PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

KAJ BOMO POČELI?

V Stari zavezi na koncu Jozuetove knjige, ko Jozue že umira, še enkrat zahteva od ljudi, da se izrečejo, komu bodo služili: »Ali bogovom, katerim so služili vaši očetje onstran reke, ali bogovom Amoréjcev, v katerih deželi prebivate. Jaz in moja hiša pa bomo služili GOSPODU.‹ Ljudstvo je tedaj odgovorilo in reklo: ›Daleč od nas bodi, da bi zapustili GOSPODA in služili drugim bogovom‹« (Joz 24,15–20). … Ljudje so obljubljali, da bodo služili Gospodu, potem pa so na obljubo pozabili. Tudi apostoli so Jezusu zagotavljali zvestobo. Peter mu je rekel, da bi šel zanj celo v smrt. Jezus pa, ki ga je poznal, mu je napovedal, da ga bo zatajil. To se dogaja tudi ob začetku veroučnega leta vsi imamo dobre sklepe, dobimo tudi dobre obljube, že pred koncem pa se vse izjalovi.
Če računamo nase in na »naše sodobne znanstvene prijeme« se nam bo to vedno dogajalo. Če smo na stopnji poučevanja, to je pred velikonočno skrivnostjo, je to normalno. 
Ko za Jezusom hodijo velike množice, to lahko razvodeni radikalnost oznanila. Ni problematično samo, če ljudje nočejo hoditi v cerkev, problematično je lahko tudi, če hodijo vsi. Velike množice imajo svoje močne zakonitosti same v sebi in težko hodijo po ozki in strmi poti za Jezusom. Zato se ne ustrašimo, če smo kdaj sami na Jezusovi strani – to je na strani resnice, pravice, ljubezni …, to je bolj ali manj normalno. Večina pisanja in govorjenja se nad grehom in egoizmom sodobnega sveta samo zgraža, kot da bi lahko bil in bi celo moral biti svet in človek, tudi brez Boga dober, kar sploh ni res. Brez Jezusa ne moremo storiti nič dobrega.
Skozi vso zgodovino je bilo malo takih, ki so bolj cenili Kristusa kot vse drugo, tudi svoje življenje. Toda skozi vso zgodovino smo, hvala Bogu, imeli svetnike, ki so tudi s svojo krvjo izpričali, da so Njega vredni.
Mogoče je namreč slediti Kristusu in ne biti njegov. Mogoče je vzklikati in govoriti, a ne delati in se ne boriti.
Mogoče je otroka pošiljati k verouku in ga pogansko vzgajati. Tega pa ne delajo samo starši, ampak jim pri tem pomagajo katehisti in celo duhovniki. Kaj hitro nam sodoben način nevzgoje, pod pritiskom različnih sodobnih vzorcev poučevanja, odnese bistveno − navduševanje za Kristusa.
Jezus je farizejem rekel: Prepotujejo kopno in morje, da enega samega pridobite za svojo vero in ko se to zgodi, ga naredite za sina pekla hujšega sina pekla, dvakrat hujšega od sebe« (Mt 23,15). Premislimo, ali se je pametno iti krščanstvo in ne biti kristjan. Ali je pametno pošiljati otroke k verouku in celo k maši in ne vzljubiti Jezusa in njegovega načina življenja?

 

Joško Tomažič

KAPELA

VERUČNA SREČANJA
bodo potekala v tednu, ki je pred nami: ponedeljek za prvo triado, torek za drugo in sredo za tretjo triado, vse tri dneve ob 17. uri v samostanski dvorani. Sv. maša ob začetku veroučnega leta bo v nedeljo 12. 9. ob 10. uri.

MALI ŠMAREN
Na praznik Marijinega rojstva v sredo 8. septembra bodo svete maše ob 7., 10. in 19. uri.

POLETNA STATISTIKA (2. del)
POGREBI:
V poletnim mesecih so se poslovili: 12. julija – Solkan, Margerita Brajnik (80), Streliška 6; 26. julija – Stara Gora, Stanislav Škarja (72), Rutarjeva 2; 25. julija – Stara Gora, Vera Logar (71), Gregorčičeva 15; 29. julija – Stara Gora, Jožef Plohl (82), Pinka Tomažiča 29; 31. julija  - Vogrsko, Alojz Žbogar (76), Stara Gora 13 in in 23. avgusta – Stara Gora, Umbert (Berto) Gregorčič (69), Streliška 36. Naj si pri Bogu spočijejo od zemeljskega truda.

POROKE:
Zakrament sv. zakona sos kleni naslenji pari: 14. avgusta, ženin Valentin Bufolin iz Šempetra pri Gorici in nevesta Teja Istinič, Valenčičeva 5, Nova Gorica; 21. avgusta, ženin Luka Bohinc in nevesta Nina Primožič, Trubarjeva 18, Nova Gorica in 28. avgusta, ženin Marco Mizzon iz Gorice in nevesta Vesna Dominko, Gregorčičeva 12/b, Nova Gorica. Dragi mladoporočenci, veselimo se z Vami in Vam želimo obilo sreče ter Božjega blagoslova.

KRISTUS ODREŠENIK

URNIK MAŠ
Od jutri dalje je med tednom maša tudi zjutraj ob 7:30.
 
VEROUK
Z veroukom začnemo 6. septembra po urniku, ki je na oglasni deski. Veroučenci od 1. razreda dalje pridejo že na prvo srečanje z zvezki in obenem vrnejo spričevala.
S katehistinjami se srečamo v ponedeljek, 6. septembra po maši.

PRVOOBHAJANCI
Srečanja bodo ob petkih ob 18:00, prvič v petek, 10. septembra.

 

UVODNA MAŠA
Maša ob začetku pastoralnega in veroučnega leta bo v nedeljo 12. septembra ob 11:00.
 
ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET
Prvo srečanje v letošnjem pastoralnem letu bo v sredo, 8. septembra ob 20:00.

KROMBERK IN VOGRSKO

SHOD V KROMBERKU
Danes je slovesnost ob prazniku župnijske zavetnice Marije Tolažnice (4. 9.) in ob obletnici posvetitve cerkve (8. 9. 1927). Od 15. ure bo prilika za spoved, od 15:30 rožni venec. Slovesna maša s procesijo z novim kipom ter blagoslovom obnovljene kapelice pod cerkvijo je ob 16. uri. Vabljeni, Marijini častilci!

OTROCI
Skupaj s katehistinjami vas lepo pozdravljam. Gotovo poleti niste pozabili na molitev in mašo!? Šolsko leto ste že pričeli. Ta teden začenjamo še z veroukom. Za Božjo pomoč se bomo priporočili pri maši prihodnjo nedeljo.
Vpisovanje v novi letnik verouka bo po urniku. K »vpisu« pridete starši in otroci. S seboj prinesite podpisana spričevala in starši denar, da boste nabavili veroučne knjige in zvezke ter poravnali stroške verouka. Pri prvi uri se bomo pogovorili o vsebini - snovi, o sodelovanju med letom, o programu priprave na prvo obhajilo, na birmo…
Starši in otroci, obvestite se med seboj; še posebej obvestite starše prvega razreda!

PEVSKE VAJE
V Kromberku so ob četrtkih po maši (19:30), za otroški (mladinski) zbor pa ob sobotah ob 10. uri.

SOLKAN

VESELO V NOVO VEROUČNO LETO
Prve veroučne ure ta teden: v ponedeljek in torek. Jezusova mala šola v ponedeljek ob 16:00 za otroke rojene leta 2005.

UVAJANJE V EVHARISTIJO
Na današnjem srečanju starši s prvoobhajanci odkrivajo prvi del maše – besedno bogoslužje. Ko živimo Božjo besedo, ta v nas rodi sadove – kot seme, ki zraste do klasa.  Nadomestno srečanje je v torek pri maši ob 19:00 in po njej. – Vsi v župniji spremljajmo prvoobhajance z molitvijo in zgledom, da v nas vidijo živo in živeto Besedo.

KATEHETSKA NEDELJA
12. septembra pri maši ob 10:00 prosimo Svetega Duha za blagoslov novega veroučnega in šolskega leta. Vabljene vse družine veroučencev!

ROJSTVO DEVICE MARIJE – MALI ŠMAREN
Sreda 8. September.
Sv. mašo bo ob 16:00 daroval škof msgr. Metod Pirih ob 10. obletnici Materinskega doma in Zavoda Karitas Samarijan. Zato ob 19:00 ta dan ni maše.

ŠEMPAS – OSEK

Oznanil nismo prejeli!

ŠEMPETER

POSLOVILI SMO SE
Med počitnicami so v naši župniji umrli: 2. julija Vida Bratina, C. prekomorskih brigad 22, 14. julija Anton Silič, C. goriške fronte 77, 16. julija Zofija Vončina, Na hribu 9, 18. julija Zora Forčesin, C. goriške fronte 36a in 23. julija Jožica Martinuč, Ul. Andreja Gabrščka 6. Naj počivajo v miru.
 
GOSPOD DUŠAN BRATINA
je odšel v dom Dom. Po smrti sestre Vide 2. julija 2010, ki je bila g. Dušanu gospodinja od njegove nove maše leta 1938, se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo. 11. avgusta je moral v bolnišnico in 20. avgusta v Dom Pristan v Vipavo. V Šempetru je bil župnik od leta 1967 do 1988, potem pa je živel v kaplaniji kot župnik v pokoju. Somaševal je do zadnjega dne v župnijski cerkvi. Do zadnjega je tudi vozil avtomobil. Občudovali smo njegovo korajžo, obenem pa zanj tudi trepetali. Hvala Bogu, da ni imel nobenega karambola. Za vsa dolga leta duhovništva in za vsa leta, ki jih je preživel med nami v Šempetru, se iskreno zahvaljujemo in mu želimo lepo starost tudi v naprej in bogato plačilo pri Bogu.
 
SREČANJA
Ob začetku veroučnega leta vabim na srečanje starše 3. razreda (bodočih prvoobhajancev) v ponedeljek, 6. septembra ob 20:00 in starše 7. in 8. razreda (bodočih birmancev) v torek, 7. septembra ob 20:00, da se dogovorimo za program priprave na zakramente. Na srečanje ob začetku pastoralnega leta vabim tudi pevovodje in organiste v sredo, 8. septembra ob 20:00, da se dogovorimo za razpored petja.

SKUPNA OZNANILA

MOLITVENI DAN ZA DUHOVNE POKLICE
SVETA GORA - sobota 11. september
Ob 8:00 križev pot s Prevala, ob 9:30 ura molitve,

VERA IN LUČ
V nedeljo, 12. 9. ob 15:00 bo prvo srečanje goriške skupine Vera in luč v letošnjem pastoralnem letu. Lepo vabljene vse družine, ki imajo otroke z drugačnimi potrebami, pa tudi mladi, ki so pripravljeni darovati nekaj časa za naše Lučke.

PRILOGA – STR. 1

DRUŽINSKI ZAKONIK (2)

OTROK NA PRVEM MESTU?
Korist otroka je eno od nosilnih sporočil predloga družinskega zakonika. Otrok, ki ima pravico…; otrok, ki ga je potrebno zaščititi pred nasiljem… Otrok na ta način, tudi preko zakonodaje lahko hitro postane stvar trženja in uveljavljanja osebnih interesov.

V civilni iniciativi »Za družino in pravice otrok« glede tega navajajo nekaj utemeljenih argumentov:
-    Predlagatelji nas želijo prepričati, da je celoten zakonik, tudi legalizacija istospolne zakonske zveze, v prid otrok, hkrati pa uvajajo možnost posvojitve s strani izvenzakonskih skupnosti.
-    Otrok po mnenju psihologov in psihoanalitikov za psihofizični razvoj potrebuje očeta in mater oz. moški in ženski lik.
-    Družina je po mnenju prava nadstandard, privilegij, ki je splošno koristna ustanova - dobra za posredovanje življenja, vzgojo otrok in njihovo zdravstveno ter socialno varstvo.
-    Študije kažejo, da otroci v istospolnih skupnostih pogrešajo starša, ki ga nimajo (očeta ali mater).
-    Otroci v istospolnih skupnostih bi bili zaradi svojih posvojiteljev izpostavljeni večjim zdravstvenim in socialnim tveganjem (ločitev – med geji 50% in lezbijkami 167% pogosteje, okužbe z virusom HIV, nasilje itd…).

»Vsakdo od nas potrebuje notranji in zunanji mir, da se lahko polno uresničuje. Otroci ga potrebujejo še več. Ne eksperimentirajmo z njimi zaradi zgolj lastnih egoističnih interesov. Tisto, kar je dobro za nas, še zdaleč ni dobro tudi zanje. In ne želite si, da vam bodo otroci enkrat pokazali, zakaj nobeno nasilje nad naravnim ni dopustno. Nobeno. In prosim, ne sprašujte se več, kaj je naravno« (Sabina Obolnar, Uvodnik Delove priloge Ona 9. 3. 2010).

KAJ JE PRAVICA?
Danes je vprašanje človekovih pravic zelo zamegljeno, celo tako, da že neka želja nekoga v površni interpretaciji lahko postane pravica, ki jo človek zahteva zase in za svoje trenutne potrebe. Prav to je znamenje, da smo porušili sistem vrednot do tistih osnovnih – preživetvenih. Mogoče se pa vendarle moramo vprašati, kaj je sploh še naravno in se začeti zavedati, da nekaj, kar ti narava ni dala (kar ni naravno), ne moreš zahtevati kot pravico (izpolnitev želje). Ta propad je doživela grška, rimska in še marsikatera civilizacija. Potrebno je le razumeti.
Sabina Obolnar še pravi: »Zdaj naša vrla politična srenja razpravlja o novem družinskem zakoniku, del katerega je tudi posvojitev otrok istospolnih partnerjev. Najbolj boleča točka… Vsekakor premalo jasnih in z znanstvenimi dejstvi podprtih argumentacij. Sklicevanje, da v Sloveniji živi v heteroseksualnih skupnostih toliko in toliko otrok v neznosnih razmerah, name ne naredi nobenega vtisa. Kakor tudi ne, da že zdaj otroci živijo v homoseksualnih skupnostih – ker sta se mati ali oče odločila za novo, drugačno obliko življenja – in jim prav nič ne manjka. Ja, kdo pa ve, kako se počutijo?« Dodajam: In kaj je potem otrokova pravica?

Aleš Rupnik

PRILOGA STR. 2

FILIP TERČELJ – PRIČEVANJA (2)

MED DIJAKI POLJANSKE GIMNAZIJE
Gabrijela Eržen, rojena 03. 03. 1920 v Šiški (Ljubljana), je leta 1939 maturirala na znameniti poljanski gimnaziji, na kateri je v njenih dijaških letih poučeval nemščino in bil veroučitelj primorski begunec, Filip Terčelj. Gospa Gabrijela, poročena Beličič, živi od leta 1945 na Opčinah pri Trstu.  Na akademiji v spomin prof. Terčelja, 4. febr. letos, je spregovorila o priljubljenem profesorju in katehetu.  Njeno pričevanje v nebistvenem krajšamo in mu, zaradi večje preglednosti, dodajamo podnaslove.
»V tistih letih je bilo v Ljubljani vse polno mladinskih organizacij, dijaških in akademskih, tako da je bila mladina, mlajša in starejša zelo organizirana in je tudi zelo močno čutila svojo pripadnost raznim gibanjem in krogom.

LJUBLJANSKA SKREGANOST
… Poznali smo Mihaelovo skupino znotraj Katoliške akcije, poznali Tomčeve mladce, Ehrlichove stražarje, pa Zarjane, ki so bili blizu krščanskim socialistom, Slovensko dijaško zvezo… polno je bilo tega in ta primorski begunec, sicer izreden organizacijski talent, se je v Ljubljani znašel 'na že obdelani in posejani njivi', če naj tako rečem.  Vse omenjene in druge organizacije so imele zelo izdelane programe in vsebine in so bile med sabo skregane, kar je bilo – če danes gledam nazaj – nepopravljiva škoda, saj so v bistvu vsi delali za iste cilje,  narodno-verske ideale in vrednote.

GIMNAZIJKA
Če pomislim, kako smo bile angažirane poljanske gimnazijke tudi na šolski ravni, me skoraj čudi. Pa saj smo imele tudi svojo himno, besedilo je napisala nekoliko starejša sošolka Hočevarjeva in se zaključuje z verzi: »Kaj življenja bi se bale!/ Z vero vase in  v Boga/ gremo v boj za ideale,/ za blaginjo naroda!« … Živeli smo za narod in Boga. Srečanja so se kar vrstila, ob sobotah popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Profesor Terčelj si je namreč izmislil način, ki ni bil vsiljiv ali razdiralen do drugih mladinskih organizacij in je zato nagovarjal predvsem mlajše in tiste, ki so se vlekli kot Ljubljanica z enega konca mesta na drugega…

SOBOTNA SREČANJA
Po kratkem češčenju, ki ga je vodil sam Terčelj, je poskrbel, da smo se zbrana mladina ustavili ob petju, pripravah gledaliških predstav in se utrjevali v razpravljanju. Peli smo, tudi njegove pesmi, izmed njih jih še veliko znam.  Večkrat smo zaslutili, da imajo njegova besedila ob verski tudi narodnoobrambni pomen in mislim, da so jih Primorci takrat tako tudi doživljali.   Gimnazijski čas je bil napolnjen s študijem in obšolskimi dejavnostmi, da smo bili stalno vpreženi. Vedno znova smo postavljali na oder nove igre… peli smo od jutra do večera…    
Pristop g. Terčelja je bil izreden, s posebno karizmo. Z dijaki je znal govoriti naravno in sproščeno, vedno nas je imel za sebi enake.
Predvsem je bil zelo človeški.


PRILOGA STR. 3

S. BEATA GOMIŠČEK (1)

V pastoralnem letu, ki je posvečeno dobrodelnosti, bodo tudi Oznanila v svoji Prilogi namenila kakšno stran tej tematiki. Začnemo s predstavitvijo redovnice, ki je dve tretjini življenja posvetila služenju posebne vrste potrebnih: slovenskim služkinjam v tujini, v Egiptu.

S. Beata se je rodila 23. 2. 1902 v Solkanu kot Ludovika Jožefa očetu Francu, ki je bil mizarski mojster, in materi Jožefi Pelegrin. Imenovali so jo tudi Vikca. 8. 12. 1921 je bila sprejeta v Marijino družbo v Solkanu. Takrat je Marijino družbo vodil kaplan dr. Mirko Brumat. 22. 1. 1922 je bila izbrana za nadzornico novink. Izgleda, da je tega ali naslednjega leta že odšla v samostan v Maribor k  Šolskim sestram sv. Frančiška Kristusa kralja, saj je na seznamu pri njenem imenu opomba »šla v samostan«. Še podatek s spominske podobice: »V spomin na presrečni dan preobleke. Po božji previdnosti. S. Beata. 15. 8. 1923«. Potem je bila v samostanu v Tomaju.

Iz pripovedovanja goriške slikarke Milice Kogoj Dorici Makuc: Z Ludoviko sta bili sošolki in veliki prijateljici. Za samostan naj bi se bila mlada Solkanka odločila zaradi razočaranja v mladostni ljubezni. Že kot mlado dekle je pokazala izredno  glasbeno nadarjenost. V šoli si je nabirala tudi pevovodskih izkušenj, kar ji je pozneje prišlo še kako prav.

Iz Kronike šolskih sester v Aleksandriji, ki jo je prav ona pisala do leta 1961: Leto 1925: »Dne 27. 10. sta dospeli s parnikom dve težko pričakovani sestri. Prva s. Beata Gomišček, druga s. Leonida Pičulin. Obe iz Tomaja.« Leto 1926: »S. Beata zbolela in začela močno kašljati. Šla v Kajer (tri tedne), da spremeni zrak. To se je prav dobro obneslo.« Leto 1927: »29. 7. sta odpotovali iz Aleksandrije v Maribor na večne zaobljube s. Beata in s. Lucijana.« Leto 1930: »7. 12. sta prišli iz Evrope s. Beata in s. Maksimila. Prva za prednico v Aleksandriji, druga za prednico v Kairi.« Na oddih in duhovne vaje je s. Beata potovala v Evropo leta 1938, 1953, 1959 in 1965. Leto 1959: »22. 8. je morala s. prednica Mr. Beata radi bolezni hitro odpotovati v Evropo. Vrnila se je boljša 27. 10.« Leto 1965: »S. prednica Beata Gomišček je odšla v Evropo in se težko bolna vrnila nazaj. Že tam so ugotovili, da ima raka. 5. 11. se je vrnila v Evropo s. Veronika. S. prednica Beata jo je spremljala na parnik. Ko se je vrnila domov, je obležala za trombo-flebite.  V postelji je ostala še celo leto.« Leto 1966: »20. 6. smo odpeljali težko bolno prednico Beato Gomišček v italijansko bolnišnico (kjer ji je stregla slovenska sestra Dolores Lisjak, kombonjanka). Poleg raka je imela še visoko sladkorno in slabo srce. 12. 8. je umrla. To je bil hud udarec za podružnico, ker je izgubila večletno dobro in uvidevno prednico.«                           

Vinko Paljk

PRILOGA STR. 4

»ZAČNI RAZMIŠLJATI«

S tem geslom je Odbor za pastoralo mladih dominikanskih provinc v Španiji organiziral 3. narodni kongres evangelizacije, ki je namenjen predvsem mladim in vsem, ki z njimi delajo. Cilj letošnjega srečanja je razmislek o delu z mladimi v luči misli, dela in življenja sv. Dominika. Na dvodnevnem kongresu so pripravili predavanja, delavnice, okrogle mize, pogovore, molitvena in bogoslužna srečanja, s katerimi želijo mladim pomagati v njihovem procesu razvoja in zorenja v veri.

DAN KRŠČANSKIH MUČENCEV V INDIJI

V nedeljo, 29. avgusta, na obletnico masakra v indijski zvezni državi Orissi, v Indiji obhajajo Narodni dan indijskih mučencev, ki so ga ustanovili v spomin na vse, ki so življenje žrtvovali zaradi vere v Kristusa, tudi sodobne mučence današnje Indije. Predlog za spominski dan so soglasno podprli v vseh krščanskih veroizpovedih in poteka na ekumenski ravni, kar ima večji vpliv tudi na družbeni ravni. Z njim se želijo spomniti vseh nedolžnih žrtev in njihovega trpljenja, kot sporočilo in izročilo za mlade. Ob tem so pripravili tudi obsežno akcijo senzibilizacije vseh kristjanov v državi. Organizirali so molitvena srečanja in druge solidarnostne akcije. V času nasilja so uničili okrog 150 cerkva, požgali 4.500 stanovanj in poškodovali 13 krščanskih šol. Približno 53.000 kristjanov je ostalo brez strehe nad glavo.

GADAFI V ITALIJI

Obisk libijskega voditelja v Italiji in njegov govor na Libijski akademiji v Rimu je napolnil časopisne strani, še posebej njegove besede: »Islam bi moral postati religija vse Evrope«. Prvi korak v tej smeri je vstop Turčije v Evropsko unijo. To je izjavil pred 500 ženskami, ki so jih sicer agencije najele in jim plačale po 80 evrov za udeležbo. Po srečanju so dobile tudi izvod Korana.
Sporočilo je komentiral predsednik sveta za pravne zadeve Italijanske škofovske konference Domenico Mogavera: »Ta provokativna izjava za nas pomeni povabilo k temeljitemu razmisleku. V naši družbi vero obravnavamo kot drugorazredno in se versko prepričanje omejuje na raven zasebnosti. Verske drže, znamenja, pa tudi religioznost nasploh so osnovne sestavine osebe in naroda. V Evropi smo se temu že zdavnaj odrekli, tudi ko ne želimo, da se v konstituciji omenjajo krščanske korenine naše identitete.«

HAITI: ŠE VEDNO VELIKA HUMANITARNA STISKA

Več kot sedem mesecev je že od katastrofalnega potresa, ki je prizadel Haiti 12. januarja 2010, v katerem je umrlo več kot 250.000 ljudi. Preko milijon ljudi je ostalo brez strehe nad glavo. Pomoč jih je prejelo le 300.000 medtem, ko jih 700.000 še vedno živi na ulici. Humanitarne organizacije ponovno prosijo za pomoč, ko primanjkuje pitne vode, hrane in zdravil.

Aleš Rupnik


Čas popravnih izpitov
Pred fakulteto stoji kmet s teletom na vrvici. Mimo pride policaj in reče: »Gospod, tu se s teletom ne morete zadrževati!« »S kakšnim teletom?« »Ne delajte se neumnega. Na vrvi imate privezano tele!« »Kje pa! Tele dela danes izpit, to je pa samo podkupnina za profesorja!«