PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

ALI SMO SPOSOBNI BISTVENEGA?

»Cerkev ne teži ljudem z nečem, ne predlaga nekakšen moralni sistem. Zares odločilno je dejstvo, da Cerkev podarja NJEGA. Da odpira vrata, ki vodijo k Bogu, in tako daje ljudem tisto, kar najbolj pričakujejo, tisto, kar najbolj potrebujejo, in tisto, kar jim more najbolj pomagati.
Cerkev to dela predvsem z velikim čudežem ljubezni, ki se vedno znova dogaja. Ljudje – ne da bi zaradi tega imeli kakšen dobiček, ne da bi to delali poklicno – služijo drugim in jim pomagajo, ker jih k temu nagiba Kristus. Ta terapevtski značaj krščanstva, ki ozdravlja in zastonjsko daje, bi se moral dejansko kazati mnogo bolj jasno.«
Ta odgovor Benedikta XVI. v knjigi pogovora s Petrom Seewaldom Luč sveta nam je lahko dobra smernica za življenje in prizadevanje v času pred božičem in okoli njega.
NEVARNOST JE,
da se kristjani v našem mestu in drugod kar hitro sprijaznimo z mestom, ki nam ga odmerja večina, večinski »trend«, to je s potisnjenostjo na rob ali v kot dogajanja.
Nevarnost je, da se sprijaznimo z ravnanjem množic in pustimo, da nas predpraznično »drvenje« povleče v svoj tok ali celo vrtinec.
Nevarnost je, da potem tudi mi nikogar ne iščemo in ne čakamo.
Nevarnost je, da se zadovoljimo s »čarobno opojnostjo« božičnih tradicij in pozabimo, kdo je pravzaprav glavna osebnost praznovanja, koga praznujemo.
Toda, ali potem ni nevarnost, da bo za božič veliko lučk, a bo manjkala LUČ?
Dejansko imamo, čeprav na zunaj manjšina, edinstveno poslanstvo: iti preko sebe in drugim omogočiti božič in tako tudi sebi. Kdo bo za božič podaril NJEGA, če ne mi?
POMEMBNOST OAZE
Sveti oče še nadaljuje: »Dejansko potrebujemo na neki način otoke, na katerih živijo vero v Boga in globoko preprostost krščanstva in s katerih se to širi, potrebujemo oaze, Noetove barke, v katerih more človek vedno najti zavetje. Zavetja, zavarovani prostori so bogoslužja. Toda Cerkev nudi imunske obrambe tudi z raznimi skupnostmi in gibanji, v župnijah, v obhajanju zakramentov,v pobožnostih,v romanjih…, kjer se, v nasprotju s tem, kar nas sesutega obdaja, kaže lepota sveta in lepota življenja.«               

 

Vinko Paljk

KAPELA

NAROČNIKI MOHORJEVK 2011
Dvignite redno zbirko v župnijski pisarni in povabljeni, da se naročite za zbirko 2012. Še je ostalo tudi nekaj stenskih in namiznih koledarjev ter Družinska pratika.

KOSTANJEVIŠKI KOLEDAR
dobite v pisarni za 4 € in tudi novo knjižico ob 200 letnici prihoda frančiškanov na Kostanjevico pod naslovom Cvetje s Kostanjevice za 6 €.

SPOVEDOVANJE
Dežuranje bo po razporedu, kot je napisano na oglasnih deskah. Ne čakajte na zadnji dan.

BOŽIČNO PRAZNOVANJE
- 9. dan božične 9-dnevnice bomo obhajali kot vigilijo praznika Gospodovega rojstva v petek, 24.12. ob 18. uri. Še posebej lepo vabljeni otroci in njihovi starši.
- Župnijska polnočnica bo 25.12. ob polnoči; pol ure pred njo bo župnijski zbor prepeval božične pesmi.
- Na Božič bodo praznične maše ob 7., 8., 10. in 18. uri, prav tako v nedeljo, 26. 12. na nedeljo Svete Družine, ob 10. uri bo blagoslov otrok.

NA OGLED JASLIC
bomo šli tudi letos in sicer na Notranjsko: Cerknica, Nova Štifta in Ribnica. Prijave že zbiramo v zakristiji. Romanje bo v soboto 15. januarja.

POSLEDNJE SLOVO
Na pokopališču Stara Gora smo se v torek, 14.12. s pogrebnim obredom poslovili od rajne Marije Bitežnik (89), Stara Gora 19. Naj počiva v Božjem miru.

KRISTUS ODREŠENIK

SPOVEDOVANJE PRED PRAZNIKI
V veži je razpored spovedovanja od ponedeljka 20. decembra do četrtka 23. decembra.

MAŠE
V petek, na sveti večer, je maša samo zjutraj ob 7:30, zvečer ni maše. Opolnoči je polnočnica z g. škofom Metodom Pirihom. Pred polnočnico bo vaja za ljudsko petje. Na Božič in na praznik sv. Štefana – dan samostojnosti in enotnosti, praznik Svete Družine – so maše po nedeljskem urniku.

LUČ MIRU
Skavti danes prinašajo Luč miru iz Betlehema z geslom: »Zate imam Luč«. Po maši so na razpolago priložnostne sveče, s katerimi vstopamo v božično praznovanje. Z našim prostovoljnim prispevkom bodo letos, ob 20 – letnici akcije, podelili 20 paketov pomoči za 20 družin.

NEDELJA SVETE DRUŽINE
V nedeljo je praznik Svete Družine. Pri maši ob 11:00 bomo blagoslovili družine, zlasti otroke.

KROMBERK IN VOGRSKO

PROŠNJA
Za popravilo cerkve na Vogrskem vas prosimo, da pomagate s prispevki, ki jih nakažete preko TRR (64000-9411008202) ali prinesli v ovojnici, ko lahko tudi prejmete potrdilo.

KVATRNA NEDELJA
Miloščina današnje nedelje je kot kvatrna za semenišče in za potrebe škofije.

LUČ MIRU
Skavti prinašajo danes med mašo luč miru iz Betlehema, da jo ponesemo na domove.

BOŽIČNA SPOVED
Domači župnik bom na razpolago vsak dan pred mašo in po njej. Tuj spovednik bo na Vogrskem danes od 14. do 16. ure (g. Slavko iz Renč), v Kromberku pa v sredo od 17. ure do 19:30 (pater iz Križa).

BOŽIČNA DEVETDNEVNICA
Do petka s psalmi prosimo Gospoda: »Kralja, ki prihaja, pridite molimo!« Pripravimo jaslice – na zunaj in v srcih!

BOŽIČ
Sveti večer preživimo doma v pričakovanju polnočnice (na Vogrskem ob 22. uri, v Kromberku ob 24. uri). Pri polnočnici in na Božič bo po maši ofer za cerkvene potrebe. Že vnaprej hvala!

SVETA DRUŽINA
Na praznik sv. Družine in sv. Štefana bodo sodelovali veroučenci. Pri tem bo tudi blagoslov otrok ter vode in vina.

VOŠČILO
Vsem župljanom, še posebej bolnikom, voščim vesele in Božjega blagoslova polne božične praznike!

SOLKAN

ŠE ZAKRAMENT SPRAVE
Vsak večer pred mašo in po njej je priložnost za sveto spoved, da bi mogli v lep hlevček srca prejeti Jezusa pri božičnem obhajilu.

V LETU SOLIDARNOSTI
Že vem, koga bom v prostovoljni solidarnosti obogatil za letošnje božične praznike?

SVETI VEČER
24. decembra je najlepši večer naših družin. - »Kdor ni doma, naj gre domov, Marija nosi blagoslov.« - Toda, da bi bil takšen, se mora potruditi vsa družina.

BOŽIČ – GOSPODOVO ROJSTVO
Pol ure pred polnočnico nas v božično dogajanje uvede naš cerkveni zbor s prepevanjem božičnih pesmi.  Svete maše na praznik: opolnoči, ob 10:00 in 18:00.

SVETI ŠTEFAN, ZAVETNIK SOLKANA
Nedelja 26. december. Sv. maši: ob 10:00 slovesna, ob 18:00. Pri maši ob 10:00 blagoslov vode in soli.
Gospodinje in ŽK naprošene za pogostitev po tej maši.
Ob 19:00 božični koncert poklanja krajevna skupnost Solkan.

ŠEMPETER

SPOVEDOVANJE V ŽUPNIJI
bo še na današnjo nedeljo, 19. 12. od 16:00 do 18:00. Ob 16:00 bo v cerkvi molitev rožnega venca. Ob 18:00 bo tudi večerna maša.
 
OBISK BOLNIH IN STAREJŠIH ŽUPLJANOV
Ves teden bom še obiskoval starejše in bolne župljane, ki bodo želeli prejeti zakramente na domu. Svojo željo po obisku duhovnika lahko izrazite tudi po sodelavkah Župnijske karitas, ki vas bodo ta teden obiskale.
 
SREČANJE ZA KATEHISTINJE
bo v ponedeljek, 20. 12. ob 20:00.
 
PRAZNIČNE BOŽIČNE MAŠE
Na sveti večer, 24. 12. bo ob 19:00 otroška polnočnica. Pol ure pred polnočjo bo božičnica. Ob polnoči bo polnočna božična maša. Dnevni božični maši bosta ob 8:00 in 10:00.
 
NEDELJA SVETE DRUŽINE
Praznični maši bosta ob 8:00 in 10:00.

SKUPNA OZNANILA

SVETA GORA
Frančiškanski samostan Sveta Gora v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Solkan, Turističnim društvom Solkan in kulturnim društvom Sabotin iz Štmavra vabi v nedeljo, 19. decembra 2010, ob 15. uri v kapelo prikazanja v baziliki na Sveti Gori na odprtje 9. slovenske razstave jaslic z mednarodno udeležbo. Ogledate si jih lahko do 16. januarja. Lepo povabljeni.

PRILOGA STR. 1

POT JE ŠE DOLGA...

 »ODPRAVITI JE TREBA REVŠČINO, NE PA REVNE LJUDI«
je poudaril kard. Turkson na jesenskem zasedanju Združenih narodov, kjer so najvišji svetovni voditelji postavili pod drobnogled razvojne cilje tisočletja. Leta 2000 jih je na pobudo ZN sprejelo 192 držav in več kot 20 mednarodnih organizacij; gre torej za najobsežnejše razvojne cilje, kar jih je doslej videlo človeštvo. Ti podrobno določajo namen razvojnega sodelovanja in so pomemben mejnik na področju zmanjševanja revščine in odpravljanja globalnih nesorazmerij. V prvi vrsti gre za prepolovitev skrajne revščine in boj proti lakoti, za dosego splošne osnovne izobrazbe, za zmanjšanje stopnje smrtnosti otrok, za izboljšanje zdravstvenega standarda mater in nosečnic, za zagotovitev enakosti med spoloma, za boj proti aidsu in drugim nalezljivim boleznim, za okoljsko trajnost in razvoj globalnega partnerstva.

PO DESETIH LETIH JE NA DLANI,
da je pot do uresničitve za vse človeštvo pomembnih ciljev še zelo dolga; gotovo se ne bo končala l. 2015, kot je bilo določeno. Očiten je pomanjkljiv napredek, in to še zlasti - kot je podčrtal generalni tajnik ZN Ban Ki Mun - zaradi pomanjkanja denarja in politične volje. Na svetu trenutno ni pomembnejšega projekta, je poudaril, zato je pozval svetovne voditelje, naj s pospešenimi prizadevanji obnovijo in potrdijo obstoječe zaveze.

MANJ KOT EN DOLAR NA DAN
V 21. stoletju kar 1,2 milijarde ljudi - t. j. vsak peti prebivalec - živi v skrajni revščini z manj kot enim ameriškim dolarjem na dan. Najmanj 2,6 milijarde ljudi nima dostopa do osnovnih sanitarnih razmer in pitne vode. Vsak dan zaradi pomanjkanja hrane in lakote umre 24.000 oseb, od teh kar 70% otrok, mlajših od pet let (več kot osem milijonov letno!), pa čeprav strokovnjaki ponavljajo, da je na našem planetu dovolj virov in tehnologij, da bi bili vsi siti. Na drugi strani ima kar milijarda otrok v naših državah težave z “epidemijo” novega veka: prekomerno težo…

DENAR?
Jeffrey Sachs je pokazal na bogate države, da ne storijo dovolj. Ne gre za vprašanje, ali imajo denar, ampak za to, kako ga uporabljajo. Ključno vprašanje je zato, ali obstaja resna volja, zlasti pri najbolj bogatih in razvitih državah, da bi se odpovedale svojim koristim ter bi tako rešile milijone življenj.
Z vrha v New Yorku je izšel celo sklep, da bi v naslednjih petih letih v boju proti umrljivosti otrok in mater (!) “odpravili” 33 milijonov primerov nosečnosti. Cinizem! Rešitev torej naj ne bi bila v izboljšanju zdravstvenih in higienskih razmer, v vzgoji, v kakovosti in številu zdravniškega osebja, v cestah in bolnišnicah, temveč…
Revni torej še vedno vzbujajo strah, ker ogrožajo mirno življenje ljudi v “razvitih” državah, ki imajo polne trebuhe in denarnice.
Manjka jim le… volja do življenja.

 

Danijel Devetak
Komentator v Novem glasu

PRILOGA STR. 2

SESTRE »ALEKSANDRINKE« (8)

S. JOLANDA KRISTANČIČ
Kot Riharda se je rodila 13. 3. 1906 v Višnjeviku, župnija Gradno. Bila je iz ugledne briške družine z 11 otroki. Oče Ivan je bil krajevni župan. V njihovi hiši je prenočil kralj Vittorio Emmanuele III., ko je prišel pogledat fronto med 1. svetovno vojno. Osnovnošolsko izobrazbo je dopolnila pri šolskih sestrah v Tomaju in 1929 vstopila v njihovo redovno skupnost. Že istega leta so jo predstojniki poslali v Egipt. Skupaj s sestro Franko Martelanc in s. Natalijo Malalan je bila ustanoviteljica redovne skupnosti v Kairu. Ta postojanka je postala središče tudi slovenskega življa v Kairu.
S. Jolanda je bila  pogumnega, odprtega in energičnega značaja in se je z vso vnemo posvetila svojemu poslanstvu. S sestrami in varovankami je nosila težave in križe preseljevanja iz hiše v hišo, dokler niso z delom svojih rok kupile sedanjo hišo v ulici El Haras 9.
Sprejemala je dekleta in žene, ki so prihajale na novo, oskrbela jim je službena mesta in jih branila pred nemoralnimi izkoriščevalci. Ob nedeljah jim je bila na razpolago, saj so se zbirale pri sestrah kot slovensko društvo z lastno čitalnico. Učila jih je petja, iger, predvsem pa poštenega, verskega življenja. Bila je duša vseh srečanj. Z enako ljubeznijo se je posvečala revnim in bogatim, mladim in starim. Bolnikom je stala ob strani do zadnjega, tudi ko so jih vsi zapustili. P. Jozafatu je pomagala reševati neurejene zakonske zveze.
Po drugi svetovni vojni je prav tako navdušeno delovala med slovenskimi begunci in vojaki, ki so se vračali iz angleških jetništev.
V osmrtnici so o njej sestre zapisale: Živela je skrajno uboštvo z resničnim veseljem, ni se sramovala opravljati tudi najnižja dela. Ko je krasila oltar, je znala najti najlepše cvetje, ki ga je dobivala celo z vrta kralja Faruka, kjer je bila za sobarico znana Slovenka. Bila je pravi zaklad za redovno skupnost, znala je dobrohotno in preprosto povezovati različne značaje.
V Kairu je delovala trideset let. Goreče in požrtvovalno je vršila svoje misijonsko poslanstvo. V Evropo se je morala vrniti zaradi bolehnosti in telesne izčrpanosti. Zbolela je na živcih in bila potem potrebna posebne bolniške pomoči. V redovni skupnosti je delovala 48 let.
Umrla je v Trstu 1. 3. 1976.

S. JULIJA SIRK
Je sestrična s. Jolande, tudi ona iz Višnjevika v Brdih. Tam se je rodila kot Marta 23. 7. 1903. Na misijonsko postojanko v Aleksandrijo je šla še pred večnimi zaobljubami 29. maja 1930. V Egiptu pa je ostala le dve leti. Ker je zbolela na pljučih, se je morala vrniti domov. Večino življenja je delovala v skupnosti v Gorici, kjer je umrla 25. decembra 1995.
                                   
zbral Vinko Paljk

PRILOGA – STR. 3

SVETI VEČER »PRI NAS DOMA«

Če nismo poskrbeli za spravo, je v teh dneh po cerkvah našega Okrožja velika priložnost za sveto spoved. (Spomnimo se: »Kdaj gremo k spovedi?« »Ko izgubljamo stik s seboj in Bogom, za velike praznike…)
V petek je sveti večer.
Čim prej se dogovorimo s seboj in z družino o začetku in poteku  obreda svetega večera in božičnega ter novoletnega praznovanja.
Za božična slavja se oblečemo praznično.
Tudi otroci!
Če dobimo obisk ali imamo sorodnika, ki se nima za kristjana in mu Božič ne pomeni kaj dosti, ga odkrito povabimo, naj se nam pridruži, pri obrednih slavjih pa se držimo svojega načrta.

Pred obredom pripravimo besedilo božičnih pesmi. Besedilo pesmi moramo imeti pri rokah tudi v primeru, ko pesem recitiramo.
Radio, TV, internet na sveti večer in tudi med prazniki počivajo…

Vedno več družin ima navado ali jo vpeljuje, da na božični večer blagoslovijo in pokadijo dom, oz. stanovanje.
Ta hvale vreden del obreda je takoj na začetku, z njim torej obred začnemo.
Takole: se pokrižamo in molimo vsaj en del rožnega venca, če je stanovanjce majhno in so majhni tudi otroci pa vsaj eno desetko, npr. Ki si ga, Devica, rodila…



  Središče svetovečernega obreda je:

- prižiganje sveč (kar je očetova naloga),
- polaganje Deteta Jezusa v jaslice (mama),
- branje evangeljskega odlomka (oče, mama ali odrasel otrok),
- molitev in petje vsaj ene božične pesmi (sodelujemo vsi),
- izmenjava voščil,
- obdarovanje (če je v navadi),
- večerja.
    

Medsebojno obdarovanje lahko odpade, da se izognemo potrošniškemu duhu, ki ne poglablja odnosov, darovi so večkrat dokaz prestiža pa tudi zadrege, »saj ne vem, s čim bi ga(jo) razveselil v okviru mojih možnosti…«
Naj bo »pri nas doma« lepo zato, ker smo skupaj, smo drug za drugega pomembni, da slavimo Gospodovo rojstvo, smo hvaležni za mir in prosimo, da bi si bili dobri doma,  med sosedi in sorodniki…
Če pa je »pri nas doma« običaj, da se obdarujemo tudi za Božič, izpeljemo obdarovanje tedaj, ko si po obredu voščimo, preden sedemo k večerji.

Po večerji naj se nam ne mudi narazen, se pogovarjamo, morda zaigramo katero od tradicionalnih družabnih iger, kot: človek ne jezi se, volk in ovce, dama, tombola itn.
Pravočasno se odpravimo k polnočnici. Pri polnočnici pojemo in stisnemo roko čim več ljudem in si voščimo.

PRILOGA STR. 4

VZOREC SLAVJA

Spoštljivo pristopimo k jaslicam.
Lučke še ne gorijo, ker Jezusa še nismo položili.
Kjer bomo na sveti večer blagoslovili stanovanje, se pri jaslicah pokrižamo in začnemo desetko rožnega venca.
V sprevodu gremo po prostorih stanovanja ali hiše in se ustavimo pri jaslicah, da molimo do konca izbrano desetko ali še druge desetke veselega dela rožnega venca.
Če stanovanja ne blagoslovimo, izpeljemo ves obred stoje pred jaslicami, ali sede pri družinski mizi ob desetki »ki si ga Devica rodila.«
Vstanemo in zapojemo:
»SVETA NOČ, BLAŽENA NOČ...«
Med petjem, če so otroci zelo radovedni pred petjem, oče prižge lučke, nakar mama položi Dete Jezusa v jaslice.
Oče (mama ali kdo od odraslejših) počasi prebere božični evangelij:

“Tiste dni je izšel ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Davidovo mesto, Betlehem, da bi se popisal z Marijo, svojo zaročeno ženo. Ko sta bila tam, so se ji dopolnili dnevi, da bi rodila. Rodila je sina, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanju ni bilo prostora v prenočišču. Prav v tistem kraju so pastirji prenočevali pod milim nebom. Gospodov angel je stopil k njim in Gospodova svetloba jih je obsijala, da so se prestrašili. Angel pa je rekel: "Ne bojte se! Oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudi. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Zveličar, ki je Kristus Gospod. Po tem znamenju ga boste spoznali: našli boste dete, povito v plenice in položeno v jasli."
V hipu je bila pri angelu množica nebeških zborov, ki je hvalila Boga in govorila: "Slava Bogu na višavah
in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji!«

Naredimo kratek premor.
Nakar molimo očenaš.
Si podamo roko in se objamemo z  voščilom:

»BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ!«