PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

REDEFINICIJA ODNOSA MED DRŽAVO IN CERKVIJO?

V teh dneh sem bral o Uradu vlade RS za verske skupnosti, ki je podal izhodišča za pripravo novega zakona, ki naj bi nadomestil obstoječi Zakon o verski svobodi.
Veljaven Zakon o verski svobodi je bil sprejet v Državnem zboru 2. februarja 2007. Deležen je bil nasprotovanja nekaterih do te mere, da so ga poslali v presojo Ustavnemu sodišču. Na zahtevo Državnega sveta je Ustavno sodišče RS 15. aprila 2010 izdalo odločbo o ustavnosti nekaterih členov Zakona o verski svobodi. Ustavno sodišče očitkom o neustavnosti ni ugodilo, ampak je potrdilo celotno temeljno zasnovo in temeljna načela, na katerih je zgrajen Zakon. Ustavno sodišče je razveljavilo samo dve določili manjšega pomena: določbo glede števila članov verske skupnosti, da se lahko registrira, in določbo o zaposlovanju duhovnikov v bolnišnicah in zaporih, pri čemer je treba opozoriti, da Zakon o verski svobodi skoraj dobesedno povzema pravila o ravnanju z zaporniki, ki so jih sprejeli Združeni narodi. Ne glede na to, lahko odločbo Ustavnega sodišča imamo za velik korak naprej v normalizaciji in evropeizaciji odnosov med državo in verskimi skupnostmi pri nas. Slovenski škofje so v posebni izjavi 8. junija 2010 ocenili, da je zadnja odločba Ustavnega sodišča RS, ki pritrjuje vsem bistvenim členom obstoječega Zakona o verski svobodi, pomemben korak naprej v modernizaciji našega pojmovanja odnosov med sodobno državo in Cerkvijo.
Konec oktobra letos (27. 10.) je Urad vlade RS za verske skupnosti objavil »Izhodišča za pripravo zakona s področja svobode vesti«, torej teze za spremembo Zakona o verski svobodi. V javni razpravi naj bi strokovna in druga zainteresirana javnost do 15. novembra prispevale k tezam svoje poglede, pobude, pripombe in predloge.
Svet krščanskih Cerkva v Sloveniji, ki ga sestavljajo predstavniki Katoliške, Evangeličanske in Srbske pravoslavne Cerkve, je skupaj z Islamsko skupnostjo 9. novembra v posebni izjavi izrazil zaskrbljenost zaradi pripravljanja novega zakona o verskih skupnostih in predlaga le manjše popravke veljavnega zakona na podlagi navodil Ustavnega sodišča. Odločno odklanja politizacijo vere in Cerkva, ki bi jo parlamentarno obravnavanje predvidenega novega zakona zagotovo vnovič spodbudilo.
Ustavno sodišče RS torej ne zahteva nobene »redefinicije« odnosa naše države do Cerkva in verskih skupnosti, pač pa nas opogumlja k iskanju novih in boljših dogovorov in sporazumov o našem sodelovanju za dobro nas vseh.
Včasih so rekli: »Molimo za zdravo pamet!«

 

Cvetko Valič

KAPELA

HVALA
Na zahvalno nedeljo se je za potrebe škofije nabralo 591,16 €. Ob pogrebu Fani Kos pa so sorodniki pokojne izročili za potrebe Karitas 333,50 €. Vsem darovalcem Bog plačaj.

VEROUČENCI 8. in 9. RAZREDA
bodo v soboto, 20.11. s spremljevalci poromali v Koper. V nedeljo, 21.11. pa pričnejo s petimi večernimi nedeljskimi srečanji v pripravi na sv. birmo. Z molitvijo podprimo njihovo pripravo.

DELA V CERKVI
Župnijski gospodarski svet si je za enega prvih ciljev zadal zamenjavo dotrajanih klopi v glavni ladji cerkve. Stare klopi je načel zob časa, poškodovale pa so se tudi zaradi neravnega tlaka. Zato smo se odločili, da bomo pred menjavo klopi poskrbeli za postavitev poda pod klopmi.  Pri načrtovanju izvedbe poda smo iskali možnosti, da bi v pod vgradili tudi talno ogrevanje. Ker smo bili pri izbiri materialov za izvedbo poda, zaradi zahtev Zavoda za spomeniško varstvo omejeni, se je izkazalo, da takšen način ogrevanja ne bi bil dovolj učinkovit, zato smo morali to idejo opustiti. Z mojstrom smo že dogovorjeni za izdelavo poda in upamo, da bo nared že pred Božičem. Verjamemo, da bo že les pod nogami nudil toplejši občutek. Ogrevanje bomo zato načrtovali po zamenjavi klopi. Predvideni stroški za izdelavo poda so 4.500 €. Za pokritje tega stroška bomo porabili nekaj manj kot 3.000 €, ki smo jih v ta namen že nabrali s srečelovom na župnijskem pikniku in pri nabirkah na belo nedeljo. Priporočamo se vaši darežljivosti tudi za preostanek dolga.
Radi bi tudi prepleskali hodnike stranskih cerkvenih ladij. Potrebovali bi nekaj pridnih rok. Če ima kdo smisel in je vešč takih del ter si lahko vzame čas kakšno soboto, lepo vabljen, da se oglasi pri župniku.

KRSTI
V nedeljo 7.11. so bili med Božje otroke sprejeti Zara Pahor, hči Martina Pahorja in Mateje Mozetič iz Renč in dvojčka Patrik in Domen Perat, sinova Pavla in Aleksandre Perat, Bazoviška 9. Molitve in čestitke staršem in botrom, da bi ostali pogumne priče medsebojne in Božje ljubezni.

KRISTUS ODREŠENIK

STARŠI
Srečanje za 4. in 5. razred ponovimo v sredo, 17. novembra ob 19:30.

KRISTUS KRALJ - ŽUPNIJSKI PRAZNIK
V nedeljo, 21. novembra obhajamo župnijski praznik Kristusa Kralja, letos ob 30. obletnici blagoslovitve temeljnega kamna cerkve. Na praznik smo doma in pridemo v cerkev dvakrat: za mašo in češčenje Rešnjega Telesa.
Predlog češčenja za skupine je na oglasni deski. Sklepno somaševanje ob 17:00 bo vodil g. škof Metod, ki bo ob sklepu blagoslovil »Atrij«, kjer poteka Kateheza dobrega pastirja.

STREŽNIKI
Ob pripravi na praznik se srečamo v soboto, 20. novembra ob 10:00.

SPOVED
V petek, 19. novembra  od 16:30 do 18:30 bo v cerkvi na razpolago spovednik za spoved pred praznikom. Veroučenci (tudi iz skupin birmancev) bodo spved opravili v okviru rednega verouka.

ZAHVALNA NEDELJA
Za potrebe škofije ste darovali 979,64 €.

BIRMANCI
Za romanje birmancev in spremljevalcev v Koper v soboto, 27. novembra se čimprej prijavite. Cena romanja je 11,00 €. Odhod avtobusa je ob 8:00 izpred cerkve, vrnemo se okrog 17:00.

POGREB
V Stari Gori smo se 8. novembra poslovili od Edvarda Kovšca (71), Partizanska 21.  Domačim izrekamo sožalje, zanj pa molimo, da si pri Bogu odpočije od zemeljskega truda.

KROMBERK IN VOGRSKO

HVALA
Bog povrni darove na zahvalno nedeljo in za lepo sodelovanje v Kromberku, kakor tudi na Vogrskem. Iskrena hvala tudi vsem, ki skrbite za naše cerkvene stavbe, še bolj pa za pastoralno delovanje in za darove nam, duhovnikom.

STARŠI IN OTROCI
Radi prihajajmo in sodelujmo pri verouku, pa tudi pri nedeljski maši!

BIRMANSKI KANDIDATI
Prosim vas, da resno zastavite pripravo na zakrament zorenja v veri, tako z udeležbo in sodelovanjem pri maši, kot tudi z delom po skupinah na domovih!

POGREBA
Pri Sveti Trojici smo 7. novembra pokopali Marijo Danijelo Bremec, Breg 5, v Stari Gori pa 9. novembra Vojka Jablanščka, Loke 19 b. Naj počivata v miru!

SOLKAN

PRVO »OBHAJILO« Z JEZUSOM V MENI
S starši in prvoobhajanci naredimo novo odkritje: Jezus je v globini mojega srca! Ko z ljubeznijo do bližnjega očistim pogled duše, ga »zagledam« in se z njim zedinim v molitvi. Ko se prvoobhajanci srečujejo s čim več župljani (predvsem starši), ki tako delajo, lažje pridejo do tega obhajila.

PRED PRAZNIKOM KRISTUSA KRALJA
Že vnaprej si za tisti dan (21. 11.) rezerviram čas tudi za češčenje Najsvetejšega, morda celo nočno uro.

NOVEMBER
Ves mesec se radi v mislih mudimo pri naših rajnih in jih v molitvi priporočamo Božjemu usmiljenju.

NAŠI RAJNI
V Očetov dom v večnosti sta odšli ti dve naši župljanki: 3. 11. 82-letna Marija Komel roj. Zavrtanik, IX. korpusa 21, in 6. 11. 76-letna Ivanka Gorjan roj. Makuc, Milojke Štrukelj 27. Gospod, daj jima večni pokoj in sorodnikom tolažbo!

ŠEMPETER

BIBLIČNA SKUPINA
Srečanje za biblično skupino bo v ponedeljek, 15. 11. ob 20:00. Obravnavali bomo temo »Kazen za nehvaležnost«. Preberite 16. in 23. poglavje iz knjige preroka Ezekijela.

ŽUPIJSKI PASTORALNI SVET
Seja Župnijskega pastoralnega sveta bo v sredo, 12. 17. ob 20:00. Preberite temo »Organizirano karitativno delo - pot do uspeha« (Naše poslanstvo 44, od 19. do 24. strani).

SREČANJE
za prvoobhajance in njihove starše bo v petek, 19. 11. ob 16:30  (namesto odpadlega srečanja prejšnji teden).   
      
ŠOLA ZA ZAKON
Srečanje za Šolo za zakon bo v petek, 19. 11. ob 20:00.
 
KRISTUS KRALJ IN CELODNEVNO ČEŠČENJE
V nedeljo, 21. 11. obhajamo praznik Kristusa, kralja vesoljstva, v naši župniji tudi dan celodnevnega češčenja Najsvetejšega ob obletnici posvetitve župnijske cerkve (17. 11. 1929). Praznični maši bosta ob 8:00 in 10:00. Ob 16:00 bo slovesen sklep češčenja s petimi litanijami Srca Jezusovega, nagovorom in blagoslovom z Najsvetejšim.

 

SKUPNA OZNANILA

OBLEKE ZA KARITAS
Velikokrat se naberejo obleke za Karitas. Delavke, ki delajo v skladišču, lepo prosijo, da ne nosite raztrganih in močno obrabljenih oblačil, ker je veliko dela s samim odvažanjem neuporabnih oblačil na Komunalo, kar je povezano tudi velikimi denarnimi stroški.

PRILOGA – STR. 1

UVOD V SPRAVO

IZ UČNE URE O ENAKOSTI PRED ZAKONOM (2)

LATVIJA

Latvijo  (2.300.000 prebivalcev, površina za tri Slovenije) sta med drugo svetovno vojno podjarmila dva okupatorja: po tajnem sporazumu Molotov-Ribbentrop (pakt Hitler-Stalin!) je Sovjetska zveza leta 1940 podjarmila baltske države, tudi Latvijo; po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo leta 1941 pa je Latvijo zasedla Nemčija. Po sovjetski razlagi so se njeni partizani borili za osvoboditev Latvije, za Latvijce pa komunistična okupacija nikakor ni bila osvoboditev… v tej luči je bilo potrebno priti do dna zločinu Kononova in njegove skupine v latvijski vasi Marzie Bati.

RUSIJA IN KONONOV PROTI LATVIJI
Od vsega začetka je Rusija s pritiskom na latvijske politike in na Evropsko unijo skušala preprečiti obsodbo partizana-morilca Kononova. Intervenirala je proti vstopu Latvije v EU, pozivala je na bojkot zasedanja Evropske banke za obnovo in razvoj v Rigi leta 2000 itd. Kononov, po rodu Rus, je ostal v Latviji. Rusija mu je podelila državljanstvo ter krila del sodnih stroškov v Strassbourgu (€ 115.000). Malo verjetno je, da Rusija ni pritiskala na sodnike evropskega sodišča, kakor se je že dogajalo v podobnih primerih. Mnogi se vprašujejo, kako je pritisk vplival na oprostilno odločbo prvostopenjskega senata v tej zadevi, ko je vodil njeno obravnavo Slovenec, dr. Boštjan M. Zupančič. Rusko zunanje ministrstvo je po dokončni sodbi velikega senata, ki je prepoznalo zločin Kononova, izjavilo, da bo Rusija ponovno preverila odnose do evropskega sodišča itd.

KAJ IMA SLOVENIJA S TEM?
Odločba je izrednega pomena za Slovenijo. Do sedaj je veljalo, da so zločini, ki so jih povzročili partizani, Vosovci, Ozna, »ogorčeni domačini«… povsem nekaj drugega kot zločini okupatorjev, kljub temu, da so bile komunistične žrtve civilisti, tudi otroci, kot je bilo npr. v Šentrupertu z Mavsarjevo družino, ki so jo v noči na 28. 12. 1942 partizani poklali in postrelili. Od sedmih otrok sta se dva rešila. Drug primer: Lojze Grozde, ki so ga 1. 1. 1943 na Mirni partizani zasliševali in umorili… pa Filip Terčelj… in množice drugih.
Stališče dr. Ljuba Bavcona, gostobesednega pravnika prejšnjega režima, danes upokojenega ljubljanskega profesorja za kazensko pravo, je znano: nedopustno je uporabljati predpise, ki veljajo za sojenje proti okupatorjem in njihovim sodelavcem za pripadnike »naše«, zmagujoče strani.
Morali bi torej imeti zakone za zmagovalce in druge za poražence. Temu odločno nasprotuje veliki senat Evropskega sodišča z dokončno razsodbo primera Kononov.
Zločin je zločin in merila za presojo so za vse zločine enaka. Totalitarne režime in pojave moramo ocenjevati po enakih kriterijih.
Pri nas nekateri še vedno zagovarjajo režimsko zgodovinopisje in zavračajo »revizijo zgodovine«. Zgodovine seveda ne moremo revidirati, revidiramo pa zgodovinopisje. Vsak nov dokument, vsako novo spoznanje, tudi sodno!, pripomore k temu, da je slika preteklosti bolj verodostojna in pravična.

 

Gašper Rudolf
vir: Zapis dr. Tamare Griesser Pečar

PRILOGA STR. 2   

FILIP TERČELJ – PRIČEVANJA (10)

ODLOMKI IZ ZASLIŠANJ (5)

NEVAREN STIK
Zasliševalec: »Videti je, da ste bili z Milostom seznanjeni s cilji njegovega tajnega prihoda v Italijo.  Pohvalili ste ga in mu svetovali previdnost. Poleg tega ste, ko vas je prosil za gostoljubje svetovali, da je bolje, če spi v Černigojevi hiši.  Med pogovorom je bilo rečeno, da je Milosta poslal v Italijo polkovnik Ozegović iz Ljubljanskega štaba. Milost vas je zaprosil za pomoč in nasvet, da bi pridobili sodelavce za vojaška in politična vprašanja. Poizvedoval je tudi po imenih briških fantov, ki ste jih vi nakazali kot vredne zaupanja.«
»Zavračam trditev, da bi Milost ali kdorkoli drug, razlagal njegove namene, razen kar sem slišal od Šuligoja.  Ni res, da sem Milosta poveličeval zaradi naloge, ki so mu jo dali.  Ni me zaprosil za gostoljubje, niti nisem jaz poskrbel, da ga je dobil pri Černigoju.  Kar najodločneje zanikam, da bi  kdo v moji navzočnosti izrekel ime polkovnika Jugoslovanskega štaba. Zanikam, da bi me Milost  zaprosil, naj pomagam pri novačenju mladih v Brdih. Mislim, da je prav, da predočim, da sem se odločil po prvem pogovoru z Milostom, da ponovno opozorim Šuligoja in Černigoja, naj prekineta odnose z Milostom, ker sem razumel, da je bil zveza med jugoslovanskimi oblastmi in njimi...«

ŠE KDO?
Vprašanje: »Ste zaupali še drugim osebam pogovore, ki ste jih imeli z Milostom?«
»Ne, gospod.«
»Sta vam Šuligoj in Černigoj poročala, da sta imela stike s še drugimi odposlanci, ki so razvijali podobno dejavnost kot Milost?«
»Ne.«

V KOPRSKEM ZAPORU, 30. JAN. 1932
Vprašanje: »Milost  je bil poleti na vašem domu, ko je prišel prvič iz Ljubljane v Gorico. Poročajte o podrobnostih tega obiska in o njegovih namenih.«
»Milost je prišel prvič k meni v družbi Šuligoja in Černigoja 10. decembra in drugič dvajsetega istega meseca in leta.  Zanikam, da bi prišel poleti ali točneje lani v juniju ali  juliju.«
»Ste bili obveščeni, da je Milost ob oni priložnosti prenočil v Alojzijevišču in da je spal v sobi vratarja Lojzeta Skoka?«
»Te podrobnosti ne poznam, o tem mi niso poročali.«
»Kako da vas je Milost prosil za gostoljubje, ko je prišel drugič in ste zaprosili Černigoja, naj ga vzame k sebi domov in s tem tvegali, da spravite v nevarnost Jožka Bratuža, če bi ga sprejel v zavod?«
»Milostu sem odrekel gostoljubje in prosil Černigoja, naj mu ga ponudi na svojem domu.  Nisem jaz zaprosil Černigoja, pač pa se je ta sam odločil, da ga sprejme po moji zavrnitvi. Razumel sem, da je Milost prišel v Italijo skrivaj in sem se hotel izogniti zapletom. Morda sem povzročil težavo s sprejemom Milosta v zavodu, toda te okoliščine se ne spominjam.«

Prevedel in za potrebe Oznanil okrajšal
Gašper Rudolf

PRILOGA STR. 3

SESTRE »ALEKSANDRINKE« (4)

S. FRANKA MARTELANC
Rodila se je kot Lojzka v Bukovici 15. 6. 1894. Prebivalci Bukovice so se preživljali z delom v dveh opekarnah in od kmetij. Ko so postali lastniki opekarn tujci, so ti s seboj pripeljali tudi tujo delovno silo. V težavah se je znašla tudi družina Franca Martelanca. Hčerki Lojzka in Albina sta priskočili na pomoč tako, da sta se odpravili na delo v tujino, v Aleksandrijo v Egiptu. Lojzka je župniku obljubila, da bo ostala zvesta Bogu in domačim. Takrat  je imela šestnajst let.
V Aleksandriji je služila pri judovski družini. Kot varuhinja se je učila skupaj z gospodarjevo hčerko. Naučila se je več jezikov: italijanščino, francoščino, nemščino, angleščino in arabščino. Lojzkin zgled je pripomogel, da je njena varovanka postala katoličanka. Ko se je ta poročila, je Lojzka odšla k šolskim sestram. Tam je odkrila, da ji je Bog namenil drugačen poklic…
Vrnila se je v Slovenijo in v Mariboru stopila v noviciat šolskih sester. A ni šlo vse gladko. Ko se je močno prehladila, so jo odpustili iz samostana. Če pa Bog zapre vrata, odpre okno. Ko je bila aleksandrijska podružnica dodana Tomajski provinci šolskih sester, je Lojzka zaprosila za vstop v samostan v Tomaju. 8. 9. 1927 je prejela redovno preobleko kot s. Franka. 12. 10. 1929 je odšla v Aleksandrijo, a je bila takoj določena za nov postojanko v Kairu.
Na priprošnjo Male Terezike in ob pomoči dobre žene Rachel Nessin je s sestrami v Kairu našla primerno hišo, kjer je s sestro Jolando Kristančič ustanovila Zavetišče za zaščito slovenskih deklet in žena, ki so prihajale služit. S. Franka je poskrbela za opremo nove podružnice. Najnujnejše pohištvo so prepeljali iz Aleksandrije, kjer je bila zaprta osnovna šola. Redovnici sta sprejemali brezposelna dekleta. S. Franka, ki je vodila pisarno za brezposelne, jim je poskrbela dobro službo in tudi gospodarjem nudila poštene in pridne pomočnice. Dokler te niso imele službe in stanovanja, so stanovale pri sestrah in tam dobivale hrano in tudi duhovno vodstvo in izobrazbo. Tudi, ko so bile v službah kot vzgojiteljice, gospodinje, hišne pomočnice, so ob nedeljah in druge proste dni prihajale k sestram. Zaradi ugleda s. Franke je apostolat lepo uspeval. Zaradi velikih zaslug, ki si jih je pri tem pridobila, je bila skupno z ustanovljeno podružnico sprejeta v mednarodno organizacijo za zaščito deklet.
Med drugo svetovno vojno je postojanka slovenskih redovnic v Kairu veliko naredila za slovenske fante, ki so se znašli tam.
S. Franki je zato jugoslovanska oblast podelila zlato odličje.
Zlato medaljo, odlikovanje za socialno udejstvovanje je leta 1973 prejela tudi od egiptovskega socialnega ministrstva.
S. Franka Martelanc je ostala v Egiptu do smrti 30. 1. 1981. Kot redovnica je preživela 54 let.

Vinko Paljk

PRILOGA STR. 4

ITALIJA: 46. KATOLIŠKI SOCIALNI TEDEN

KULTURA – ETIKA

V nekaterih evropskih državah se vsako leto srečajo na t.i. »Socialnem tednu«, kjer obravnavajo pomembna vprašanja današnje družbe. V Italiji je letos potekal z naslovom: »Katoličani v Italiji danes. Načrt za prihodnost dežele«. Izpostavili so pomemben premislek o današnji kulturi in etiki, ki sta temeljna pogoja pri oblikovanju političnih in ekonomskih odločitev. Od tega je odvisen družbeni razvoj v prihodnosti, predvsem, ko govorimo o vzgoji v donosu do skupnih dobrin.

NOVA GENERACIJA
Prihaja nova generacija, ki se bo vključila v politično življenje in nima predsodkov, predvsem pa nekaterih osnovnih človeških, etičnih drž (tudi med katoličani). Ob soočanju z gospodarsko krizo, je potrebno na novo ovrednotiti in podpreti nenadomestljivo družbeno in socialno vlogo družine. To je odgovornost vseh pri soočanju s pomembnimi problemi predvsem, ko gre za zaščito življenja od spočetja do naravnega konca, dostojanstva osebe, ohranjanju okolja in vzpostavljanja miru.

TRŽENJE VREDNOT
Danes imamo vtis, da krščanstvo (katoličani) zavira napredek, demokracijo, mir… Soočamo se z idejo, ki zagovarja vsako obliko svobode, v resnici pa je ne omogoča. Vrednot ne moremo tržiti, saj so zapisane v DNA (bistvo) človekove narave in so izhodišče drugih vrednot. Govorimo o seznamu vrednot, ki ni naključen, ampak temeljen za vsako osebo in družbo (osnovne življenjske, poroka med moškim in žensko, družina, verska in vzgojna svoboda). Gre za vrednote iz katerih izhajajo in so zagotovljene druge vrednote, ki jih uresničujemo na področju sociale in politike.

MEJE HUMANOSTI
Skupno področje prizadevanja katoličanov so vrednote, pomembne za osebo in družbo: zaposlitev (delo), dom, zdravstveno varstvo, socialna vključenost, zaščita (varnost), mir, okolje… Gre za vrednote, ki ne delijo, ampak povezujejo. Na tem področju si morajo katoličani v politiki še posebej prizadevati, ker je to meja človeškosti (humanosti).

LAIČNOST DRUŽBE
Potreben je pošten pogovor o laičnosti družbe (ločenost Cerkve in države). Govoriti o sodobnem človeku, kateremu ni potrebno imeti stika z institucionalno religijo, ki ne sme imeti vpliva na javno življenje in je v tem konceptu vera omejena na zasebno raven, je premalo (pomanjkljivo). Govorimo o podobi sodobnega človeka v luči individualizma, ki ima absolutno osebno avtonomijo. To je podoba človeka, ki postaja ujetnik samega sebe, nesposoben, da oblikuje druge in sebe.
 
EVROPSKI DUH
Poleg italijanske imajo bogato tradicijo (okrog sto let) tudi socialni tedni v Franciji in Španiji. Prav ta »evropska« dimenzija je bila povabilo k izpeljavi Evropskega socialnega tedna lansko leto v Gdansku. Od tam tudi povabilo, naj v vseh državah ekonomija, državne uredbe postanejo izziv in uresničenje na ravni sociale in solidarnosti.

Aleš Rupnik


Klavstrofobija
Ivek pride k zdravniku in potoži: »Mislim, da boleham za klavstrofobijo.«
»Hočete reči, da se bojite zaprtih prostorov?«
»Ja, ja, točno to! Vsakič, ko se odpravim v gostilno, me je strah, da bo zaprta.«