk. 13. junija 2010 je bil na Slovenskem evharističnem kongresu za blaženega in mučenca razglašen Alojzij Grozde. V petek, 14. januarja, pa je papež Benedikt XVI. podpisal odlok o priznanju mučeništva petim redovnicam iz redovne družbe Hčera Božje ljubezni, ki so mučeniško smrt pretrpele v decembru 1941 v mestu Goražde ob Drini v današnji Bosni in Hercegovini. Med temi drinskimi mučenkami, ki so bile žrtve četnikov, sta bili tudi dve Slovenki: sestra Krizina (Jožefa) Bojanc iz Zbur v župniji Šmarjeta in sestra Antonija (Jožefa) Fabjan, iz vasi Lipje v župniji Hinje. Te sestre so bile živ zgled krščanske dobrodelnosti, saj so v Otroškem domu na Palah pri Sarajevu v Bosni in Hercegovini požrtvovalno negovale bolnike in velikodušno skrbele za otroke različnih ver in narodnosti. S svojo mučeniško smrtjo so postale tudi priče izjemne zvestobe Bogu.
Red sester Hčera božje ljubezni je v Avstriji ustanovila sestra Franciska Lechner. Sarajevski nadškof dr. Josip Stadler je prve sestre iz Avstrije povabil v Sarajevo. V red je v nadaljnjih desetletjih med drugimi vstopilo 70 Slovenk.
Sestri Krizina Bojanc, rojena 1885, in Antonija Fabjan, rojena 1907, sta bili doma iz skromnih, zelo revnih družin. Preden sta vstopili v red Hčera Božje ljubezni je s. Krizina (prej Jožefa) v domači vasi živela 36 let, s. Antonija (prej Jožefa) pa v Suhi krajini 22 let (v Hinjah, Žužemberku in Ajdovcu).
Ob papeževem podpisu odloka o priznanju mučeništva petih redovnic, med katerimi sta dve Slovenki iz naše škofije, se kot Cerkev na Slovenskem veselimo skupaj s Cerkvijo v Bosni in Hercegovini. Zgodovinske vezi med obema Cerkvama, ki so bile na prehodu iz 19. v 20. stoletje zelo številne, dobivajo z razglasitvijo Drinskih mučenk novo moč in pomen.
Vsi naši blaženi in tudi svetniški kandidati, med njimi tudi božji služabnik škof Janez Gnidovec, doma iz Ajdovca v naši škofiji, sporočajo: da je možno ljubiti Boga nad vse v vseh življenjskih okoljih, mu biti do konca zvest v svoji poklicanosti, biti velik v majhnih stvareh in dolžnostih vsakdanjega življenja, vse delati iz ljubezni brez sebičnosti, v vsakem človeku ne glede na razlike videti brata in si prizadevati za krščanske ideale. Takšno pričevanje potrebuje današnji svet in tudi naša slovenska družba.
Veselimo se tolikih milosti, ki smo jih deležni v našem času. Naj nam vsem pomagajo k poglobitvi verskega življenja, k večji skrbi za duhovniške in redovniške poklice, in predvsem k večji svetosti. Svetost je tista sila, ki je sposobna spremeniti svet tudi tedaj, ko vsa druga prizadevanja ne rodijo pravih sadov!

 

msgr. Andrej Glavan
Novomeški škof

PRILOGA – STR. 3

IZ PAPEŽEVE POSLANICE ZA SVETOVNI DAN MIRU 2011 (3)

SVOBODA VERE - POT DO MIRU

VERSKA SVOBODA IN MEDSEBOJNO SPOŠTOVANJE
Verska svoboda je temelj moralne svobode. Odprtost za resnico in dobro ter odprtost za Boga, ki je utemeljena v človeški naravi, daje polnost dostojanstva vsakemu človeku in zagotavlja medsebojno spoštovanje. Verske svobode ne smemo razumeti zgolj kot odsotnost prisile, ampak predvsem kot možnost odločanja v duhu resnice. Obstaja nerazdružna povezanost med svobodo in spoštovanjem, kajti »pri uveljavljanju svojih pravic obvezuje vsakega posameznika in vsako družbeno skupnost nravna postava (moralni zakon), da se ozira tako na pravice drugih kakor na svoje dolžnosti do drugih in na skupni blagor vseh.«

SOVRAŠTVO IN BREZBRIŽNOST DO BOGA
Svoboda, ki je sovražna ali brezbrižna do Boga, zanika samo sebe in ne zagotavlja dolžnega
spoštovanja drugega. Prepričanje, ki meni, da smo docela nezmožni iskati resnico in dobro,
nima objektivnih razlogov in motivov za delovanje, razen tistih, ki jih nalagajo trenutne in priložnostne koristi, tudi nima neke »istovetnosti« za ohranjevanje in graditev z resnično svobodnimi in zavestnimi izbirami. Ne more se torej sklicevati na spoštovanje »prepričanja« drugih, ki so prav tako odtujena svojemu najglobljemu bistvu, ki bi torej mogla uveljaviti »druge razloge« ali kar »noben razlog«.

RELATIVIZEM
Utvara, da je mogoče v moralnem relativizmu najti ključ za mirno sožitje, je dejansko izvir spora in zanikanja dostojanstva človeških oseb. Razumljiva je torej nujnost priznavanja dvojne razsežnosti znotraj enosti človeške osebe: verske in družbene razsežnosti. V tem pogledu je nesprejemljivo, da bi »morali verniki opustiti del samega sebe, namreč svojo vero, da bi bili dejavni državljani; nikoli ne bi smeli biti prisiljeni zatajiti Boga, da bi bili deležni svojih pravic«.

DRUŽINA
Kakor je verska svoboda pot do miru, tako je verska vzgoja privilegirana pot usposabljanja
novih rodov za priznavanje drugega kot svojega brata in sestro, s katerima skupaj hodimo in sodelujemo, da bi se vsi čutili živi člani iste človeške družine, iz katere ne sme biti nihče izključen. Družina, utemeljena na zakonu, je izraz intimne povezanosti in dopolnjevanja med moškim in žensko in je v tem smislu prva šola oblikovanja ter družbene, kulturne, moralne in duhovne rasti otrok, ki morajo imeti v očetu in materi prve pričevalce življenja, usmerjenega v iskanje resnice in ljubezni do Boga. Starši morajo biti vedno svobodni, da brez prisile in odgovorno posredujejo otrokom lastno dediščino vere, vrednot in kulture.

PRVA IZKUŠNJA SVOBODE IN MEDČLOVEŠKIH ODNOSOV
Družina je osnovna celica družbe, je prvi prostor, v katerem se oblikujejo skladni odnosi na vseh ravneh življenja, tudi mednarodnega.
To pot je treba modro prehoditi, da bi ustvarili trdno in solidarno družbeno telo, pripravili mlade, da postanejo odgovorni v svobodni družbi v duhu razumevanja in miru.

Benedikt XVI,
Sledi nadaljevanje

PRILOGA – STR. 4

DEDIŠČINA EVROPE

Nekdanji predsednik Papeškega sveta za kulturo in medverski dialog, kardinal Paul Poupard je ob stoti obletnici Časopisa za zgodovino Cerkve v Franciji imel na francoskem institutu v Parizu predavanje o krščanskem izročilu evropske kulture.
Izhodišče predavanja so bile Goethejeve besede, da se je Evropa rodila in izoblikovala ob romarskih poteh, krščanstvo pa je njen materin jezik. O tem je govoril tudi papež Janez Pavel II. na romanju v Santiago de Compostela. Danes lahko občudujemo mnoge evropske dosežki na področjih umetnosti, književnosti, znanosti, humanizma, ki so sad krščanskih prizadevanj za skupni napredek. Po vsej Evropi so si mnogi svetniki, umetniki in znanstveniki, pa tudi politki prizadevali za razvoj na vseh teh področjih. O tem govori tudi enciklika Janeza Pavla II. o sv. Cirilu in Metodu, ki v šestem poglavju govori o evangeliju in kulturi.
Žal tega prispevka danes mnogi ne želijo priznati. Tudi ideje o svobodi, svobodi vesti, krščanski dediščini ne samo, da ne želijo priznati, ampak krščanstvu predvsem iz populističnih razlogov nasprotujejo. V zgodovini je bilo storjenih veliko napak, česar nihče ne zanika. Kljub vsemu pa se evropska krščanska dediščina potrjuje s svojo navzočnostjo in sporočilom, tudi za današnji čas.

MEDNARODNI KATOLIŠKI FESTIVAL FILMA IN MULTIMEDIJEV

Od 1. do 5. junija v Mestu Brezmadežne Niepokalanowu organizirajo tradicionalni XXVI. mednarodni katoliški festival filma in multimedijev. Festival organizira Katoliško filmsko združenje »Sv. Maksimilijan Kolbe« in samostan v Niepokalanowu.
Letošnji Festival pripravljajo v znamenju leta sv. Maksimilijana Kolbeja, ki ga je ob 70. obletnici njegove smrti v koncentracijskem taborišču Auschwitz razglasil Senat Poljske. Geslo festivala je: »Sv. Maksimilijan – zavetnik modernih medijev«, ki so ga povezali s sporočilom dnevov družbenih komunikacij v letu 2010 na temo: »Duhovniki in pastorala digitalnega sveta: moderna sredstva javnega obveščanja v službi Besede«.
Več o festivalu, lahko preberemo na spletni strani: www.festiwalniepokalanow.pl.
 

BLAGOSLOVLJENA INTERNETNA KAPELA

1. januarja so v cerkvi sv. Mihaela v nizozemskem mestu Steyl misijonske hiše verbitov (družbe Božje Besede) blagoslovili »internetno kapelo«. Mnogi želijo na grobu sv. Arnolda Janssena, ustanovitelja Družbe verbitov prižgati svečo in moliti. Trije mladi fantje iz nemškega mesta Wickede – Ruhr so postavili in oblikovali stran nove »internetne kapele«. V prvih desetih dneh je kapelo (stran) obiskalo 2300 oseb. Dnevno jo obišče okrog 100 ljudi, »online« prižgejo svečo in napišejo molitveni namen, po katerem redovniki v samostanu in na grobu svetnika molijo. Kapelo lahko obiščemo na straneh: www.onlinechapel-steyl.de in www.steyl.eu .
Aleš Rupnik

Ob razprodaji
Ob januarskih razprodajah se gospa Sonja odpravi po nove čevlje in se končno odloči: »Vzela bom čevlje, ki sem jih pomerila prve.« 
»Žal, prepozno,« pojasni prodajalka, »kolegica jih je prodala pred dvema urama!«