PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

BLAGI GLAS NA ERJAVČEVI

Med slovenisti je bilo že večkrat izraženo mnenje, da najlepšo slovenščino govorijo Slovenci na obrobju domovine. Zato morda ni naključje, da je oče slovenske fonetike, pater Stanislav Škrabec, deloval prav na Goriškem. Imel je izjemno uho (občutek za to, kaj  je prav in dobro) za blagoglasje slovenskega jezika, zato imajo njegove glasoslovne razprave, ki so izhajale v listu Cvetje, veljavo še danes.
Kljub temu da smo na patra Stanislava vsi ponosni in smo mu letos v soboto, 8. januarja, na Erjavčevi cesti v Novi Gorici postavili spomenik, se bo le redkokdo od nas ukvarjal z glasoslovjem slovenščine tako poglobljeno, kot se je on.
Vseeno pa kristjani lahko v znanstvenem delu, ki ga je iz ljubezni do maternega jezika razvijal frančiškanski pater, zaznamo mnogo simbolike, saj blagoglasje ni samo fonetični pojem, ampak je tudi simbolni izraz globoke etike. Namreč: beseda »evangelij« pomeni »vesela novica«, prinaša nam »blago vest«, nagovarja ljudi, ki so »blage volje«, in je sporočilo, ki nam oblikuje »blaga srca«.
Takšno, »blago« sporočilo so tudi napovedi preroka Izaije, ki govori o božji ljubezni in napoveduje prihod Rešitelja. Njega je božja milina in dobrota oblikovala že, ko je bil še v materinem telesu, a blag navdih je prejel tudi za druge. Bog mu je naročil, naj mu znova pripelje Izraelove rodove. Brez Izaijeve preroške besede bi izvoljeno ljudstvo bilo potrto, ostalo bi v babilonski sužnosti. Ne bi vedeli, da je rešenje blizu in srce jim ne bi pelo od radosti.
Podobna milost je tudi naša vera. Bila nam je podarjena – preko verne družine ali vernega prijatelja ali pa nam je Bog podaril iskateljsko dušo. Toda ta dar nam ni bil dan, da bi ga ljubosumno čuvali zase, ampak da bi izkustvo božje miline in ljubezni podarjali naprej. Poklicani smo torej, da v harmoniji z božjo besedo širimo evangelij pravičnosti in usmiljenja, pri tem pa z veseljem uporabljamo blagoglasno slovensko besedo, o kateri je že Trubar vedel povedati, da bomo Slovenci najbolj blagoglasno govorili z Bogom, če se bomo izražali v svojem jeziku.

p. Bogdan Knavs

KAPELA

HVALA! in BOG LONAJ!
Še nikoli nisem tako iz srca pel zahvalne pesmi, kot v nedeljo ob koncu zahvalne škofove maše - hvaležen Bogu, da so se naši štirje praznični dnevi dobro iztekli, hvaležen pa tudi vsem, ki ste mi pomagali in k temu pripomogli. Ne upam naštevati imen, saj vas je tistih, ki ste se trudili, veliko: od gospodinj, ki so ob pogostitvi naših gostov pripravljale tudi čaje in pogostitve pred cerkvijo, tistih, ki ste pekli kekse in pecivo za pogostitev, do pevcev, pritrkovalcev,... Naj Vam s svojo nebeško priprošnjo povrnejo p. Stanislav in vsi Frančiškovi bratje, ki so živeli na Kostanjevici in sedaj živijo v Bogu! - p. David.
 
»OGREVANJE« CERKVE
Seveda smo do ogrevanja še daleč (če se bomo na koncu sploh zanj odločili), prvo ogrevanje pa je to, da ne stojite več na kamnu, ampak na lesenih podestih. Vaši darovi ob »ofru« in pikniku so pokrili tri četrtine stroškov. Ko bomo pokrili te stroške, se bomo lotili novih klopi. Ko smo obstoječe dvigali in jih postavljali na podeste, smo se lahko ponovno prepričali, kako potrebne so, saj je kakšne ostala polovica kar na tleh, vijaki, s katerimi smo jo poskušali popraviti, pa niso imeli kje prijeti. Na zunaj res ne izgledajo tako slabe, a "bistvo je očem skrito"...
Veliko bolj pa je vidna osvetljenost zunanjščine cerkve, ki smo jo pričeli uresničevati s pomočjo naših sponzorjev. To bomo pa še bolj opazili ter še kaj napisali in dobrotnikom bomo še bolj hvaležni... - p. David.

ADVENTNA AKCIJA,
ki je potekala do Treh kraljev, 6. januarja, je pri štalici „rodila“ le 4 kuverte s prihranki otrok za lačne otroke. Prosim, če kuverte čimprej prinesete k verouku. Hvala.

TRIO KRESNICE
Danes, v nedeljo 16. 1., bo na Kostanjevici pri večerni maši in po njej prepeval trio Kresnice.

KRISTUS ODREŠENIK

MISIJONSKA TOMBOLA
Misijonsko tombolo so tudi letos organizirali ga. Anica z Daroslavo in sodelavci. Misijonarkama s. Kristini Bajc in s. Andreji Godnič smo posredovali 1.170,00 € (lani 1.320,00 €).
Organizatorjem in udeležencem Bog povrni!

KARITAS
BLAGAJNIŠKO  POROČILO ZA LETO 2010

Prejeto
Stanje iz leta 2009 5.110,93
Nabiralnik Karitas 1.347,22
Nabirka veliki četrtek  503,41
Nedelja Karitas  923,25
Skupaj prejeto 7.884,81

Poraba
Pomoč posameznikom  600,00
Pomoč za poravnavo računov 1.426,59
Pomoč varstvu otrok  980,00
Nakup hrane  2.014,78
Skupaj poraba  5.021,37

Stanje 31. 12. 2010  2.863,44

STARŠI
S starši birmancev se srečamo danes, s starši prvoobhajancev pa v nedeljo, 23. januarja. Srečanji sta po maši ob 9:00.

UPOKOJENCI IN SVETOPISEMSKA SKUPINA
Srečanje je v sredo, 19. januarja ob 17:00.

KRST
V nedeljo, 9. januarja je bil krščen Irenej Pavlica, sin Bogdana in Ksenije roj. Bizjak, Pavšičevo naselje 25.

KROMBERK IN VOGRSKO

VERSKA STATISTIKA
V letu 2010 so bili v Kromberku krščeni 4 fantki in 4 deklice, na Vogrskem 1 fantek in 5 deklic. Cerkvene poroke so bile v Kromberku 3, na Vogrskem 1, cerkveno pokopani pa je bilo v Kromberku 5 moških in 6 žensk (od teh le 4 prevideni), na Vogrskem pa 2 moška in 6 žensk (od teh le 3 prevideni).

OTROCI ZA OTROKE
Adventne prihranke za lačne otroke pozabljivi prinesete še k verouku. Bog vam stokratno povrni!

BLAGOSLOV DOMOV
V Kromberku nadaljujem z obiskom družin, kjer se lahko kaj pogovorimo, skupaj molimo in prejmemo blagoslov.

POGREB
V torek, 11. januarja smo na Vogrskem pokopali Marijo Žižmond, Vogrsko 140 (več kot 74 let). Gospod naj ji da večni pokoj!

VERSKI TISK
Redne naročnike prosimo, da čim prej poravnate naročnino za 2011.

VOGRSKO
Prosimo vas, da pomagate pri popravilu cerkve s prispevki, ki jih nakažete preko TRR (64000-9411008202) ali prinesli v ovojnici, ko lahko tudi prejmete potrdilo.

SOLKAN

DA, OČE!
To je vsebina srečanja staršev in prvoobhajancev, s katero začenjamo uvajanje v zakrament sprave. Seveda ob tem pomislimo na možnost, ki jo, na žalost, večkrat 'izkoristimo', da z besedami in dejanji rečemo »NE« Božji ljubezni. Bodimo vsi v župniji podpora prvoobhajancem in njihovim družinam, ko imajo v nas zgled radosti, ko rečemo »da« Božji volji in »ne« svojemu jazu.

POJTE GOSPODU NOVO PESEM
Pesem iz mladih src je nova pesem, ker je zapeta z mladostnim žarom. Danes ob 16:00 bo zapeta Tistemu, ki med nas prinaša večno novost. Radi ji prisluhnimo, ko se udeležimo »male božičnice« v naši cerkvi. – Vsem zborom in zborčkom iskrena dobrodošlica!

TEDEN KRŠČANSKE EDINOSTI
Od torka smo vabljeni v večjem številu k bogoslužju, da se pridružimo mnogim kristjanom v tednu edinosti v molitvi in prizadevanju, »da bodo vsi eno«.

ŠEMPETER

MALA BOŽIČNICA
V nedeljo, 16. januarja bo v Šempetru ob 15:00 božični koncert otroških in mladinskih cerkvenih pevskih zborov. Pol ure prej bodo skupne pevske vaje.
 
SREČANJA
V ponedeljek, 17. 1. bo ob 20:00 srečanje biblične skupine. Obravnavali bomo Jonovo knjigo. V torek, 18. 1. bo ob 20:00 srečanje oznanjevalne komisije ŽPS. Izhodišče pogovora bo tema "Različne oblike dela v Župnijski karitas" (Naše poslanstvo 44, str. 29-34). V sredo, 19. 1. bo ob 20:00 srečanje Župnijskega gospodarskega sveta. V petek, 21. 1. bo ob 20:00 srečanje Šole za zakon.

SKUPNA OZNANILA

MOLITVENA OSMINA
za edinost med kristjani bo potekala od srede, 18. do 25. januarja 2011 pod naslovom “Stanovitni v nauku apostolov in občestvu, v lomljenju kruha in molitvah“ (Apd 2,42). Tajnik Slovenskega ekumenskega sveta dr. Bogdan Dolenc povzame naslov v misel: „ K tej stanovitnosti v molitvi in delu za edinost smo danes poklicani tudi mi, vsak po svojih močeh, saj je 'skrb za obnovitev edinosti stvar celotne Cerkve, tako vernikov kakor pastirjev in zadeva vsakogar'„ (E – Odlok o ekumenizmu).

USTANOVNI SESTANEK APOSTOLSTVA
sv. Cirila in Metoda. V tednu molitve za edinost med kristjani bo v sredo, 19. januarja,  v prostorih samostana na Kostanjevici prvo srečanje bratov in sester, ki bodo preko molitve delovali za edinost med kristjani. Zvečer ob 19. bo sv. maša za edinost in po njej srečanje, ki ga bo vodil p. Zdravko Jakop s Svete Gore. Vabljeni vsi iz novogoriškega okrožja, ki ste pripravljeni v molitvi podpreti delo sv. bratov Cirila in Metoda in velikega Slovenca bl. A. M. Slomška.

ZAHVALA
vsem pobudnikom, organizatorjem in sodelujočim na »mali božičnici«. Hvala tudi župniji Solkan za gostoljubje.

PRILOGA – STR. 1
 

NASPROTOVANJE  IZVOLITVI  KRŠITELJA ČLOVEKOVIH PRAVIC NA MESTO GENERALNEGA DRŽAVNEGA TOŽILCA

Duhovniki šempetrske in novogoriške dekanije nasprotujemo izvolitvi gospoda Zvonka Fišerja na mesto generalnega državnega tožilca, saj je kot  tožilec prekršil temeljne človekove pravice in vrednote civilizacije s tem, da je preganjal katoliška duhovnika Stanka Medveščka in Janeza Lapanja zgolj zato, ker sta prikrito grobišče na Lajšah pri Cerknem obeležila s  križem.

Tožilska vloga gospoda Fišerja ni bila le v nasprotju z osnovno človeško etiko, ki temelji na spoštovanju mrtvih in pravici do groba, ampak predstavlja tudi zlorabo takratne komunistične zakonodaje. Tožilec Fišer, za razliko od sodnika na tem procesu, svojega napačnega delovanja nikoli v dvajsetih letih demokracije ni priznal in obžaloval ter se nedolžnim žrtvam opravičil. Izvolitev take osebnosti na mesto generalnega državnega tožilca pomeni vnovični udarec zaupanju v pravno državo in vodi v podžiganje starih delitev iz obdobja revolucije in komunistične diktature.
Fišerjev tožilski pregon je bil nekakšen lov na čarovnice. Duhovnika sta na množični grob postavila preprost križ. Šlo je za brezno, kjer še danes, po 66 letih, leži štirinajst dokazano nedolžnih civilistov (med njimi dva duhovnika), ki jih je takratni tožilec Fišer ožigosal kot “narodne izdajalce”. Nesmiselnost sodbe zoper duhovnika, ki sta bila obsojena na denarno in pogojno zaporno kazen, je dokazalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki je sodbo leta 1995 razveljavilo z obrazložitvijo, da blagoslovitvi križa nad grobom »ni mogoče pripisati političnega namena«. Tudi obred blagoslovitve zunaj sakralnih prostorov, ki je bil po komunistični zakonodaji prepovedan, po mnenju omenjenega sodišča ni bil kazensko dejanje, ampak kvečjemu prekršek, ne pa, kot je zapisal Fišer, »zloraba vere in Cerkve«. Poleg tega je imel za blagoslov križa župnik Medvešček celo ustno dovoljenje takratnih oblasti. Montirani proces je kršil temeljne človekove pravice: pravico do poštenega sojenja in svobodo veroizpovedi.  
Po slovenski zakonodaji sodniki, ki so odločali v montiranih procesih komunističnega režima, nikoli več ne morejo biti izvoljeni v pomembnejše sodniške funkcije. Enako bi moralo veljati za državne tožilce. Oblast, ki je odgovorna za izbiro najbolj izpostavljenih državnih uradnikov, bi se morala, če želi tej družbi dobro, izogibati vsakemu dejanju, ki je v posmeh svobodi, demokraciji, ustavi in pravni državi.
Za dekaniji Nova Gorica in Šempeter
Aleš Rupnik, dekan

» ... bi bilo morda treba povedati, da je demokracija težka stvar, tudi naša, še bolj težka stvar pa je svoboda, če se seveda zavedamo, da ni naša osebna last in da z njo ne moremo in ne smemo opletati kakor s svojim mokrim dežnikom.«
Ciril Kosmač, * 28.09.1910 + 28.01.1980

PRILOGA – STR. 2

PATRI »ALEKSANDRINCI«

    Za Slovence v Egiptu so skrbeli patri frančiškani. Delovali so v Sveti deželi, kamor se prišteva tudi Egipt, od leta 1728 (p. Sigfrid Kappus iz Krope je bil v Kairu 22 let!). Posebno zaslužni za pastoralno, kulturno in narodno oskrbo Aleksandrink  so:

P. HUMBERT RANT
Rojen 29. 4. 1870 v Koroški Beli z imenom Avguštin. Leta 1893 postane frančiškanski  duhovnik in leta 1894 prvi slovenski dušni pastir v Aleksandriji. Skupaj s slovenskimi izobraženci in trgovci je imel velike zasluge, da je društvo za može Sloga – pozneje Slovenska palma ob Nilu - ustanovilo Azil (zavetišče) Franca Jožefa za služkinje brez dela. Tam je ostal do leta 1900.

P. BENIGEN SNOJ
Kot Franc se je rodil 17. 9. 1867 v Zagorju. Frančiškan je postal leta 1886, duhovnik 1890. V samostanu sv. Katarine v Aleksandriji je deloval za Slovence od 1901 do 1911. Potem je bil do leta 1914 v Kairu, dve leti v Palestini. Umrl je v ZDA v Lemontu 27. 8. 1942.
Na njegovo pobudo je bila leta 1902 v Aleksandriji ustanovljena Krščanska zveza Slovenk. V njej so se zbirale Slovenke, ki »niso marale pregrešnega kratkočasja in zabave po nevarnih krajih.« Polovico svojega delovanja je posvečal tej Zvezi. O življenju v Egiptu je p. Benigen pisal v Mohorjevem koledarju leta 1906 in v mesečniku Cvetje z vrtov sv. Frančiška leta 1910. Zelo se je trudil za pošteno življenje Slovenk. Že leta 1902 se je začel zavzemati, da bi prišle v Aleksandrijo šolske sestre in odprle šolo za slovenske otroke, kar je uspelo leta 1908.

P. EVGEN STANET
Kot Jurij se je rodil 23. 4. 1876 v Vurbergu. Frančiškan je postal leta 1895, duhovnik 1901. V Kairo je prišel leta 1908. 13. decembra je postal prvi  voditelj Društva sv. Cirila in Metoda, ki je skrbelo za prosveto med Slovenci v Kairu in za varstvo deklet pred nevarnostmi. P. Evgen je kot izredno priljubljen duhovnik petindvajset let skrbel za katoličane jugoslovanske kolonije v Kairu. Pisal je tudi kroniko. Umrl je v Kairu 2. 2. 1942.

V Egiptu so delovali tudi frančiškani p. Adolf Čadež iz Velesovega, p. Ferdinand Zajc in p. Kerubin Begelj iz Cerkelj na Gorenjskem, ki je umrl na Kostanjevici leta 1964. Izredno se je delu v Egiptu in v Sveti deželi posvetil
   
P. JOZAFAT AMBROŽIČ
Rojen je kot Janez v Gorjah pri Bledu 24. 8. 1903. Frančiškan je postal leta 1930, duhovnik leta 1937 v Nazaretu. Dušni pastir primorskih deklet je bil najprej v Aleksandriji 1938-1942, in potem v Kairu 1943-1962. Po raznih službah v Palestini je umrl 2. 12. 1970 v Jeruzalemu. Med drugo svetovno vojno je skrbel za primorske fante in može, ki so prišli pod zaveznike.  Odlikovan je bil za kornega škofa.

 

Vinko Paljk

PRILOGA – STR. 3

IZ PAPEŽEVE POSLANICE ZA SVETOVNI DAN MIRU 2011 (2)

SVOBODA VERE - POT DO MIRU

SAMOVOLJNO ZANIKANJE ALI OMEJEVANJE VERSKE SVOBODE
vodi do omejenega pogleda na človeško osebo; zameglitev javne vloge vere pa rojeva krivično družbo, ki ni v skladu z naravo človeške osebe, kar preprečuje uveljavitev pristnega in trajnega miru v vsej človeški družini.
Zato spodbujam ljudi dobre volje, da obnovijo prizadevanja za graditev sveta, v katerem bodo vsi svobodno izpovedovali svojo vero in izkazovali ljubezen do Boga z vsem srcem, vso dušo in vsem mišljenjem (prim. Mt 22,37).
To občutje navdihuje in vodi Poslanico za 44. svetovni dan miru z naslovom Verska svoboda – pot do miru.

SVETA PRAVICA DO ŽIVLJENJA IN DUHOVNEGA ŽIVLJENJA
Pravica do verske svobode je utemeljena na dostojanstvu človeške osebe, katere presežne
narave ne smemo prezreti ali zanemariti.
Bog je ustvaril moškega in žensko po svoji podobi in podobnosti (prim. 1 Mz 1,27). Zato je vsaka oseba nosilka svete pravice do celovitosti življenja tudi duhovnega. Brez priznavanja človekove duhovne narave, brez odprtosti v presežnost se človeška oseba sama v sebi zlomi, kajti ne more najti odgovora na vprašanja svojega srca glede smisla življenja, ne more doseči vrednot in trajnih etičnih načel, tudi ne more izkušati pristne svobode in razvijati pravične družbe.

OPOMBA: SLOVENSKA IZKUŠNJA
Ne gre le za slovensko pripombo, kako je z izkušnjo svobode, vsakršne in verske še posebej, v prejšnjem »socialističnem« času in njegovi družbeni ureditvi in tudi v današnjih večinskih okoljih. Kristjani še vedno čutimo javno ozračje, ki glede svobode ni sproščeno. Večinoma npr. ni okolij, v katerih je tudi v javnosti samoumevno sproščeno izražanje vernosti.

SVETO PISMO
razodeva globoko vrednost človeške osebe: »Kadar gledam tvoje nebo, delo tvojih prstov, mesec in zvezde, ki si jih naredil; kaj je človek, da se ga spominjaš, ali sin človekov, da skrbiš zanj? In vendar, naredil si ga malo nižjega od angelov, s slavo in častjo si ga ovenčal; dal si mu oblast nad deli svojih rok in vse si podvrgel njegovim nogam« (Ps 8,4-7).
Pred vzvišenostjo človeške narave izkušamo podobno začudenje. Naša narava se kaže kot odprtost za skrivnost, kot zmožnost postavljati temeljna vprašanja o nas samih in izvoru vesolja, kot najgloblji odmev Boga, neskončne Ljubezni, ki je začetek in cilj vseh stvari, vsakega človeka in vseh narodov.

PRESEŽNO DOSTOJANSTVO OSEBE 
je bistvena vrednota judovsko-krščanske modrosti, ki je – po zaslugi človeškega razuma – lahko vsem umljiva. To dostojanstvo, ki se izraža kot sposobnost preseganja lastne snovnosti in iskanja resnice, je treba priznati kot vsesplošno dobro, nepogrešljivo za graditev družbe, usmerjene k uresničitvi in polnosti človeka. Spoštovanje bistvenih prvin človekovega dostojanstva, kot je pravica do življenja in pravica do verske svobode, je pogoj za moralno legitimnost vsake družbene in pravne norme.

Benedikt XVI.
Sledi nadaljevanje

PRILOGA – STR. 4

ZEMLJEVID MUČENCEV

Gre za knjigo, ki govori o današnjem preganjanju kristjanov. Avtor je francoski novinar, ki sicer o sebi pravi, da je ateist. Knjiga je v Franciji izšla pred novoletnimi prazniki in je povzetek večmesečnih raziskovalnih potovanj. Ne samo Egipt ali arabski svet, ampak tudi Kitajska, Čečenija, Pakistan in Severna Koreja, Eritreja, Somalija, Libija, Alžirija, Turčija ter Kuba so države, v katerih so zaradi verskih in ideoloških predznakov žrtve preganjanj prav kristjani. Avtor Raphael Delpard našteva več kot 50 držav, v katerih je svoboda veroizpovedi kršena. V Evropi, kjer muslimani sprejmejo drugo vero, se jim največkrat družina in prijatelji odrečejo, včasih so celo v smrtni nevarnosti.
Vprašljiva je tudi ravnodušnost evropskih držav, ki je vse bolj usmerjena protikrščansko. Gre za problem, pred katerim si ne smemo zatiskati oči: »Preganjani kristjani niso tako daleč od nas, da bi lahko opravičili svojo pasivnost. Prav ti kristjani živijo zgolj dve uri oddaljeni od naše udobnosti«.
Tiskovna agencija Fides je objavila seznam pastoralnih delavcev, ki so bili v preteklem letu umorjeni na brutalen način. Po informacijah so bili umorjeni 1 škof, 15 duhovnikov, 2 redovnika, 2 bogoslovca in 3 laiki.
Na prvem mestu je Amerika (10 duhovnikov, 1 redovnik, 1 bogoslovec in 2 laika), sledi Azija (1 škof, 4 duhovniki in 1 redovnica), Afrika (1 duhovnik in 1 bogoslovec). Dan po božiču je papež Benedikt XVI. izjavil: »Svet je še vedno zaznamovan z nasiljem, še posebej proti kristjanom«.

SOOČENJE Z REVŠČINO

V dvajsetih letih je prav iz virov »otto per mille«, italijanska škofovska konferenca (CEI) uresničila številne projekte v humanitarnem razvoju in projektih v deželah tretjega sveta.
CEI je v zadnjem letu uresničila 57 od 90. načrtovanih projektov (njihova vrednost je več kot šest milijonov evrov). Največ sredstev, več kot polovico, je bilo namenjenih 28. projektom v Afriki, 18. projektom v Latinski Ameriki, 9. projektom v Aziji, enemu projektu na Srednjem Vzhodu in enemu v Oceaniji. Iz sredstev so izvzeta sredstva v vsoti 21 milijonov evrov, ki so namenjena za intervente v primerih naravnih nesreč.

PREDLOGI ZA NOVO LETO

Znamenje križa v vsakem stanovanju, post ob petkih in molitev »Angel Gospodov«. Gre za predloge angleških škofov za družinsko molitveno življenje, ovrednotenje znamenj in drž. Pomembno je, da v družinah molijo skupaj, prav ob znamenjih krščanstva. Hiša je blagoslovljeni kraj, Bog prebiva prav tam. »Samo v družini ste lahko znamenje druge družine, Cerkve«.
Škofje vabijo naj verniki sprejemajo vse, še posebej tiste, ki so se razšli in razvezali. Prav oni potrebujejo našo posebno pozornost.

Aleš Rupnik


O poklicu
Sošolca se pogovarjata, pa reče eden: »Moj očka je policist. Kaj pa dela tvoj?«
»Kar mu mamica ukaže!«