PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

Č A S

Koledar in ura nam natančno odmerjata dragoceni čas, ki ga je že Prešeren označil za 'rablja hudega'. Samo človek ju uporablja, močno zavedajoč se lastne minljivosti. Stalno lahko opazuje, kako prihodnost preko sedanjosti neopazno postaja preteklost. Umrljiv človek je podvržen mnogim pritiskom, največji tiran pa je gotovo čas, ta izraz nepopustljive oblasti narave nad človekom.
Mesec januar (ianua = vrata) nam odpira vrata v leto 2011. Kristjani štejemo leto 2011 po Kristusu, katoličani 5./6. leto po izvolitvi papeža Benedikta XVI.; Judje štejejo 5771./5772. leto od 'stvarjenja sveta', muslimani pa beležijo leto 1432/1433 od Mohamedovega rojstva.
Minljivost časa postane očitna, če postavimo predse peščeno uro. Sedanjosti ni, sta le prihodnost in preteklost. Ob koledarju običajno ne razmišljamo, saj ga zamenjamo v 'najdaljši noči', kasneje pa vseeno pogledamo vanj, kdaj bo velika noč. Zakaj? Ker velika noč določa pepelnico in binkošti, torej tri mesece časa in vse nedelje in praznike vmes.
Letošnja velika noč je zelo pozna. Le za las smo ubežali hudemu svarilu: »Kadar veliko noč bo Marko dal, Anton Padovanski binkoštval in Janez molil svet' Telo kleče, tedaj bo vpil ves svet gorje!« To se je uresničilo leta 1943 (tedaj je bilo res hudo!) in se bo ponovilo leta 2038.
Težke čase so napovedovala tudi znamenja na nebu pred drugo svetovno vojno. A tudi v revolucionarnem letu 1848 so slovenski fantje peli: »Oblaki so rudeči, / kaj nek' pomenijo? Da vsi ti mladi fantje / na vojsko pojdejo.« Razumeti znamenja časa je pomembna stvar, še bolj nujno pa je skrbno uporabljati čas. Apostol Pavel kliče: »To pa pravim, bratje, čas je kratek« (1 Kor 7,29).
V tem letu se bomo veselili obiska Benedikta XVI. v Ogleju, mestu, ki je zelo pomembno tudi za slovensko Cerkev. Veliko bi mu imeli povedati! Naj papežev blagoslov doseže tudi nas. Spoštljivo se bomo spomnili 300-letnice rojstva prvega goriškega nadškofa, K. M. Attemsa in 80-letnice smrti trpina, zadnjega goriškega nadškofa slovenskega rodu, F. B. Sedeja, ki čaka vstajenja v baziliki na Sveti Gori.

 

P. Zdravko Jakop

KAPELA

HVALA
za voščila in vse darove, ki ste jih v minulih praznikih namenili vsem na Kostanjevici. Vsako prvo soboto mašujemo za dobrotnike župnije in samostana. Bogu in vsem, ki ste pomagali tudi hvala ob praznovanju 200-letnice prihoda frančiškanov na Kostanjevico.
Verjeno ste opazili novi leseni pod klopmi. Hvala vsem darovalcem in se priporočama še v naprej, saj si želimo, da bi v doglednem času bile izdelane tudi nove klopi.

OGLED JASLIC
v Cerknico, Novo Štifto na Dolenjskem in Ribnico bo v soboto 15. januarja. Še so prosta mesta na avtobusu. Pohitite s prijavo.

KONCERT TRINITAS
bo v nedeljo 16. 1. po sveti maši ob 18. uri.  Žene bodo pele tudi med sveto mašo.

ZA BLAGOSLOV DOMOV
se zglasite v zakristiji.

NAROČNIKI MOHORJEVK
pohitite z vplačilom 42 € za letno naročnino 2012 ali samo koledar za 14 €.

STATISTIKA ZA MINULO LETO 2010
Krstov je bilo v naši cerkvi 23 (lani 21): 12 dečkov in 11 deklic; poročilo se je samo 7 parov, vendar jih je bilo 5 iz naše župnije (lani samo ena); pogrebov je bilo 32 (lani 39): 20 moških in 12 žena, najstarejši je bil 94 let star in najmlajši 54 let, 15 jih je umrlo z zakramenti, 7 pa brez njih.
V naši cerkvi smo podelili okrog 48.700 obhajil, ob nedeljah pa je hodilo k sveti maši okrog 450 vernikov. Bogu hvala za vse.

KRISTUS ODREŠENIK

MISIJONSKA TOMBOLA 2011
Po obeh dopoldanskih mašah je danes vsakoletna misijonska tombola. Za sodelovanje vložimo dar 3,00 € za kombinacijo. Namen je pomoč dvema misijonarkama.

KARITAS
Srečamo se v ponedeljek, 10. januarja po večerni maši.

ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET
Srečanje imamo v petek, 14. januarja po večerni maši.

BIRMANCI
S starši se srečamo v nedeljo, 16. januarja po maši ob 9:00.

KROMBERK IN VOGRSKO

ZAHVALA
Bog povrni stokratno vsem, ki ste se potrudili in iz ljubezni do Boga in do ljudi (tudi do vaše župnije), pripravili lepe in duhovno bogate in doživete praznike božične skrivnosti in prehoda v novo leto.

OTROCI ZA OTROKE
Adventne prihranke za lačne otroke prinesete danes, na nedeljo Jezusovega krsta, 9. januarja, pozabljivi pa k verouku. Bog vam stokratno povrni!

SBP
Otroci, ki radi berete knjige pod okriljem Slomškovega bralnega priznanja, boste letos radi prebrali knjige, primerne vaši starosti. Na kratko jih predstavite ob verouku: 1. knjigo ste že do 17. decembra, 2. knjigo do 18. februarja, 3. in 4. knjigo do 15. aprila.

BOŽIČNI KONCERT
V župnijski cerkvi v Kromberku je bil tradicionalen koncert včeraj ob 19. uri, na Vogrskem pa je danes, v nedeljo ob 17. uri. Lepo vabljeni!

POGREBA
V sredo, 29. decembra smo pri Sveti Trojici pokopali Jožefo Belingar, iz Kromberka, Vinka Vodopivca 106 (več kot 80 let), 5. januarja pa v Lokah Jožefo Pavlin (skoraj 87 let) iz Lok 32. Naj počivata v miru!

VERSKI TISK
Redne naročnike prosimo, da čim prej poravnate naročnino za 2011. Hvala!

VOGRSKO

Prosimo vas, da pomagate pri popravilu cerkve s prispevki, ki jih nakažete preko TRR (64000-9411008202) ali prinesli v ovojnici, ko lahko tudi prejmete potrdilo.

SOLKAN

NOVOLETNO VOŠČILO
Seveda si voščimo zdravja, a tudi, da bi zdravje rabili za službo bližnjim, ne pa za prepir, vojno, ločitve. Da bi
le bili, dan za dnem, trenutek za trenutkom, »obrnjeni k Očetu«, v svetlobi žarka njegove volje!

NAŠA ŽUPNIJA V ŠTEVILKAH LETA 2010
Krščenih je bilo 7 otrok. Cerkvene poroke so bile štiri, od tega ena od drugod. Pri prvem obhajilu je bilo 23 otrok. Razdeljenih je bilo 13.250 obhajil. Cerkveno pokopanih je bilo 14 župljanov, od katerih se je osem pred smrtjo okrepilo s svetimi zakramenti. – Božjega življenja res ni mogoče zaobjeti v številke, a številke tudi nekaj povedo. Jih znamo brati?

STARŠI S PRVOOBHAJANCI
nadaljujejo svoje delo v nedeljo 16. januarja pri maši ob 10:00 in po maši. Začenjajo z uvajanjem v zakrament sprave.

MALA BOŽIČNICA
bo po 14 letih ponovno v solkanski cerkvi v nedeljo 16. 1. ob 16:00.

ŠEMPETER

VELIKA BOŽIČNICA
V nedeljo, 9. januarja bo na Mirenskem Gradu ob 15:00 sv. maša in po maši velika božičnica, božični koncert odraslih cerkvenih zborov.
 
VERA IN LUČ
V nedeljo, 9. januarja bo v Šempetru pri Gorici ob 15:00 srečanje goriške skupine Vere in Luč.
 
MALA BOŽIČNICA
V nedeljo, 16. januarja bo v Šempetru pri Gorici ob 15:00 mala božičnica, božični koncert otroških in mladinskih cerkvenih zborov.
 
SREČANJA
V ponedeljek, 10. januarja bo ob 19:00 srečanje Župnijske karitas. V torek, 11. januarja bo ob 20:00 srečanje staršev birmancev. V petek, 14. januarja bo ob 16:30 srečanje za prvoobhajance in njihove starše.
 
VERSKA STATISTIKA
V letu 2010 je bilo v naši župniji 15 krstov (in 3 so bili krščeni drugod). Devet krščencev je bilo iz cerkvenega zakona, trije iz civilnega zakona, štirje iz izvenzakonske skupnosti in dva sta bila nezakonska. Polovica krščencev je bilo iz cerkvenih zakonov.
V preteklem letu so bile v naši župniji 3 poroke (in 3 poroke, ki sem jih pripravljal, so bile drugod).
Cerkvenih pogrebov je bilo v prejšnjem letu 29. Pred smrtjo je prejelo zakramente 23 ljudi.

SKUPNA OZNANILA

BRATSKO SREČANJE PRI JASLICAH
Pokrajinsko bratstvo Frančiškovega svetnega reda koprske škofije in Furlanije – J. K., KB FSR Kostanjevica, Vipavski križ in Gorica vabijo na srečanje v nedeljo, 9. januarja 2011  ob 17. uri v kapucinskem samostanu v Vipavskem Križu z naslovom: »Tako je sv. Frančišek v Grecciu začel tradicijo jaslic«. Sodelujejo otroški pevski zbori (FRAMA in FO) iz Vipavskega Križa, Kostanjevice, Štandreža ter skupina s kitarami iz goriške stolnice. Lepo povabljeni.

PRIPRAVA NA KRST
Prvi sklop petih srečanj v pripravi na krst v letu 2011 bo na Kapeli od četrtka, 13.1. do 10. 2., pričetek ob 18. uri. Za prvo srečanje se oglasite pri domačem župniku, da se pogovorite in dobite kartonček.

BOŽIČNICA
Mala božičnica (božični koncert otroških in mladinskih zborov) bo v Solkanu v nedeljo, 16. januarja ob 16:00.

MALA BOŽIČNICA
tudi v Šempetru pri Gorici, danes 16.1. ob 15:00 - božični koncert otroških in mladinskih cerkvenih zborov.

KATEHUMENAT
- enoletna priprava na prejem zakramentov krščanskega uvajanja (krst, obhajilo, birma) se prične na prvo postno nedeljo, 13. marca ob 17. uri pri Kristusu Odrešeniku. Kdor želi pridobiti zakramente, naj se oglasi najprej pri domačem župniku.

PRILOGA – STR. 1

BRATJE FRANČIŠKANI – DVESTO LET NA KOSTANJEVICI - KAPELI

1811-2011

Kostanjevica pred letom 1902

DAN ZAHVALE
Ob Dnevu zahvale se bratom frančiškanom na Kostanjevici in vernikom kostanjeviške župnije pridružujemo ne le verniki in duhovniki sosednjih župnij ter Novogoriškega okrožja, marveč vsi, ki imamo radi Goriško, obe mesti in ki smo hvaležni za dvestoletno navzočnost frančiškanov v kostanjeviškem samostanu, cerkvi in župniji. Hvaležnost izražamo za njihovo zvesto in blagoslovljeno navzočnost kot tako, posebno da so leta 1947 prevzeli dušnopastirsko skrb za prve prebivalce tedaj nastajajoče Nove Gorice, ki so se množičneje naseljevali v tedaj najmlajšem mestu na Slovenskem. 
Današnja slovesna zahvalna maša, ki jo vodi gospod škof Metod, je vrh in sklep praznovanj, ne pomeni pa konca skupnega veselja in ponosa na navzočnost in delovanje bratov frančiškanov med nami.
 
DVA SPOMINA ZA VOŠČILO
Iz spletne strani (samostan-kostanjevica/200-let.htm) povzemamo za današnje voščilo dva, natanko sto let stara odlomka, zapisana leta 1811 ob prvi stoletnici prihoda frančiškanov na Kostanjevico. Prepisujemo ju v takratnem zapisu.
Prvi je pod naslovom Sto let na Kostanjevici.
»Na praznik razglašenja Gospodovega, 6. Prosinca 1811, je nekedanja svetogorska frančiškanska družina zapustila stari samostan sv. Antona Padovanskega v Gorici ter se preselila na Kostanjevico. To se je zgodilo, če se prav spominjamo ustnega izročila, v slovesni procesiji s presvetim Rešnim Telesom, ki se je preneslo iz frančiškanske cerkve, ki je bila obsojena, da se podere, v cerkvico Matere Božje »na Kapeli«, kaker tukajšnje ljudstvo našo Kostanjevico navadno imenuje.«

PRAZNOVANJE PRED STO LETI
V zapisu beremo dalje o praznovanju prve stoletnice:
»Natančneje sta imela namen tega praznovanja pojasniti zbranim poslušavcem dva cerkvena govora, slovenski predpoldan mej veliko mašo, italijanski na večer pred slovesnimi litanijami, 'Te Deum' (op. pred zahvalno pesmijo) in blagoslovom s presvetim Rešnim Telesom. Za pervega je bil naprošen bivši naš provincijalj in generaljni definitor, sedanji gvardijan svetogorski v.č.p. (op. velečastiti pater) Konštantin; druzega je prijateljsko prevzel prečastiti monsinjor prošt goriškega metropolitanskega kapitula, deržavni poslanec dr. Faidutti, ki je poleg prevzvišenega kneza nadškofa (op. dr. Frančiška Borgija Sedeja) tudi največ storil, da se je slovesnost lepo in srečno zveršila…. Ljudstva pa se je sešlo iz mesta in okolice toliko, da je bila cerkev natlačeno polna…«

VERNIKI IN DUHOVNIKI OKOLIŠKIH ŽUPNIJ VAM ŽELIMO,
BRATJE FRANČIŠKANI NA KAPELI,
NATLAČENO POLNO MERO BLAGOSLOVA
TAKO SAMOSTANU
KAKOR ZGLEDNI ŽUPNIJI!
 
PRILOGA – STR. 2

SESTRE »ALEKSANDRINKE« (10)

Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja ali kratko Šolske sestre, ki so delovale in še delujejo v Egiptu, so značilen primer, kako s požrtvovalno solidarnostjo in veselim prostovoljstvom – vse to pa kot izraz nesebične ljubezni, ki jo Kristus po Svetem Duhu izliva v svoje - odgovoriti na socialni problem, ki nastane v določenem času na nekem kraju. V več nadaljevanjih smo na kratko prikazali podobe teh šolskih sester, seveda ne vseh. Izbrali smo sestre »Aleksandrinke«, po rodu Primorke predvsem z Goriškega, ker so bile dekleta in žene Aleksandrinke, katerim so se razdajale, predvsem s tega področja. Za boljše razumevanje njihovega poslanstva in delovanja naj služi še kratek povzetek.

ALEKSANDRIJA
V to egiptovsko mesto se v drugi polovici 19. stoletja naseli veliko prebivalcev Avstroogrske, tudi Slovenci. Potrebne so jim domače šole. 5. 9. 1908 gredo iz Maribora  tri šolske sestre, da v Aleksandriji ustanovijo svojo podružnico, prevzamejo vodenje vrtca, ljudske šole in šole za ročna dela za otroke slovanskih narodov. 21. 9. so začele pouk s petimi otroki. Ker je število otrok rastlo, je prihajalo na pomoč vedno več sester. Delovanje sester se je nato razširilo še na Azil – zavetišče Franca Jožefa za dekleta in žene, ki so prihajale služit v Egipt.
Zaradi spremenjenih razmer v 1. svetovni vojni so šolske sestre morale prenehati s šolo, nadaljevale pa so svoje poslanstvo v Zavetišču, ki se je preimenovalo v Zavetišče sv. Frančiška.
Leta 1922 se šolske sestre razdelijo na več provinc. Podružnica v Aleksandriji je priključena Tomajski provinci.
Božja previdnost je čudovita: za mnoge primorske žene in dekleta v tujini poskrbi z ljubeznijo slovenskih in ljubečih src šolskih sester, da najdejo človeka vredno zaposlitev, v prostem času sprostitev in duhovno oporo, v zapuščenosti in pozabi starostne onemoglosti pa pravi dom.
Ko v zadnjih desetletjih primorske Aleksandrinke umirajo, prepustijo prostor v Zavetišču onemoglim ženam (60) drugi narodnosti. Zanje skrbijo šolske sestre, ki jih vodi Slovenka s. Martina Arhar.

KAIRO
Zaradi naraščajočega števila slovenskih deklet in žena, ki so zaradi ekonomske krize med vojnama iskale službo v Kairu, se tudi tam odpre Zavetišče za njihovo zaščito. To se zgodi ob koncu decembra leta 1929. Prav na sveti večer 24. 12. najde tu varno zavetje prva slovenska mamica z novorojenčkom! Nato sestre v Kairu vršijo podobno poslanstvo kot v Aleksandriji. Postanejo tudi središče zbiranja vseh Slovencev, ki živijo v Kairu ali prihajajo tja občasno. Sredi druge svetovne vojne pa odpre Zavetišče v Kairu vrata še novim gostom: slovenskim fantom, posebno Primorcem, ki morajo menjati svoje uniforme.
Leta 1945 se Zavetišče in dejavnost v njem preseli v novo hišo. Iz leta v leto se spreminja v dom upokojenih žena, zadnja leta pa v študentski dom za dekleta (do 80). Tudi šolske sestre so Egipčanke. Edina Slovenka je še s. Kristina Bajc.

 

zbral Vinko Paljk

PRILOGA – STR. 3

NADŠKOF DR. A. STRES: IZ PREDSTAVITVE POSLANICE ZA DAN MIRU 2011

»Kristjani so danes tista verska skupnost, ki doživlja največ preganjanj zaradi svoje vere.« Slovenska tiskovna agencija 29. dec. 2010 poroča, da so v Nigeriji islamisti med božičnimi prazniki pobili okrog 80 kristjanov. Verska svoboda, ki je predmet letošnjega papeževega razmišljanja, je bistven del človekovih pravic. To je vesoljna človekova pravica. »Verska svoboda je … bistvena prvina pravne države: ni je mogoče zanikati, ne da bi s tem hkrati napadli vse pravice in temeljne svoboščine, saj je njihova sinteza in vrhunec. Verska svoboda je lakmusov papir za preverjanje upoštevanja vseh drugih človeških pravic.«  Versko svobodo z ene strani ogrožajo religijski fundamentalizem in fanatizem, z druge pa agresivni sekularizem in z njim povezana nestrpnost do Boga…«

IZ PAPEŽEVE POSLANICE: SVOBODA VERE - POT DO MIRU (1)

NA ZAČETKU NOVEGA LETA
namenjam vsem in vsakemu posebej voščilo veselja in uspeha, zlasti pa voščilo miru. Leto, ki ga sklepamo, je bilo, žal, zaznamovano s preganjanji, diskriminacijo, hudim nasiljem in versko nestrpnostjo. Moja misel je namenjena ljubljeni deželi Iraku, v kateri se na poti k zaželeni trdnosti in spravi ne nehajo prizori nasilja. V spomin mi prihaja nedavno trpljenje krščanske skupnosti, zlasti pa napad na sirskokatoliško stolno cerkev »Naše Gospe, vedne pomoči« v Bagdadu, kjer sta bila 31. oktobra 2010 umorjena duhovnika in več kot petdeset vernikov zbranih pri maši. V naslednjih dneh so sledili še drugi napadi tudi po domovih, kar je v krščanskem občestvu zbudilo strah in sklep mnogih, da bi se odselili.

ZAGOTAVLJAM JIM SVOJO BLIŽINO
in bližino vse Cerkve. Takšno čustvovanje je doživelo konkreten izraz na nedavni škofovski sinodi za Bližnji vzhod. Z zasedanja je bilo poslano sporočilo podpore krščanskim skupnostim v Iraku in na vsem Bližnjem vzhodu, naj vztrajajo v občestvenem življenju in nadaljujejo s pogumnim pričevanjem vere v teh deželah. Iskreno se zahvaljujem vladam, ki si prizadevajo za olajšanje trpljenja teh bratov in pozivam katoličane k molitvi za brate po veri, ki trpijo zaradi nasilja in nestrpnosti, in k solidarnosti z njimi. Ob tem čutim kot primerno, da delim z vami razmišljanja o verski svobodi.

ŽALOSTNA JE UGOTOVITEV,
da v delih sveta ni mogoče izpovedovati in izražati verskega prepričanja, ne da bi s tem ogrožali svoje življenje in osebno svobodo. V drugih krajih so bolj skrite in premetene oblike nasprotovanj vernikom in verskim znamenjem. Kristjani so danes tista verska skupnost, ki doživlja največ preganjanj zaradi vere. Mnogi doživljajo napade in živijo v strahu zaradi vere v Jezusa Kristusa in srčne prošnje, da se spoštuje njihova svoboda. Omenjenih dogajanj ni mogoče sprejeti, saj predstavljajo napad na Boga in človekovo dostojanstvo, prav tako ogrožajo varnost in mir ter preprečujejo uresničenje celovitega človeškega razvoja.

Benedikt XVI.

Sledi nadaljevanje

PRILOGA – STR. 4

EVROPSKO LETO PROSTOVOLJCEV

»Bodi prostovoljec, spreminjaj svet!«, je moto Evropskega leta prostovoljnih dejavnosti 2011. Več kot 100 milijonov Evropejcev sodeluje v različnih prostovoljskih dejavnostih, kar znatno prispeva k bruto proizvodu gospodarstev posameznih držav. Prostovoljci s svojim delom pričujejo za vrednote in uveljavljajo cilje, ki so si jih države zastavile z dogovori: solidarnost in družbeno sodelovanje. Prav v Evropskem letu prostovoljstva želijo v raznih ustanovah in tudi v javnem mnenju ovredonititi pomen prostovoljstva ki je osnova za vsako družbeno delovanje in napredek demokracije.
V Evropi ne moremo natančno določiti število prostovoljcev. Po podatkih Italijanskega zavoda za statistiko je v Italiji trenutno več kot šest milijonov ljudi, ki so predvsem na področju solidarnosti vključeni v javni sitem. Okrog milijon petsto tisoč oseb je stalno vključenih v razne oblike prostovoljstva, ki je postalo »družbena stvarnost v pravem pomenu besede«. Evropske ustanove bi morale nameniti več pozornosti in podpore prostovoljstvu, uveljaviti »status evropskega prostovoljca« in sprejeti Statut, s katerim se prostovoljstvo vključi v programe in standardizira na evropski ravni.
Vloga države, ki ima nalogo omogočati javne usluge, je zelo pomembna, ko prav s prostovoljstvom vzpostavlja zelo pomembno nalogo subsidiarnosti ter omogoča posege, ki sicer spadajo v državno pristojnost. Prostovoljstvo ne pomeni razbremenitev države, ampak ravno nasprotno, država bi ga morala podpirati v luči subsidiarnosti, Če bomo v tem smislu sprejemali prostovoljstvo, bo imelo večjo vrednost, ustanove prostovoljstva ne bodo več delovale osamljeno.
 

L'OSSERVATORE ROMANO O KRIZI KATOLIŠKIH MEDIJEV V NEMČIJI

V vatikanskem časopisu L'Osservatore Romano so kritično odgovorili na zmanjšanje naklade katoliškega tiska v Nemčiji. Konec decembra je prenehal izhajati neodvisni časopis »Rheinische Merkur«, kar je poraz katoliškega tiska in spodbuja splošno krizo Katoliške Cerkve v Nemčiji (v času postkomunizma je bil najpomembnejši časopis družbene prenove).
V zadnjih dvajstetih letih je v Nemčiji število vernikov, ki ob nedeljah obiščejo cerkev padlo s 6. milijonov na 3,4 milijone. Temu odgovarja tudi upadanje naklade škofijskih časopisov, v katerih se je število z 1,5 milijona, zmanjšalo na skupaj okrog 750.000 izvodov.
Največji upad beležijo misijonske tiskovine: 91%.
Vzrok krize pri L'Osservatore vidijo v vse večji uporabi interneta, širjenju »rumenega tiska«, pa tudi v potrošniški družbi in sekularizmu, ki se izogiba verskim in moralnim vsebinam. Katoliška Cerkev v Nemčiji potrebuje »nov začetek«. Kristjane je potrebno povabiti in nagovoriti, da začnejo vrednotiti govorjeno in pisano besedo.

Aleš Rupnik

Praznovanje
Ob Novem letu pride mož nakresan domov. Žena mu primaže klofuto: »Ali boš še pil?«
Mož molči. Žena mu pritisne še eno: »Odgovori! Ali boš še pil?« Mož molči. Žena mu prisoli še tretjo zaušnico: »Povej! Ali boš še pil?«
»No prav,« reče mož, »pa nama nalij!«