PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

KRISTUSOVO IN NAŠE KRALJEVANJE

    Zadnja nedelja cerkvenega leta nas usmerja v konec človeške zgodovine, ko se bo razodelo Božje kraljestvo v vsej slavi. Takrat, ko bo konec, bo vse kraljevanje izročeno Kristusu, kateremu pripadata zemlja in nebo, ki ju je ustvaril. Nasprotno od zemeljskih vladarjev, ki se trudijo za čim večjo zunanjo zemeljsko oblast, se Jezus bori za človeka. Na zunaj se zdi, da danes to bitko izgublja, kot jo je izgubljal pred Pilatom in kot jo je izgubljal skozi vso zgodovino.
    Ljudje težko razumemo, da Kristusovo kraljevanje ni v ugodnostih, časteh in gospodovanju. Tega se je zavedal tudi sam, zato se za časa svojega življenja ni razglašal za kralja. Množice so ga zaradi besed in čudežev, ki jih je delal, hotele postaviti na prestol, on pa se je umikal na samotne kraje. Da je kralj, je izjavil šele pred Poncijem Pilatom, ko je bil razbičan, opljuvan, ko so množice zanj zahtevale smrt. Svoji izjavi je takoj dodal: »Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni od tod« (Jn 18,36).
    Neprenehoma smo v isti skušnjavi, kot so bili Judje, da pričakujemo in iščemo zemeljsko kraljestvo. Ker ljudje ne morejo izpolnit naših pričakovanj jih kritiziramo in okrog sebe širimo nezadovoljstvo. Ker tudi Jezus sam ni izpolnil zemeljskih pričakovanj, so ga sodobniki zapustili in obsodili na žalostni konec.
Nekrščansko je od bližnjega, od družbe in od Jezusa zahtevati zemeljsko kraljestvo ne da bi sami vstopili vanj skozi velikonočno skrivnost. Mislimo si, da morajo to narediti drugi namesto nas. In če tega ne naredijo, mučimo vse po vrsti: ženo, moža, Cerkev, politike… Nisi sposoben, ne znaš, ne zmoreš, zakaj nisi tako uspešen kot sosed? Do Boga pa: zakaj si ustvaril tak svet, zakaj ne posreduješ, zakaj moramo trpeti krivice, kakšen Bog pa si?
    Gradnja zemeljskega kraljestva brez Boga se vedno spremeni v egoizem, bedo in nazadnje postane človekov rekviem: »Za boljši kos kruha si zapustil očetove in materine vrednote, ker si vedel, da z njimi ne moreš shajati, da niso moderne. Zaradi boljšega kosa kruha nisi mogel praznovati nedelje in nisi imel časa za svojo družino in nisi mogel imeti več otrok, ker si vedel, da ne boš mogel vsem omogočiti boljšega kosa kruha… zaradi boljšega kosa kruha si izgubil vse.«
    Kristus ne kraljuje s prestola s pomočjo vojske, ampak s križa s pomočjo ljubezni, ki se ne ustavlja niti pred najhujšim trpljenjem. To izražajo tudi idealistične podobe Kristusa Kralja križanega. Namesto trnove krone ima pravo. Namesto trpljenja in potrtosti ima na obrazu izraz zmagoslavja, ljubezni, dostojanstva. To je naš Kralj. Tudi nas vabi, da postanemo njegovi posnemovalci, da se po njegovem zgledu v ljubezni darujemo za bližnjega in v sebi ohranjamo dostojanstvo, ki smo ga prejeli, ko smo bili ustvarjeni po njegovi podobi, in pri krstu, ko smo postali Božji otroci in dediči večnega nebeškega kraljestva.

Joško Tomažič

KAPELA

OB GODU SV. CECILIJE,
ki goduje jutri, 22. novembra, župnijsko občestvo na Kostanjevici vošči vsem pevkam in pevcem, zborovodkinjama in organistom ter vsem, ki radi pojete cerkvene pesmi, da vam mučenka sv. Cecilija izprosi zdravja na grlu in telesu. Predvsem pa poguma in vztrajnosti, da bi še naprej veselo prepevali in služili z glasovi in igranjem Bogu in ljudem.

SEJA ŽPS
bo v torek, 23. novembra ob 19:45. Morebitne predloge povejte ali napišite.

ADVENTNA DELAVNICA
bo v soboto, 27. novembra. Prične se ob 10. uri. S seboj prinesite zelenje, sveče, škarje in druge stvari, ki jih potrebujete pri izdelavi adventnega venčka; le-te bomo blagoslovili pri sveti maši na prvo adventno nedeljo ob 10. uri. Prosimo za točnost, ker bo na začetku najprej kateheza o adventu.

SV. MIKLAVŽ
se priporoča in prosi za pomoč pri obdaritvi pridnih župnijskih sodelavcev. Prispevek mu oddajte v nabiralnik pri spovednem kabinetu. Hvala lepa.

KOLEDARJI, PRATIKA
- že na voljo v župnijski pisarni. Oglasite se po sv. maši.

KRSTA
V nedeljo, 14. 11. sta prejela zakrament sv. krsta Emanuel Jezeršek, sin Jureta Jezerška in Marjane Plesničar, Sergeja Mašere 17 in Lana Velušček, hči Petra Veluščka in Tanje Susič iz Vipolž. Prosimo Gospoda, da plamen krstne sveče, ki predstavlja vero, zaradi zgleda staršev in pomoči botrov nikoli ne ugasne.

POGREB
S pogrebnim obredom smo se na pokopališču v Stari Gori poslovili od Antona Grajžla (82), Prvomajska 32. Gospod naj mu nakloni pri sebi večni mir.

KRISTUS ODREŠENIK

PRAZNIK
Ob današnjem praznovanju vsem župljanom voščimo blagoslovljen praznik. Urnik češčenja za skupine je na oglasni deski.  Sklepno mašo ob 17:00 bo vodil g. škof Metod. Po maši bomo blagoslovili »Atrij«, prostor za katehezo Dobrega Pastirja (predstavljamo v prilogi).

OB GODU SV. CECILIJE
Ob prazniku sv. Cecilije, zavetnice cerkvenega petja se zahvaljujemo vsem bogoslužnim sodelavcem, še posebej organistom, pevovodjem, pevcem in animatorjem petja.

ŠOLA BOŽJEGA USMILJENJA
Srečanje je v torek, 23. novembra ob 16:00.  Zaključek z mašo ob 19:00.

UPOKOJENCI  IN TRETJI ČAS
Nasvidenje na novembrskem srečanju v sredo ob 17:00.

ROMANJE BIRMANCEV
V soboto,  27. novembra  romamo v Koper. Obiskali bomo stolnico in krstilnico. V cerkvi sv. Marka se bomo srečali z g. škofom Metodom. Predstavili nam bodo mozaik v cerkvi (o sv. Marku) in s pričevanji spregovorili o svetu zasvojenosti. Obiščemo tudi zgodovinski spomenik, cerkev v Hrastovljah. Odhod je izpred cerkve ob 8:00. Vrnemo se okrog 17:00. Cena romanja je 11,00 €.

ADVENT
V nedeljo, ki bo prva adventna, bomo pri maši ob 11:00 blagoslovili adventne venčke.

KROMBERK IN VOGRSKO

ZAHVALA
Bog povrni za darove na zahvalno nedeljo, ko smo, za potrebe škofije, v Kromberku zbrali 285 €, na Vogrskem pa 160 €. Posebna zahvala gre dobrotnikom na Vogrskem, ki ste pri ofru na nedeljo svetega Justa darovali 1.067 €. Hvala tudi vsem, ki ste že ali še boste preko TRR nakazali ali v ovojnici prinesli za plačilo stroškov obnove cerkve.

STARŠI IN OTROCI
Radi sodelujmo pri verouku in pri nedeljski maši! V soboto (27. novembra) bo v veroučni učilnici delavnica za izdelovanje voščilnic. S starši pridite ob 9. uri!

BIRMANCI
Prosim vas, da skupno s starši, resno zastavite pripravo, tako z udeležbo pri maši, kot tudi z delom po skupinah na domovih! V soboto (27. novembra) gremo na romanje v Koper. Avtobus odpelje izpod cerkve v Kromberku ob 8. uri.

SBP
Otroci, ki radi berete knjige pod okriljem Slomškovega bralnega priznanja, boste letos radi prebrali 4 knjige, primerne vaši starosti, kar boste na kratko predstavili katehistinji ob verouku in sicer: 1. knjigo do 17. decembra, 2. knjigo do 18. februarja, 3. in 4. knjigo do 15. aprila.

CERKVENIM PEVCEM
Ob njihovi zavetnici, sv. Ceciliji, se iskreno zahvaljujemo in čestitamo.

PRIHODNJA NEDELJA
28. novembra je nedelja Karitas, zato bo nabirka za pomoči potrebne. Obenem je to prva adventna nedelja. K maši prinesemo blagoslovit adventne venčke.

SOLKAN

KRISTUS KRALJ SOLIDARNOSTI
Ko v celodnevnem češčenju prihajamo pred tega Kralja v sveti hostiji, se od njega učimo razdajanja vsem in brezpogojno. Tudi naša molitev pred njim za mnoge v stiski je solidarnost.

KMALU BO NOVO CERKVENO LETO
V soboto bo od 9:00 do 12:00 v veroučni učilnici delavnica adventnih vencev. Vse potrebno prinesemo s seboj. Blagoslov adventnih vencev bo v nedeljo pri maši ob 10:00.

3. SEJA ŽPS 15. novembra
Razmišljali smo ob temi Karitativno delo je poslanstvo – vera brez del je mrtva. Konkretni predlogi za življenje (vsaj članov ŽPS): poiskati vsaj enega človeka v stiski - že kar takoj, ko gremo od nedeljske maše; ob izhodu iz cerkve nagovoriti nekoga, za katerega ne vem, kako se kliče. Še predlogi za polepšanje cerkve in bogoslužja: oblazinjenje stolic, popravilo klopc, ureditev desne zakristije, oglasna deska pred cerkvijo; bolj urejeno prihajanje k obhajilu, spoštljivo poklekovanje v cerkvi; praznovanja ob začetku novega cerkvenega leta.

NAŠI RAJNI
11. 11. je Gospodar življenja poklical k sebi 66-letno Nado Fon, roj. Ivančič, Pirjevčeva 1. V Stari Gori je bil 14. 11. pokopan 70-letni Andrej Komel, M. Veluščka 9. Naj počivata v Božjem miru. Domačim iskreno sožalje.

ŠEMPETER

SREČANJA
V ponedeljek, 22. 11. ob 19:00 bo družabno srečanje za čistilke in krasilke cerkve. V torek, 23. 11. ob 19:00 bo srečanje animacijske skupine Vere in luči. V četrtek, 25. 11. ob 20:00 bo srečanje za katehistinje. V petek, 26. 11. ob 20:00 bo srečanje za mladino.
 
ADVENTNA DELAVNICA
V petek, 26. 11. bo adventna delavnica od 15:00 do 17:00. Vabljeni ste k izdelovanju adventnih venčkov. Starši, pridite skupaj z otroki. Venčke bomo blagoslovili na 1. adventno nedeljo, zato jih boste prinesli s seboj k sv. maši.
 
POSLOVILI SMO SE
K večnemu počitku smo 11. 11. pospremili Nado Boškin, C. prekomorskih brigad 8, 18. 11. pa Marijo Furlan, C. Goriške fronte 4. Naj počivata v miru.

SKUPNA OZNANILA

TEDEN KARITAS
Do prihodnje nedelje si še posebej prizadevamo za dobrodelnost preko Župnijskih in Škofijske Karitas. Miloščina prihodnje NEDELJE KARITAS bo namenjena vsem, ki potrebujejo pomoč. Hvala vsem dobrotnikom!

TEDEN ZAPOROV 2010
bo od 22. – 27. novembra. Geslo: »Bodi z menoj«. V svojih molitvah se spominjamo zapornikov, njihovih družin, žrtev, varnostnikov in vseh povezanih z zaporniško problematiko.

PRILOGA – STR. 1

TRI DO ŠESTLETNI OTROCI - KATEHEZA DOBREGA PASTIRJA

KATEHEZA
 »Jaz sem Dobri pastir in poznam svoje ovce in moje poznajo mene, kakor mene pozna Oče in jaz poznam Očeta; in za ovce dam svoje življenje.«
Ali lahko otrok starosti 3–6 let dojame delček Janezovega evangelija? Kdaj zmore človek razmišljati o vernosti? Ali je upravičeno otroke versko vzgajati?
Sofia Cavalleti je pred približno 50 leti v Rimu začela pot odkrivanja otrokove notranjosti, sposobnosti molitve in zaznavanja presežnega. V prostoru, Maria Montessori ga je poimenovala atrij, je začela skrbno opazovati otroke, ko so delali s pripravljenim katehetskim materialom.

ATRIJ
Atrij ni učilnica, ni prostor poučevanja, ampak je prostor življenja. V njem začenjajo otroci s svojim delom spoznavati velike skrivnosti. V atriju katehet otrok ne uči moliti, ampak jim pomaga priti bliže k Bogu (ustvarja pogoje za tišino in zbranost ter poskrbi za dober stik med otrokom in materiali v prostoru). Otrokova molitev je drugačna od molitve odraslega človeka. Otrok ne potrebuje izbranih besed, ne potrebuje knjige, otrok in Bog se sama poiščeta. Zato mu katehet nikoli ne pove, kdo so ovce, o katerih govori Janezov evangelij. Skozi svojo notranjo zbranost sam najde odgovor. Ob tem spoznanju je njegovo veselje neizmerno. Če mu že vse vnaprej povemo, ga prikrajšamo za nepopisna doživetja. To je otrokova molitev.
V atriju otrok s pomočjo izbranih materialov dela in to zelo rad. Materiali so razdeljeni po sklopih: vsakdanje življenje, maša, bogoslužje, svetopisemska geografija, prerokbe, evangeliji o otroštvu, prilike, krst in molitev.

ŽIVLJENJE
Vaje vsakdanjega življenja razvijajo koncentracijo, koordinacijo (roka-oko), občutek za red in samostojnost. S pomočjo svetopisemske geografije popeljemo otroke v resničnost dveh dogodkov; najprej Jezusovega rojstva v Betlehemu in kasneje smrti v Jeruzalemu. Tako so pripravljeni sprejeti Jezusovo otroštvo. Evangeliji o otroštvu niso zgodbe, ampak so bogata  besedila, ki jih otrokom predstavimo tako, kot so napisana v Svetem pismu. S pomočjo prilik razvijajo čut za čudenje.
Čudenje je vir vseh dejavnosti – sposobnost poslušanja, govorjenja, branja, raziskovanja. Prilike približajo tudi skrivnost življenja. Prerokbe pomagajo otrokom pri molitvi, razvijajo občutek za čas, so jim zanimive, ker je njihov jezik poln podob, hkrati pa spoznavajo, da so bili pred Jezusovim rojstvom ljudje, ki so poslušali Boga. Pri materialih za mašo se seznanijo s kretnjami, ki jih naredi duhovnik pri maši. Predstavimo jim zadnjo večerjo, ki je pomemben dogodek uvajanja v velikonočno skrivnost. S pomočjo bogoslužnih materialov spoznajo predmete za mašo (kelih, patena, misal, prtički,...), duhovnikova oblačila, bogoslužne barve ter cerkveni koledar. Srečajo se tudi z močjo znamenj zakramenta svetega krsta.
Velik pomen v atriju ima tišina. Otroci potrebujejo tišino in so radi v njej.
Tišina je namreč bistveni element za molitev.

Ana Kretič Mamič

PRILOGA STR. 2
   

FILIP TERČELJ – PRIČEVANJA (11)

ODLOMKI IZ ZASLIŠANJ (6)

NEVAREN STIK
Zasliševalec: »Videti je, da ste bili s tem pogovorom z Milostom seznanjeni s cilji njegovega skrivnega prihoda v Italijo.  Pohvalili ste ga in mu svetovali previdnost. Poleg tega ste Milostu svetovali, da je bolje, če spi pri Černigoju.  Med pogovorom je bilo rečeno, da je Milosta poslal v Italijo polkovnik Ozegović iz Ljubljanskega štaba. Milost vas je zaprosil za pomoč in nasvet, da bi pridobili sodelavce za vojaška in politična vprašanja. Poizvedoval je tudi po imenih briških fantov, ki ste jih vi nakazali kot vredne zaupanja.«
»Zavračam trditev, da bi Milost ali kdorkoli drug, razlagal njegove namene, razen kar sem slišal od Šuligoja.  Ni res, da sem Milosta poveličeval zaradi naloge, ki so mu jo dali.  Ni me zaprosil za gostoljubje, niti nisem jaz poskrbel, da ga je dobil pri Černigoju.  Kar najodločneje zanikam, da bi kdo v moji navzočnosti izrekel ime polkovnika Jugoslovanskega štaba. Zanikam, da bi me Milost  zaprosil, naj pomagam pri novačenju mladih v Brdih. Mislim, da je prav, da predočim, da sem se odločil po prvem pogovoru z Milostom, da ponovno opozorim Šuligoja in Černigoja, naj prekineta odnose z Milostom, ker sem razumel, da je zveza med jugoslovanskimi oblastmi in njimi...«

KDO JE ŠE ZRAVEN?
Vprašanje: »Ste zaupali še drugim osebam pogovore, ki ste jih imeli z Milostom?«
»Ne, gospod.«
»Sta vam Šuligoj in Černigoj poročala, da sta imela stike s še drugimi odposlanci, ki so razvijali podobno dejavnost kot Milost?«
»Ne.«

NADALJEVANJE ZASLIŠANJA V KOPRSKEM ZAPORU, 30. JAN. 1932
Vprašanje: »Milost  je bil poleti na vašem domu, ko je prišel prvič iz Ljubljane v Gorico. Poročajte o podrobnostih tega obiska in o njegovih namenih.«
»Milost je prišel prvič k meni domov v družbi Šuligoja in Černigoja 10. decembra in drugič dvajsetega istega meseca in leta.  Zanikam, da bi prišel poleti ali točneje lani v juniju ali  juliju.«
»Ste bili obveščeni, da je Milost ob oni priložnosti prenočil v Alojzijevišču in da je spal v sobi vratarja Lojzeta Skoka?«
»Te podrobnosti ne poznam, o tem mi niso poročali.«
»Kako da vas je Milost prosil za gostoljubje, ko je prišel drugič in ste zaprosili Černigoja, naj ga vzame k sebi domov in s tem tvegali, da spravite v nevarnost Jožka Bratuža, če bi ga sprejel v zavod?«
»Milostu sem odrekel gostoljubje in prosil Černigoja, naj mu ga ponudi na svojem domu.  Nisem jaz zaprosil Černigoja, pač pa se je ta sam odločil, da ga sprejme po moji zavrnitvi. Razumel sem, da je Milost prišel v Italijo skrivaj in sem se hotel izogniti zapletom. Morda sem povzročil težavo s sprejemom Milosta v zavodu, toda te okoliščine se ne spominjam.«


Prevedel in za potrebe Oznanil okrajšal
Gašper Rudolf

PRILOGA STR. 3

SESTRE »ALEKSANDRINKE« (5)

S. PIA OŽBOT
Rojena 28.9.1913 kot Evgenije, doma iz Bukovice, je v Egiptu odkrila redovniški poklic. V prvi svetovni vojni je Ožbotova družina izgubila očeta. V skrbi za preživetje je starejša hčerka odšla v Argentino, mati in mlajša hčerka pa v Aleksandrijo. Stik s slovenskimi redovnicami je Evgenijo navdušil za novo življenjsko pot. Redovnica je postala v Tomaju.
Ni se takoj vrnila v Egipt. Najprej se je izučila v Gorici za bolničarko in tri leta delovala v malem semenišču. Potem so jo poslali v Egipt. Tu je ostala devet let. Ker je bila diplomirana bolničarka z italijanskim državljanstvom, so jo poslali v bolnico v Rim, kjer je bila tudi predstojnica redovne hiše. Pozneje je služila starejšim sestram v domu v Trstu. Umrla je v Gorici 28. 2. 1995.
Bolničarsko službo je povsod opravljala z ljubeznijo, dobroto in potrpljenjem. Bila je zgled zbrane in pobožne redovnice. In vedno je ostala povezana z misijoni. Zanje je rada pripravljala dobrodelne tombole.

S. ESTERA in S. RAFAELA SAKSIDA
Bili sta rodni sestri doma iz Zalošč. Obe sta nekaj let delovali v Egiptu. Rafaela Saksida, ki  se je rodila 4. 4. 1906,  je dobila redovno ime Estera. Najprej je bila kot redovnica v Kairu, potem v Jeruzalemu. Sama bolehna je znala prinašati tolažbo in pomoč bolnim in trpečim. Umrla je 6. 12. 1984 na Opčinah.
Njena sestra Terezika se je rodila 14. 10. 1912. V Egipt je odšla kot naraščajnica (pripravnica na redovno življenje) skupaj s s. Beato in s. Maksimilo leta 1930. Tam je obiskovala francosko učiteljišče in diplomirala v francoščini. Ob nedeljah je v zavodu pomagala pri srečanjih primorskih deklet in mater. V Kairu je ostala pet let. Vrnila se je v Evropo in v Tomaju postala redovnica s. Rafaela. V Gorici, kjer je bila duša Zavoda Svete Družine, je umrla 18. 7. 1997.

S. SERAFINA ŠTRANCAR
Rodila se je kot Marija 19. 11. 1909 na Planini. Po noviciatu v Tomaju je šla v Egipt leta 1933. Delovala je v Kairu, vestno in marljivo. Tudi pri molitvi je bila vzorna. Z vso vnemo je pomagala bližnjemu. Ob smrti slovenskega fanta je težko zbolela za tifusom. Umrla je komaj šestintridesetletna 18. 11. 1945.

S. LEONIDA PIČULIN
Je rojakinja z Voglarjev, iz vikariata Ravnica. Tam se je rodila kot Antonija 24. 4. 1898. V samostan je stopila v Tomaju leta 1924 in že naslednje leto je odšla v Egipt skupaj s Solkanko s. Beato Gomišček. Umrla je v Trstu 28. 11. 1972.

S. ROMUALDA ČERNE
Je bila doma iz Bilj, rojena 7.11. 1883. V Aleksandrijo je šla leta 1910 in tu ostala dve leti. Umrla je 4. 6. 1916.

 

zbral Vinko Paljk

PRILOGA STR. 4

PRIČAKUJEMO

 
TA TEDEN
Pripravimo čim bolj v miru adventni venček in ga damo na tako mesto, da bo krasil prostor in da se bomo ob njem zbirali za adventno slavje. 
Zato posvetimo venčku dovolj skrbnosti, da bo za nas pomemben.
Otroci tako majhni kakor v predšolskem obdobju, pa otroci prvega triletja in čez to starost morajo biti pri tem opravilu vsekakor zraven in »pomagati«. Kar pomeni, da venčka ne moremo kratko malo prinesti s trga, pač pa ga aranžiramo, da bo lep in da bodo imele štiri sveče, po možnosti vijolične barve dovolj pomembno vlogo (pazimo na varnost pri prižiganju!)

DOGOVORIMO SE ALI PA DOLOČIMO ČAS
kdaj bomo imeli skupno slavje. Izkušnje kažejo, da je najbolje vsak dan ob istem času. Če se le da! Kjer nas je več, morda ne zmoremo biti vsak dan skupaj ob istem času, zato se dogovorimo za vsaj kakšen termin med tednom, npr. za petke, sobote in nedelje.
Nikoli ne začenjajmo slavja, ne da bi se nanj pripravili. Ne podcenjujmo našega »biti skupaj« pa naj bomo sami odrasli ali odrasli z otroki in doraščajočimi.

KAKO ZAČNEMO?
Poskrbimo za:
dosledno vzdušje miru in tišine,
vnaprej se v tihem pogovoru ali predlogu dogovorimo o poteku slavja (bomo zapeli? Brali? Kdo (ne otroci!) bo prižgal in kdo ugasnil svečo(e)?
Zbran pogovor o poteku slavja je enakovreden samemu slavju (upoštevati moramo: število navzočih, starost otrok, morebiten obisk – takemu, ki nima stika s krščanstvom predlagamo, naj bo zraven, posluša, morda ugasne svečo in ga ne napeljemo, da bi povedal svoje mnenje. Gost se ravna po gostitelju.
 
NOVOST?
Kdor še ni vpeljal družinska slavja, naj se ne potegne nazaj! Ne podcenjujmo se, da nismo sposobni, da ni časa, da nam ne bo šlo od rok.
Če se izmaknemo adventnemu slavju, tvegamo, da bodo okrnjeni vsi časi našega življenja.
Vrednost slavja ni v njegovi dolžini, ampak v miru, zbranosti, obrednem prižiganju svečk, v pogovoru, pričakovanju Božjega vstopa v naše življenje.
Med adventnimi molitvami je najbolj pogosta Angel Gospodov.

Starinar
Marko pride k teti na obisk. Teta je kot po navadi imela zaklenjena vrata. Marko jo v šali vpraša: »Teta, kaj se pa tako zaklepaš? Pri tvojih letih te pa ja ne bo kdo ukradel.«
»Kaj pa, če pride kakšen tat, ki zbira starine?«