PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

NEKOČ V »ADVENTNEM« ČASU…

ČAS DANOSTI
Vsak dan si lahko postavimo vprašanje: »Kaj s časom?« Gre za temeljno danost življenja človeka, zaznamovanega s časom, ki teče in se ponavlja (v nekem trenutku se gotovo začne ponavljati). To je naravna dinamika, ki pa se lahko hitro izteče, postane samoumevna in na koncu dolgočasna.

ČAS PODARJENOSTI
Zato je drugo vprašanje vsebina časa, ki pa ne teče, se ne ponavlja, ampak nam je podarjen. Grški »kairos«, po sv. Pavlu »milostni (podarjeni) čas«, ki ga ni bilo in se ne bo ponovil, je čas uresničenja, ko se zavedam da sem in izziv, kaj bom v tem času iz sebe naredil. Človek ne more biti kar tako prepuščen usodi, vedeževalcem, horoskopom in drugim oblikam »new age« dobe, ki človeka usmerja, da bo sam svoj gospodar, izven časa.

ČAS NEVEDNOSTI
Tretje pomembno vprašanje je človek sam, njegova osebnost, odnos do pomembnih vprašanj. Značilnost »new age« človeka je indiferenca, individualizem. Žal tudi kristjani dajemo vtis, da si z aktualnim družbenim življenjem ne bomo mazali rok in ugleda, se od določenih vprašanj odmaknemo (ali se z njimi poistovetimo) in na obrobje, v svet drugačnosti odmikamo pomembna vprašanja vrednot, družine, sociale… V čem indiferentni? Ob vprašanju družinskega zakonika in redefinicije družine; prenovi zakonika o verski svobodi (ta je v normalni demokratični družbi zagotovljena in urejena); ob novem zakoniku o medijih (kje je 571 podpisanih svobodnih in raziskovalnih novinarjev); o vzgoji za strpnost in drugačnost (istospolnost) po naših šolah (tudi v Novi Gorici).

IZVEN ČASA
Četrti problem je odnos do družbenih stvarnosti, še bolj pa, če družba nima odnosa do človeka. Mogoče je lahko ikona, ali ogledalo stanja v naši državi zapis v Nedeljskem dnevniku (28. 11. 2010, str. 17): »V središčni carski loži Mariinskega gledališča v St. Peterburgu, ki je bila že pred stopetdesetimi leti rezervirana za ruske vladarje in njihove prijatelje, je slovenski predsednik dr. Danilo Türk z ženo Barbaro in spremstvom ob gledanju baleta Don Kihot (ki se je boril z mlini na veter, izven časa in sveta), enostavno užival«.

Aleš Rupnik

KAPELA

VSA LEPA SI MARIJA
prepevamo v teh dneh ob večerih pri sveti maši vse tja do srede, ko bomo obhajali slovesni praznik Brezmadežne. Na ta dan bodo sv. maše ob 7., 10. in 19. uri.

2. ADVENTNO PREDAVANJE
bo v četrtek, 9. decembra ob 19:30 v samostanski dvorani. Med nami bo g. Alojzij Štefan iz Ljubljane, ki je pri Slovenski Karitas odgovoren za odnose s tujino. Spregovoril bo na temo:  Vzgoja za solidarnost v župnijskih skupnostih. Prav lepo vabljeni, še posebej starši veroučencev in župnijski sodelavci.

MIKLAVŽ SE ZAHVALJUJE
vsem, ki so mu pomagali tako ali drugače, da je mogel tudi letos obdariti vse pridne, male in velike, ki jih ni malo.

HVALA
za darove na nedeljo Karitas, seštevek je pokazal 757,06 €. V imenu vseh potrebnih pomoči, Bog povrni.

2. NEDELJA V MESECU
decembru vabi vse, ki hodite k verouku v našo župnijo, da pridete s svojimi starši k sv. maši ob 10. uri. Prepeval bo naš otroški zborček.

KRISTUS ODREŠENIK

KATEHISTINJE
Srečamo se v ponedeljek, 6. decembra po maši.

BREZMADEŽNA
Na praznik v sredo, 8. decembra,  je maša ob 7:30 in ob 19:00.

PRVOOBHAJANCI 2011
S starši otrok, ki v letu 2011 vstopajo v pripravo na spravo in sveto obhajilo (tretje leto verouka!), se srečamo v nedeljo 12. decembra po maši ob 9:00. Srečanja ne bomo ponovili!

NEDELJA KARITAS 2010
Na nedeljo Karitas ste darovali 923,25 €. Bog povrni!

KROMBERK IN VOGRSKO

ZAHVALA
Bog povrni za darove na preteklo nedeljo za Karitas. V Kromberku smo zbrali 350 €, na Vogrskem pa 225 €. Za popravilo cerkve na Vogrskem vas prosimo, da prispevke nakažete preko TRR (64000-9411008202) ali prinesete v ovojnici (lahko prejmete tudi potrdilo).

POROKA
V soboto, 11. decembra si bosta v Kromberku pred Bogom obljubila večno zvestobo v ljubezni Ana Jerkič iz Sela in Matej Knez iz Nove Gorice. Vso srečo voščimo!

BIRMANCI
Prosim vas, da skupno s starši, resno vzamete pripravo - z udeležbo pri maši, s sodelovanjem pri verouku in z delom po skupinah na domovih!

SBP
Otroci, ki radi berete knjige pod okriljem Slomškovega bralnega priznanja, boste letos radi prebrali 4 knjige, primerne vaši starosti. To na kratko predstavite katehistinjam ob verouku: 1. knjigo do 17. decembra, 2. knjigo do 18. februarja, 3. in 4. knjigo do 15. aprila.

MIKLAVŽ
V Kromberku so otroci in starši 4. in 5. razreda verouka pripravili prihod sv. Miklavža za danes ob 17. uri v župnijski cerkvi.

SOLKAN

PO MIKLAVŽEVIH STOPINJAH V LETU SOLIDARNOSTI
Se nam uspe vsak teden približati enemu zapuščenemu, v stiski?

SREČANJA STARŠEV
V sredo 8. 12. ob 19:00 starši 2. razreda veroučencev, v nedeljo 12. 12. ob 10:00 in po maši starši s prvoobhajanci.

BREZMADEŽNA, sreda 8. 12
Sv. maša in izročitev Mariji ob 18:00.

ŠEMPETER

BREZMADEŽNA
V Šempetru bosta 8.12. praznični maši ob 10:00 in 18:00 uri.

SREČANJI
V petek, 10. 12. ob 16:30 bo srečanje za prvoobhajance in njihove starše. Pripravljali se bomo na prvo spoved.
V petek, 10. 12. ob 19:00 pričakujem na srečanju mlade, da se pogovorimo o župnijski božičnici.

SKUPNA OZNANILA

2. ADVENTNO PREDAVANJE
Z željo, da vas besede nagovorijo in spodbudijo k odločitvi tudi jaz želim nekaj storiti, lepo povabljeni na 2. adventno predavanje, ki bo na Kostanjevici v samostanski dvorani v četrtek, 9. decembra 2010 ob 19:30. Med nami bo predavatelj g. Alojzij Štefan, ki bo govoril na temo Vzgoja za solidarnost v župnijskih skupnostih.

ADVENTNO PREDAVANJE TUDI
v Brdih – Biljana, v ponedeljek, 6. 12. ob 19:30, gost večera g. škof dr. Jurij Bizjak. Spregovoril bo o dobrodelnosti v Svetem pismu.

VERA IN LUČ
V nedeljo, 5. 12. ob 15:00 bo adventno srečanje goriške skupine Vere in luči v Šempetru pri Gorici. Ob tem srečanju bo tudi priložnost za spoved. Srečanje bo obiskal tudi sv. Miklavž.

Izjava ob referendumu o zakonu o radioteleviziji Slovenija, ki bo v nedeljo 12.12.2010

Komisija za sredstva družbenega obveščanja (KSDO) pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK) je na svoji seji v petek, 5. novembra 2010, obravnavala sklep o referendumu in sprejela naslednje stališče:
Katoliška Cerkev v Sloveniji si je ves čas po demokratičnih spremembah prizadevala, da bi verske skupnosti v Programskem svetu RTV SLO imele dva predstavnika: Katoliška Cerkev kot največja verska skupnost enega in vse druge verske skupnosti drugega.
To upravičeno pričakovanje Katoliške Cerkve in drugih verskih skupnosti je upošteval šele veljavni zakon o radioteleviziji Slovenija iz leta 2005 in določil, da sta v Programskem svetu dva predstavnika registriranih verskih skupnosti, ki ju imenuje predsednik republike: enega na predlog Katoliške Cerkve, drugega pa na predlog drugih registriranih verskih skupnosti.
Novi zakon o radioteleviziji Slovenija, o katerem bomo odločali na referendumu, to demokratično pridobitev verskih skupnosti zmanjšuje, saj določa, da je v Svetu samo en predstavnik registriranih verskih skupnosti. Komisija za sredstva družbenega obveščanja pri SŠK meni, da novi zakon zmanjšuje demokratične pravice registriranih verskih skupnosti, zato ga zavrača. Hkrati poziva člane Katoliške Cerkve in tudi drugih verskih skupnosti, naj se udeležijo napovedanega referenduma in glasujejo proti novemu zakonu o radioteleviziji Slovenija. Novi zakon verujočim jemlje že uveljavljene demokratične pravice, ki so se v Programskem svetu RTV SLO pokazale za koristne in potrebne. Komisija zato volivce poziva , naj novega zakona ne podprejo.
msgr. dr. Štumpf, murskosoboški škof in predsednik KSDO pri SŠK


PRILOGA – STR. 1

ADVENT IN ČLOVEKOVE PRAVICE

IRAK
    Pred desetimi leti je živelo v Iraku okrog 800 tisoč kristjanov različnih obredov. Ko se je sprožilo v zadnjih sedmih letih ob vojaških in terorističnih nasiljih tudi nasilje nad kristjani, je začel pogrom, ki ne poneha. Tam so postali kristjani ne le neznatna manjšina v 27 milijonski državi, ampak povsem potisnjeni na tla: napadajo cerkve, samostane, domove, trgovine, ubijajo kristjane, ker so kristjani...
    Spričo nenehnih groženj in napadov se je v zadnjih letih razbežalo po svetu več kot 250 tisoč kristjanov, ki so se rodili s stoletnimi koreninami v Iraku in imeli tam svoje domove. Evropski in drugi politiki so vedeli za vse to, delali so se nemočne in naokrog govoričili o svoboščinah. Cerkev je vztrajala ves čas v obrambi verske svobode kristjanov, večkrat povsem osamljena. In nerazumljena!
   
25. NOVEMBER 2010
    Veliko časa je potrebovala »visoka« evropska politika, da je doumela zakonitost: kjer ni verske svobode, sploh ni svobode. Po dolgotrajnih prekladanjih so končno  poslanci v Evropskem  parlamentu sprejeli prejšnji četrtek, 25. 11., resolucijo, s katero so jasno obsodili poniževanja in poboje iraških kristjanov. Za resolucijo so glasovale vse parlamentarne skupine. Dokument nalaga vsem evropskim državam, naj zahtevajo od Bagdadske vlade učinkovito zaščito kristjanov kot najbolj ranljive skupine, predstavnici zunanje politike EU Catherini Ashton pa so naložili, naj uvrsti varovanje kristjanov v Iraku med svoja prvenstvena prizadevanja.
    Pobudnica te resolucije je bila Evropska ljudska stranka, ki je vanjo vključila tudi zahtevo po ukinitvi smrtne kazni, tudi za že na smrt obsojenega Tareka Aziza.  Zelo dejaven je bil med pobudniki te resolucije italijanski poslanec Mario Mauro, ki je bo izglasovani resoluciji izjavil: »Želim poudariti, da so v besedilu natančne politične zahteve na ravni človekovih pravic in demokratičnih načel, ki so postale pogoj, ki ga bo predstavila EU pred sklenitvijo prvega sporazuma o sodelovanju z Irakom.«
    Pred svojim uradnim obiskom v Bagdadu, ki je predviden za danes, 5. decembra, je te dni napovedal italijanski zunanji minister Frattini, bo zahteval, naj v Iraku ustanovijo vladno komisijo, ki naj bdi nad uresničenjem človeških svoboščin iraških kristjanov.
   
10. DECEMBER - DAN ČLOVEKOVIH PRAVIC
    Recimo pri nas:
na eni strani brezsramna in za demokratično družbo sramotna izkoriščevalska bogatenja, na drugi strani nemoč nezaposlenih in zaposlenih ter upokojencev z mizernimi dohodki;
rafinirano potiskanje kristjanov in Cerkve v tretjerazrednost: enkrat v imenu svobode, drugič v imenu napredka, tretjič v imenu strpnosti, četrtič znanosti… ali kakor je dejal nekdo z doktorskim stažem, ki naj bi se profesionalno razumel na človeško dušo, da za pravice katoličanov na Slovenskem sploh ni treba skrbeti, ker so itak večinska vera.
Vprašajte, dame in gospodje, posamezne vernike, kako je s tem…
Vprašajte, dame in gospodje, finančno in zdravstveno nemočne, kako jim gre…
Povprašajte o človekovih pravicah…

 

Gašper Rudolf

PRILOGA STR. 2
   

FILIP TERČELJ – PRIČEVANJA (13) 

ZADNJI ODLOMEK ZASLIŠANJA (8), OBSODBA IN AMNESTIJA

PO ZATRTJU SLOVENSKIH KULTURNIH ORGANIZACIJ
Zasliševalec:
»Znano je, da ste takrat, ko vam je Severin iz Cerovega pustil pismo za Frančiška Bratuža, njega zadržali in spregovorili o organizaciji, rekoč med drugim, da jo imate namen disciplinirati s tem, da bi imenovali za vsako okrožje (cono) inteligentne in izobražene voditelje, ki bi dali nov zagon organizaciji, da bi dosegla svoje cilje. Katera je torej ta organizacija? Kakšen je njen sestav? Kakšni so cilji?«
»Res je, da sem Severina zadržal v pogovoru, ki je trajal komaj pet minut. Vprašal me je, ali sem bil zadovoljen s tem, da so bili v svetogorski cerkvi razobešeni črni trakovi na dan pogreba pokojnega nadškofa. Dodal je, da bi bila manifestacija žalovanja še večja, če bi bili  taki trakovi razobešeni v vseh krajih škofije. Odgovoril sem mu, da bi bila za tak uspeh potrebna organizacija pod primernim vodstvom, ki mu bi bila stvar pri srcu.  Nikakor pa nisem s Severinom govoril o kakšni drugi organizaciji, razen te, ki bi spodbudila manifestacije, poleg vsega, ker take organizacije ni in drugič, za to ni bilo potrebe.«

O NAVODILIH ZATRTIM SLOVENSKIM KULTURNIM DRUŠTVOM
»Dnevni ukaz (op. navodilo Vodstva vsem društvom, naj se ob njihovem zatrtju izognejo spodbujanju vsakršnega nasilja), o katerem sem govoril na prejšnjem zaslišanju, se bi lahko našel objavljen v mesečniku »Naš čolnič« pod naslovom »Društvom« v letih 1926 ali 1927.  Spominjam se, da je bil dnevni ukaz oblikovan na sestanku, ki je bil z voditelji Zveze na sedežu Zveze kulturnih organizacij, na Corso Verdi št. 37.
Navzoči so bili: Glaser, predsednik; profesor Rado Bednarik, podpredsednik; inž. Pegan, blagajnik; Anton Vuk iz Mirna, Ivan Krpan iz Mirna, Lojze Bratuž, dr. Jožko Bitežnik in drugi vključno z nekaterimi duhovniki, v imenu katerih sem povzel besedo, da potrdim načela zapisana v omenjenem dnevnem ukazu.«

BESEDILO ZASLIŠANJ SO PREBRALI, POTRDILI IN PODPISALI:
Terčelj Filip
Tortolani Orazio – komisar Državne policije.
Izvod je v skladu z originalom - Pooblaščenec Državne policije
Pečat in podpis (nečitljiv) 

TERČELJ OBSOJEN - OB 10. OBLETNICI FAŠISTIČNE VLADAVINE POMILOŠČEN
Od tu dalje so stvari že znane.
Filip Terčelj je bil obsojen na pet let konfinacije, kar pomeni prisilnega izgnanstva, v Campobasso v Južni Italiji. Nič kaj prijazno ga niso tam sprejeli kapucini v svoj samostan. Zdi se, da so imeli kapucini slabo mnenje o ljudeh, ki jih je preganjala fašistična oblast. Iz konfinacije je Terčelj poslal nekaj otožnih pisem, zlasti domačim.
Ob 10. obletnici fašističnega prevzema oblasti, so razglasili veliko amnestijo, ki je Terčelju skrajšala izgnanstvo.
Vrnil se je v Gorico. Njegovega križevega pota pa ni bilo konec.  

Gašper Rudolf

PRILOGA STR. 3

SESTRE »ALEKSANDRINKE« (6)

Štiri šolske sestre, ki so delovale v Egiptu, so iz župnije Šturje.

S. ALOJZIJA KRANJEC
Kot Jožefa se je rodila 11. 2. 1908. V noviciat je stopila v Tomaju leta 1933. Po dveh letih je prišla v Aleksandrijo kot kuharica. Tam je delovala sedem let.
2. 9. 1942 je šla  zjutraj po maši na trg, da nakupi vse potrebno za kuhinjo. Ko se je vračala s tramvajem  proti domu in izstopila na postajališču, jo je podrl tovornjak, ki je pridrvel mimo. Bila je na mestu mrtva. Sestre so jo našle z rožnim vencem v roki. Pokopana je v Aleksandriji v sestrinski grobnici.

S. IGNACIJA PELJHAN
Rojena je 24. 2. 1924 kot Zora. Noviciat je opravila v Tomaju . Prvi kraj njenega delovanja je Grottamare. Tam je z drugimi redovnicami skrbela za frančiškansko skupnost z več patri in okrog osemdeset fanti.
V Aleksandrijo je prišla leta 1948, ko je k sestram prihajalo še veliko deklet in žena. Rada je sodelovala pri bogoslužju s petjem, saj je imela lep alt in dober posluh. Sama se je tudi naučila igranja na harmonij, da je spremljala petje pri maši. Z veseljem in uspešno je šivala in pomagala, kjer je bilo potrebno. Čeprav ji v mladosti niso omogočili študija, je s svojo iznajdljivostjo znala marsikaj narediti. Bila je tehnično spretna, popravljala je ključavnice in domače aparate. Življenjske izkušnje so ji prišle zelo prav, ko je bila prednica.
Ljubezen do žena, ki se niso mogle več vrniti v Evropo, je pokazala še posebno takrat, ko so nekatere obtičale zapuščene na robu mesta, brez zavarovanja in oskrbe. Pripeljala jih je v zavetišče in jim stregla do smrti.
»Egipčankam in Egipčanom« je posvetila kar 54 let, zadnja leta v Kairu. Oslabljena in bolehna je leta 2002 prišla v provincialni dom v Trst. Tu je osem let z bolniške postelje pošiljala svoje najbolj dragocene darove v Egipt: trpljenje in bolezen.
Po nebeško plačilo jo je Gospod poklical jeseni 2010.

S. KRISTINA BAJC
Ob rojstvu 16. 6. 1930 so ji dali ime Alojzija.
V Aleksandrijo je prišla 24. 1. 1968 in je še sedaj v Egiptu, v Kairu. Ko je prišla v Egipt, je bilo tam še okoli štirideset Aleksandrink. Pod njenim vodstvom je bilo zgrajeno sedanje novo poslopje v zavetišču v Aleksandriji, blagoslovljeno leta 1979.
S. Kristina izgoreva  za prebivalce Egipta, posebno za reveže. Ko ni več Aleksandrink, skrbi za okrog 85 študentk, zna jim biti vzgojiteljica, svetovalka in mati. Ima posluh za ekumenske izzive, saj se brez razlike posveča katoliškim in pravoslavnim dekletom in prav tako muslimanskim.
Za ljudi v stiski zna najti dobrotnike in zelo je gostoljubna do romarjev in do vseh, ki se zatečejo k sestram.

 

zbral Vinko Paljk

PRILOGA STR. 4

DRUGI  ADVENTNI TEDEN

 
ČASA JE, KOLIKOR SI GA VZAMEMO IN PODARIMO
Otroci si zaslužijo, da se jim posvetimo, jim namenimo čas, se z njimi ukvarjamo, pogovarjamo, slavimo…
STARŠI
Pri čemer je najpomembnejši zgled – zaupnost v odnosih in bližina staršev.

PRI NAS DOMA
Otrok občuti, da se starši zanj zanimajo in da vanj verjamejo. Tudi zaposleni, prezaposleni starši, lahko nudijo otroku veliko mero zanimanja in zaupanja. Starši znajo otroka vključiti in pritegniti v svoje delo, saj bo otrok tako delo spoznal, videl, se kaj naučil in si privzgojil delovne navade in doživljal komunikacijo.
Naučil tudi družinskega vzdušja z družinskimi slavji vred. In jih vzljubil.
Prav slavja družino globlje povežejo in potrjujejo otroke v dobrem. Otroci so izjemno ponosni na starše, ki so zanesljivi in ki znajo družino umirjati za pogovor, molitev in slavje. Adventno in božično slavje sta test, koliko domačnosti in topline je »pri nas doma«.

NONO JE PISAL NAŠI MAMI

Draga hčerka!
Lanski advent in Božič sta bila pri vas porazna. Vsi ste naprej nekam hiteli.
Vem, da se imate radi in sem tega vesel.  Toda lani v adventu sem dobil občutek, da greste drug drugemu prevečkrat na živce. Ti si bila živčna, kot te še nisem videl. Bila si nejevoljna, ko je eden od otrok prinesel domov idejo, da bi imeli pri vas v stanovanju vsak dan adventno slavje. Ko pa si zagledala še Adventni koledar, si odrezala: »Ljubi Bog, zdaj pa še to! Kar je preveč, je preveč!«
Nisi imela časa za moža. Otroke si pošiljala spat kar tako brez obrednosti in prave materine topline. Jaz sem si mislil, da si čisto pozabila na našo mamo. Se spomniš, kako mirna in vedra je bila z vami in pozorna do mene. Zdaj čutim njen blagoslov, s katerim me spremlja iz nebes. Bil bi presrečen, če bi del adventnega in božičnega blagoslova povabila ti v svoje stanovanje in nad družinico v njem.
Saj na zunaj imate (skoraj) vse, znotraj pa ste preveč ubogi. In hladni. Človek se mora odločati med srečo in njenim bleskom.
Vsak advent je vaja iz sreče.
Rad vas imam. Veliko miru voščim,
tvoj tata

Nič ni rekel
Mama vpraša Polonco: »Kaj je rekel sosed, ko ste mu razbili šipo na vratih?«
»Naj kletvice izpustim?«
»Seveda.«
»Potem ni rekel nič!«