PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

ČAKAJOČ NA…

 
»ČAKAJOČ NA GODOTA«
je naslov gledališkega dela, ki je izšlo davnega leta 1952, njegov pisec je Irec Samuel Beckett (+ Pariz pred Božičem 1989). Delo so prvič uprizorili v Parizu leta 1953 in od tedaj »potuje« po vsem svetu…
In daje misliti!
Sredi adventa imamo tehten razlog, da povežemo pričakovanje, h kateremu nas vabi advent in otožno brezizhodno sporočilo Beckettove drame Čakajoč na Godota, ki se spleta prav okrog čakanja, v katerem se prepoznava sodoben človek. V drami se namreč pričakovanje dogaja tako, da se ne zgodi. Pod nekim drevesom v nedogled čakajoča možakarja na Godota, nikogar in ničesar ne dočakata. Godot je nedočakljiv. Tako je s čakanjem v Beckettovi drami, tako je tudi v življenju, ukleščenem v primeže današnjih očitih in prikritih omrežij.
 
ČAKAJOČ…
Od prve uprizoritve Beckettove drame se mnogi vprašujejo, ali se ne uvrščajo tudi adventna in sploh krščanska »čakanja na…« v dogajanje absurda-nesmisla, kakor imenujejo literaturo, ki gre po sledi drame Čakajoč na Godota. Kar naj bi pomenilo, da sodoben človek ne veruje v življenje, da zanj življenje nima več pomembne vsebine, je brez cilja, izigrano, brez sreče, kar se vidi v Beckettovi drami tudi v tem, da se nastopajoči ne razumejo, ker komunicirajo drug mimo drugega in je zaradi tega čisto vseeno, kaj kdo govori smiselnega ali naklada traparije.
 
ČAKAJOČ IN UPAJOČ…
Ne da bi se tja silili, smo se znašli sredi prvorazredne duhovne krize, ki človeka nažira s krizo upanja in zaupanja, s krizo adventa.
Preveč zadev je postalo negotovih, nedodelanih ali zasičenih in zatohlih. Preveč vrednot smo sesuli, preveč odgovornosti nakladamo naslednji generaciji...
Kje so pogumni in demokratični ljudje, ki bi se npr. lotili prenove naše demokracije in začeli od spodaj navzgor pri porazno zastareli slovenski Ustavi?
Kdo bo dal upanje ljudem, potlačenim zaradi nerešujočih se krivic, razočaranim nad družbo, jeznim na nesposobno državo, ki ne zmore npr. pošteno izpeljati niti javnih razpisov, ker je nepregledna, otopela in lena?
Kam z mrakobnimi bremeni?
V nove strahove in brezupja?
Ali v moč in veselje Čakajočih na… Gospoda!?
 
Gašper Rudolf

KAPELA

STARŠI PRVOOBHAJANCEV
vabljeni na sestanek jutri, v ponedeljek, 13. decembra ob 18. uri v samostansko dvorano. Kdor ne more priti zvečer, naj pride dopoldan ob 10. uri. Nasvidenje.

9-DNEVNICA
pred božičnim praznikom se prične v četrtek, 16. decembra ob 19. uri. Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

LUČ MIRU
iz Betlehema bo tudi letos zagorela po naših domovih. Prejeli jo boste prihodnjo nedeljo, 19. decembra.

PREJEM ZAKRAMENTA SVETE SPOVEDI
je mogoč v teh dveh zadnjih adventnih tednih med svetimi mašami vse dni v tednu, zjutraj in zvečer. V zadnjih dnevih pred Božičem pa bo dežuranje tudi preko dneva. Duhovniki smo pripravljeni obiskati bolne in onemogle tudi po domovih. Pokličite nas, da se dogovorimo.

MAŠA NA SVETI VEČER, 24. 12.
bo letos ob 18. uri. K njej povabljene prav posebej družine z otroki.

KRST
V nedeljo, 5. decembra je v družbo Božjih otrok stopila Ana Demchyshyn, hči očeta Volodymyra Demchyshyna in matere Tanje Krapež. Naj plamen vere v Jezusa Kristusa nikoli ne ugasne.

KRISTUS ODREŠENIK

STARŠI PRVOOBHAJANCEV PRIHODNJEGA LETA
S starši prvoobhajancev prihodnjega leta imamo uvodno srečanje danes po maši ob 9:00.

KARITAS
Srečamo se v ponedeljek, 13. decembra po maši.

DEVETDNEVNICA
V sredo zvečer začnemo božično devetdnevnico. Besedilo devetdnevnice je v prilogi današnjih Oznanil.

UPOKOJENCI IN TRETJI ČAS
Nasvidenje na srečanju v torek, 14. decembra ob 17:00.

ŠOLA BOŽJEGA USMILJENJA
Srečanje je v četrtek, 16. decembra ob 16:00.  Zaključek z mašo ob 19:00.

STREŽNIKI
Ob pripravi na praznike se srečamo v soboto, 18. decembra ob 10:00.

LUČ MIRU
V nedeljo nam bodo skavti prinesli Luč miru iz Betlehema in jo po mašah delili.

PRIZNANJE
Turistična društva Nova Gorica, Solkan in Šempeter – Vrtojba so naši župniji podelili Priznanje »Ogledalo mojega okolja 2010« za skrbno urejenost sakralnih objektov in okolice. Priznanje in zahvala gre vsem, ki skrbite, da je cerkev in okolica vedno lepo urejena.

ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem, ki ste pripravili lepo in prisrčno Miklavževanje.

KROMBERK IN VOGRSKO

PROŠNJA
Za popravilo cerkve na Vogrskem vas prosimo, da pomagate s prispevki, ki jih nakažete preko TRR (64000-9411008202) ali prinesli v ovojnici, ko lahko tudi prejmete potrdilo.

POGREBA
V soboto, 4. decembra smo na Vogrskem pokopali Marijo Furlan, Vogrsko 55 (skoraj 80 let), 6. decembra pa v Lokah Marijo Pavlin (75 let) iz Kromberka, V. Vodopivca 92. Naj počivata v miru!

PRVOOBHAJANCI
Skupaj s starši pridete na mesečno srečanje v petek, 17. decembra ob 18. uri. Z veseljem se pripravimo!

SBP
Otroci, ki radi berete knjige pod okriljem Slomškovega bralnega priznanja, boste letos radi prebrali 4 knjige, primerne vaši starosti. Na kratko jih predstavite ob verouku: 1. knjigo do 17. decembra, 2. knjigo do 18. februarja, 3. in 4. knjigo do 15. aprila.

KVATRE
Miloščina prihodnje, kvatrne nedelje, bo za semenišče in potrebe škofije. Hvala dobrotnikom!

BOŽIČNA SPOVED
Z dobro adventno spovedjo se najlepše odpremo Božji milosti in se lepo pripravimo na božične praznike.

SOLKAN

JEZUS MED NAMI   
Starši in prvoobhajanci odkrivamo vedno in povsod dostopno obhajilo: z Jezusom med nami. Zadoščata vsaj dva, ki sta pripravljena dati življenje drug za drugega. Vsi v župniji smo povabljeni v ta največji in najlepši napor, da bodo prvoobhajanci in vsi doživljali tega Jezusa med nami, da bo potem tudi božič živa resničnost Emanuela – Boga med nami.

SREČANJA STARŠEV
Starši birmancev imajo srečanje v torek (14. 12.) ali v sredo (15. 12.) ob 19:00.

ADVENTNA SPOVED
Potrudimo se zanjo, da bomo mogli za božič tudi k obhajilu. Za zakrament sprave bo na razpolago v soboto od 17:30 pater s Svete Gore.

ZAHVALA
Naj Gospod na priprošnjo svetega Miklavža povrne vsem, ki so pripravili lepo miklavževanje. Sveti Miklavž bo zelo vesel, če njegovo letošnje darilo pridno uporabljamo pri srečanjih ob adventnem vencu in če posnemamo bl. Chiaro Luce. Hvala tudi župnijski Karitas za Miklavža »najmlajšim« po srcu. Hvala za dar za Karitas (707 €) prve adventne nedelje.

BETLEHEMSKA LUČ
V soboto 18. 12. jo bomo nesli sosedom v Štmaver, da jim ob tem voščimo za letošnje božične praznike. Zberemo se ob 16:00 na placu ali pred cerkvijo.
Na domove jo bomo odnesli po maši v nedeljo 19. 12. (s seboj prinesimo svetilko od lani).

NAŠI RAJNI
5. 12. je doživela zadnji Jezusov prihod – advent 97-letna Ernesta Vižin roj. Danevčič, Velika pot 6. Naj bo deležna nebeškega božiča, domači pa božje tolažbe!

ŠEMPETER

ADVENTNA SPOVED
V petek, 17. 12. bo celodnevno spovedovanje od 9:00 do 18:00. Spovedovanje bo v ogrevani kapeli. Lahko si vzamete čas tudi za pogovor. V soboto, 18. 12. in v nedeljo, 19. 12. bo priložnost za spoved od 16:00 do 18:00.
 
BETLEHEMSKA LUČ
Letos bodo skavti prinesli v našo župnijo betlehemsko luč v nedeljo, 19. 12. k sv. maši ob 8:00 in 10:00.
 
OBISK DUHOVNIKA V ADVENTU
Vabim vas, da sporočite željo za obisk duhovnika pri bolnikih in starejših, ki ne bodo mogli priti v cerkev in želijo prejeti zakramente. Enako velja tudi za obisk bolnikov v bolnišnici.

SKUPNA OZNANILA

ADVENTNO PREDAVANJE V BRDIH
V ponedeljek, 13. 12. bo v gradu na Dobrovem adventno predavanje Mojce Stres z naslovom: Stiska tretjega sveta.
 
CELODNEVNO SPOVEDOVANJE
V petek, 17. 12. bo celodnevno spovedovanje (od 9:00 do 18:00) v Šempetru pri Gorici in na Mirenskem Gradu.
 
SVETA GORA
Od novembra naprej je med tednom v kapeli prikazanja sv. maša ob 17. uri.

KVATRNA NEDELJA
4. adventna nedelja je kvatrna. Vaši darovi so namenjeni za potrebe škofije.

PRILOGA – STR. 1

MIZA - ADVENTNA, BOŽIČNA, NOVOLETNA IN VSAKRŠNA

MIZA JE VREDNA SVOJEGA LEPEGA IMENA,
k njej sedemo, da kaj premislimo, kadar nas je več, se ob njej razvrstimo, se ob njej ali okrog nje razporedimo, ker si imamo kaj povedati, pri mizi se hranimo, praznujemo in zlasti smo pri mizi, kadar dobimo goste.
Povabiti koga, sorodnika, prijatelja, soseda, znanca, je dejanje vere v tistega človeka in zaupanja. 
Nekoga povabiti, pomeni, da ga pokličemo po imenu, izberemo ga iz množice drugih znancev, ker si želimo biti z njim, ker je za nas dragocen pogovor z njim, ko se poslušamo in vedno globlje spoznavamo.
 
KDOR NE VABI NA DOM
k svoji mizi, ne goji gostoljubja. Živi življenje, ki je preveč ozko; ima me, da bi rekel: »Živi malo!« Ne pozna veselja, zato tega veselja ne posreduje svojim otrokom, da bi se pustil povabiti in predvsem, da vabi k svoji mizi.
Vabiti je treba, ne da bi računali s tem, da bomo vzajemno ali kot povračilo tudi sami vabljeni. Saj se spodobi, ne samo po slovenski navadi, da se obisk vrne.  Naša miza pove o nas, ali smo preračunljivi in iščemo predvsem svojo korist, kakor je postalo danes precej običajno.
Moramo se pri tem spomniti na evangeljsko pravilo: »Kadar vabiš na kosilo ali večerjo, ne vabi prijateljev, niti ne svojih bratov, ne svojih sorodnikov, ne bližnjih bogatašev, da te tudi oni ne povabijo in ti bo vse povrnjeno.«

MOJA MIZA NI SAMO ZAME
Kdor reče: »Moja miza ni samo zame in za moje domače«, pove, da je odprt za druge in da se rad človeško bogati ob drugih, da se zna prehranjevati tudi s prijateljstvom in modrostjo drugih. Ne tako, da bi postala miza kakor pult na avtobusni postaji, marveč tako da je tam prostor zaupanja, prijateljevanja in lahko tudi prigrizka.
Dogodek zastonjskosti.
Večkrat je miza prostor za nekoga, ki je v stiski, ki išče človeško toplino in sposobnost delitve tistega, kar pač naša miza in omizje premore.
Miza je prostor in okolje, ki nas »dela« bolj dobre in človeške.
Prav res: miza je več kot prostor jedače in pijače, je prostor, ki pove o nas, ali znamo živeti.

Enzo Bianchi
povzetek iz Avvenire

PRILOGA – STR. 2

SESTRE »ALEKSANDRINKE« (7)

SESTRA LEONARDA CURK
Četrta šolska sestra iz Šturij, ki je sedemnajst let podarila Egiptu, je s. Leonarda Curk. Rojena je kot Ivanka 26. 6. 1932, deluje v zavodu sv. Družine v Gorici.
»Trinajstletna sem šla leta 1945 v šolo v Tomaj. Prvo leto sem bila pri redovnicah kot gojenka v šoli, drugo leto pa sem prosila za vstop (v red) in tako postala kandidatinja. V šoli za vzgojiteljico v otroškem vrtcu sem bila v Gorici. Po noviciatu v Grottaferrati sem bila v Trstu in Beli Peči. V Egipt sem šla januarja 1953.

PRVIČ V EGIPTU
Z ladjo smo potovali tri dni. Ob prihodu v dom v Aleksandriji smo stopili v kapelo. Tam me je »pričakala« Svetogorska Kraljica. Ob njej je še gorela sveča za srečno pot. Mariji sem rekla: »Hvala za srečno pot, a naj sveča gori še naprej, za srečno vrnitev!«
S s. Franko sva odšli v Kairo z vlakom v tretjem razredu: otroci, kokoši, smrad… »Gospod, naj bo tudi to zate, saj sem prišla v misijone.« Že v temi pridemo »domov«. S. Krescencija mi pride naproti z belo lilijo (bil je god sv. Neže). Bila je kuharica, zelo dobra in tudi zabavna: »Veš kaj, se je treba vreči po hiši, potem je prav.« To je bila velika hiša s tremi stopnišči… Ponoči sem ob neki stopnički »cmoknila« na tla. Sem si rekla: »Sedaj pa sem se že vrgla po hiši!«
Prvič sem bila v Kairu pet let. Kot najmlajša sem bila za vsa dela: čiščenje, pospravljanje, pranje, likanje... A je bilo zelo lepo, saj smo se sestre dobro razumele. Ob četrtkih popoldne, ob nedeljah in ob praznikih so k nam prihajali Slovenci. Lepa družabna srečanja.
S s. Jolando sva nekajkrat na teden hodile obiskovat starejše Primorke, ki so živele zapuščeno v zanemarjenih in umazanih stanovanjih. Šle sva tudi k tistim, ki so živele zelo urejeno, ker so nekatere služile  npr. pri kraljičinih damah…
Tiste, ki niso imele kam iti ali ko so zbolele, smo sprejemale v naš dom.

DRUGIČ
Drugič sem bila v Kairu deset let (1962 – 1972): slovenske žene so umirale ali se preselile v Slovenijo. Kaj z našo hišo? Začele smo sprejemati študentke. Eno leto so bile iz 23 narodnosti in 18 ver in obredov. Pred menoj je bil zid nerazumevanja. Da bi se približala dekletom, sem se naučila arabščine. Štiri leta sem bila tudi hišna predstojnica.

TRETJIČ
sem šla v Egipt v Aleksandrijo za dve leti (1992-1994). Naše zavetišče je postalo dom upokojenk za okrog 50 žena. Moje delo je bilo predvsem uradovanje, toda po maši sem vsak dan obiskala vse žene in se z njimi pogovarjala in jih krepila.
Prelep spomin na Egipt? Maša pri piramidi.«

 

Vinko Paljk

PRILOGA – STR. 3

BOŽIČNA DEVETDNEVNICA

 
DEVETDNEVNICA
Devetdnevnica je pobožnost, ki traja devet zaporednih dni v pričakovanju kakšnega dogodka ali praznika. Med najbolj znanimi devetdnevnicami so božična (ponekod je osemdnevnica), devetdnevnica pred binkoštmi, birmo, Brezmadežno itn.
Prvo devetdnevnico so obhajali apostoli in Devica Marija v Jeruzalemu po Jezusovem vnebohodu, ko so se devet dni pripravljali na prihod Svetega Duha.
Devetdnevnica pred Božičem se vedno bolj uveljavlja ne le po župnijah ampak tudi po družinah, ne glede na to, da je bila v prvih časih pred Božičem ta pobožnost osemdnevna.
 
KDAJ?
Začetek devetdnevnice je odvisen od tega, kdaj jo sklenemo, ali 23. decembra ali na sveti večer, 24. decembra.
Naš predlog sledi običaju, da slavimo 24. decembra Sveti večer v domačem družinskem krogu in ga s tem vključimo v krog praznovanja Gospodovega rojstva (obred obhajanja svetega večera bomo ponovili v naslednjih Oznanilih).
V tem primeru je zadnji dan devetdnevnice 23. december in njen prvi dan 15. decembra, letos v sredo.
Kolikor moremo, se udeležujemo devetdnevnice tudi v cerkvi.
Če  se zbere vsa družina v cerkvi, potem za devetdnevnico »pri nas doma« beremo ob večerni molitvi odlomek iz evangelija in zapojemo katero od adventnih pesmi, sicer pa opravimo »pri nas doma« ves obred, kakor je predložen.

(Opomba glede poimenovanja božičnega drevesca:
Naši predniki so govorili: »Božično drevesce«, »Drevesce«, »Božična smrečica«…; ne pa: »Jelka«, »Novoletna jelka…«)

EVANGELIJ (dva odlomka)

IZ EVANGELIJA O ROJSTVU JANEZA KRSTNIKA:
Po očetu so otroku hoteli dati ime Zaharija, toda njegova mati je spregovorila in rekla: »Nikakor, temveč Janez mu bo ime.«
Oni (sosedje) so ji rekli: »Nikogar ni v tvojem sorodstvu, ki bi mu bilo tako ime.« 
Z znamenji so spraševali njegovega (onemelega) očeta, kako bi ga hotel imenovati.
Zahteval je deščico in zapisal: »Janez je njegovo ime.« In vsi so se začudili. Njemu pa so se takoj razvezala usta in jezik, in spet je govoril ter slavil Boga. (Lk 1,59-64)

IZ EVANGELIJA O PRIČAKOVANJU JEZUSOVEGA ROJSTVA:
Tiste dni je izšel ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. To popisovanje je bilo prvo v času, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. In vsi so se hodili popisovat, vsak v svoj rodni kraj. Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz Davidove hiše in rodbine, da bi se popisal z Marijo, svojo zaročenko, ki je bila noseča. (Lk 2, 15)

PRILOGA STR. 4

OČE (MAMA) PRIŽGE TRI IN PO NEDELJI ŠTIRI SVEČE

 

Oče ali mama prebere odlomek iz evangelija na prejšnji strani, ali izbere drug odlomek.

Potem nadaljujemo :

Molivec (odslej: M. Molivec - običajno oče ali mama):
»Kralja, ki prihaja, pridite molimo!«

Vsi (odslej: V.) odgovorijo: »Kralja, ki prihaja, pridite molimo!«

M. Veseli se, Sionska hči, in raduj se, hči Jeruzalemska, glej, tvoj Gospod bo prišel in tisti dan bo velika luč in gore bodo sladkost rosile in griči bodo cedili mleko in med, ker bo prišel veliki prerok in on bo prenovil Jeruzalem.

V. Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

M. Glej, prišel bo Bog in človek iz Davidove hiše, da sede na prestol in videli boste, vaše srce se bo radovalo.

V. Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

M. Glej, prišel bo Gospod naš zavetnik, Sveti Izraelov, s kraljevo krono na glavi, in gospodoval bo od morja do morja in od reke pa do kraja vesoljne zemlje.

V. Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

M. Glej, Gospod se bo prikazal in ne bo nas varal. Če bo odlašal, čakaj, ker prišel bo in se ne bo zakasnil.

V. Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

M. Betlehem, mesto najvišjega Boga, iz tebe bo izšel vladar Izraelov in njegov izhod bo kot ob prvih dneh večnosti in poveličan bo sredi vesoljne zemlje, in mir bo na naši zemlji, ko bo prihajal.

V. Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

Skupno ponovimo: Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

M. Molimo! Dobri Bog, vsako leto nas razveseljuješ
s pričakovanjem Jezusovega rojstva.
Daj, da ga bomo tudi letos sprejeli kot tvojega Sina in našega Odrešenika.
Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

Se pokrižamo: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

---------------------------------------------------
Tone dvomi
Tone zaupa Janezu: »Ko gledam te naše politike, vse manj v nekaj verjamem.«
»V kaj pa?«
»Da modrost prihaja z leti.«