PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

NAŠE UPANJE NI PRAZNO

 
Mesec november nas spomina tudi na smrt. Smrt pa nas vznemirja. Čeprav misel nanjo odrivamo, je vedno navzoča. »Smrt je pot vsega človeštva« (Joz 23,14). Tako splošna je ta postava, da ni naredila izjeme niti pri Božjem Sinu. Na smrt nas na poseben način opozarja november z dolgimi nočmi, odpadlim listjem, z nizko meglo, z nekim nedoločljivim domotožjem. Kako se zdrznemo ob pogledu na lučko, ki jo je nekdo prižgal ob cesti, kjer je iznenada ugasnilo mlado življenje. Smrt res vznemirja.

 

Makedonski kralj Aleksander je, ko je izbojeval veliko bojev in pokončal kraljestva sveta, prišel do kraja zemlje. In tedaj se je njegov višek spremenil v konec: »Nato pa se je zgrudil na posteljo  in spoznal, da bo moral umreti« (prim. Mak 1,1-8). To velja za vse. Tudi za tiste, ki kupujejo banke, podjetja in bogatijo na tuj račun. Pridigar bi dejal, da je tudi to nečimrnost. »Kaj koristi človeku ves njegov trud in prizadevanje njegovega srca, s katerim se trudi pod soncem« (Prd 2,21). Res je! In vendar poznamo še drugo resnico: »Vpričo smrti postane uganka bivanja  najtežja. Človeka mučijo ne le bolečine in napredujoči razkroj telesnih sil, ampak tudi, in to še bolj, strah pred ugasnjenjem  za vselej. Z naravnim gonom svojega srca pa pravilno sodi, ko z grozo zametuje in odklanja popolno uničenje in dokončen propad svoje osebe. Seme večnosti, ki ga človek  nosi v sebi in ki ga ni mogoče skrčiti zgolj na tvar, se upira smrti… Medtem ko vpričo smrti odpove vsaka domišljija, pa Cerkev, poučena po božjem razodetju, zatrjuje, da je Bog človeka ustvaril za blaženi cilj onkraj meja zemeljske bednosti. Krščanska vera tudi uči, da bo telesna smrt, s katero bi bilo človeku prizaneseno, če bi ne bil grešil, nekoč premagana, ko bo vsemogočni in usmiljeni Odrešenik človeka znova postavil v tisto stanje odrešenosti, katerega je bil človek po svoji krivdi izgubil. Bog je bil namreč človeka poklical in ga kliče, naj bo z njim združen s celotno svojo naravo v večnem občestvu neminljivega božjega življenja. To zmago je Kristus pridobil s svojim vstajenjem k življenju, ko je s svojo smrtjo človeka osvobodil smrti« (CS 18,1-2).   
 

To je spoznanje, ki ga daje Razodetje. Pa tudi srce razmišlja: »Kako je mogoče, da bi paradiža ne bi bilo, če duša hrepeni po njem? Kako je mogoče, da ne bi bilo Boga, če se človek od prve do poslednje misli vojskuje z njim? Resnično in glasno mora nekje živeti vse tisto, kar nerazumljivo šepeče na dnu srca, kar siloma orosi oči ob samotni uri, kar kliče dušo k vam, nebeške zvezde! Vse je; in se bo nekoč veličastno razodelo.« (Ivan Cankar)

 

Naše upanje ne more biti prazno. Hvala Bogu!   

 

p. Zdravko Jakop

KAPELA

HVALA
Ob zahvalni nedelji vsem in vsakemu posebej hvala, da ste in da darujete po svojih močeh: čas, molitve, denar, darove, talente in še vse drugo za nas brate frančiškane na Kostanjevici. Kot pa lahko večkrat berete, marsikatero nabirko oddamo tudi naprej; hvala za misijonsko nabirko 878,98 €. Današnja, zahvalna, pa bo oddana na škofijo.

DRUGA NEDELJA V MESECU
novembru je 14. Veroučenci in starši prav lepo povabljeni k sv. maši ob 10. uri., ko bo med nami družina Bukovec iz Ljubljane. Z njimi bo po maši tudi intervju, zakonca Marija in Silvo pa bosta zapela tudi kakšno svojo avtorsko pesem.

POGREBA
S pogrebno sv. mašo smo se na solkanskem pokopališču, 24. 10. poslovili od Petre Bašin (32), Marija Kogoja 36 in  4. 11. v Stari Gori od Frančiške (Fani) Kos (81), Prvomajska 7. Bogu smo hvaležni za njuno služenje v molitvi in dobrih delih. Naj jima bo za vse Bog bogat plačnik, žalujočim domačim pa tolažnik.

KRISTUS ODREŠENIK

ZAHVALNA NEDELJA
Bogu hvala za vse prejete duhovne in materialne dobrine. Prav tako gre posebna zahvala vsem, ki svoje moči, sposobnosti in darove namenjate v dobro župnijske skupnosti.
 
KATEHISTINJE
Srečamo se v ponedeljek, 8. novembra po maši.

STARŠI
Srečanje za 6. razred ponovimo v sredo, 10. novembra ob 19:30. V nedeljo, 14. novembra po maši ob 9:00 je srečanje s starši veroučencev 4. in 5. razreda, s ponovitvijo v sredo, 17. novembra ob 19:30.

KRST
V nedeljo 24. oktobra je bil krščen Filip Komel, sin Tomaža in Tjaše roj. Rotar. Voščimo obilo Božjega blagoslova.

VAŠI DAROVI
Za misijone smo zbrali  1.123,78 €. Hvala!

KROMBERK IN VOGRSKO

HVALA
Bog povrni darove na misijonsko nedeljo. Za misijone smo zbrali v Kromberku 400 €, na Vogrskem 230 €. Hvala tudi vsem za lepo pripravo in sodelovanje med prazniki vseh svetih in vseh vernih rajnih (1. in 2. novembra).

KRST
Med nedeljsko mašo, 24. oktobra, je bila v Kromberku krščena Julija Drufovka, Loke 17. Staršem čestitamo in voščimo lepe vzgoje.

POGREBA
Na Vogrskem smo 21. oktobra pokopali Edvina Simčiča, Vogrsko 135 b, pri Sveti Trojici pa 3. novembra Marijo Špehonja, Rejčeva 24, Nova Gorica. Naj počivata v miru!

SVETI JUST
Glavni zavetnik cerkve in župnije na Vogrskem, sveti Just, goduje 3. novembra. Ob šagri imamo danes slovesno mašo z ofrom za popravilo cerkve. Bog povrni vsem dobrotnikom!

ZAHVALNA NEDELJA
Danes se Bogu zahvalimo za vse prejete darove preteklega leta. Miloščina je za škofijske potrebe (na Vogrskem 14. 11.). Hvala vam!

SOLKAN

ZAHVALNA NEDELJA
Iskrena zahvala in »Bog povrni« vsem dobrotnikom župnije, župnijske cerkve in duhovnikov za vidne in tudi za nevidne darove, kot so žrtve in molitve! Hvala za »hlebec« (darove ob vseh svetih)! Hvala za dar misijonske nedelje (655 €)! In Bogu hvala za vsa dobra srca in pridne roke!

ZAKONCI JUBILANTI
Vsa župnija se pridružuje veselju zakoncev jubilantov. Z vsem srcem jim čestitamo za vztrajno in preizkušeno ljubezen in zvestobo. Naj njihov zgled da mladim moči za pogumen korak v skupno življenje po Božjem načrtu. Tako bomo mogli tudi naslednja leta obhajati obletnice porok.

SREČANJA STARŠEV
V torek 9. 11. ob 19:00 7. razred,
v sredo 10. 11. ob 19:00 6. razred,
v nedeljo 14. 11. ob 10:00 in po maši prvoobhajanci s starši.

ŠEMPETER

 
SREČANJE ZA JUBILANTE
V nedeljo, 7. 11. ob 16:00 bo sv. maša za zakonske jubilante (5., 10., 15...), po maši pa bo v župnijski dvorani družabno srečanje.
 
SREČANJE ZA ŽUPNIJSKO KARITAS
bo v ponedeljek, 8. 11. ob 19:00.
 
SREČANJE ZA PRVOOBHAJANCE IN STARŠE
bo v petek, 12. 11. ob 16:30.
 
SREČANJE ZA MLADINO
bo v petek, 12. 11. ob 20:00.
 
POSLOVILI SMO SE
28. 10. smo se poslovili od + Ivana Merljaka, Vrtojbenska 24, 4. 11. pa od + Otona Mervica, Cvetlična 13 in od + Rudija Špacapana, Vrtojbenska 32. Naj počivajo v miru.

SKUPNA OZNANILA

ŠKOF METOD SE ZAHVALJUJE
Ob letošnji zahvalni nedelji je naš škof Metod zapisal: „Letos se zahvaljujem Bogu za 25 let opravljanja škofovske službe, za vse sodelavce, duhovnike, redovnike in laike, za milost, ki vam je bila dana v duhovniškem letu, tako da ste z njo vsestransko obogateli v vsej besedi in vsem spoznanju. Pričevanje o Kristusu se je med vami utrdilo. Zvest je Bog, ki vas je poklical v občestvo s svojim Sinom Jezusom Kristusom (prim. 1 Kor 1,4–9).
Hvala za vse delo, ki ga opravljate duhovniki in verniki v različnih službah za blagor škofije. Bogu smo hvaležni za dvajset novih katehistinj in katehistov, ki so letos diplomirali.
Hvala za vse nabirke in prispevke v korist škofije in vesoljne Cerkve. Gospod naj vas nagradi in blagoslovi!“

KOSTANJEVICA
V petek, 12. novembra ob 18:30 bo na Kostanjevici v frančiškanski dvorani predstavitev dveh knjig Jožkota Šavlija: Zlata Ptica in Slovenska državna misel. Navzoči bodo gostje: dr. Jožko Šavli, pater dr. Bruno Korošak, dr. France Cukjati, dr. Mira Cenčič in g. Janez Janša. Lepo vabljeni.

SVETA GORA
Lepo povabljeni v nedeljo, 14. novembra ob 16. uri v baziliko na Sveti Gori, kjer bo SPOMINSKA MAŠA ZA PADLE VSEH NARODNOSTI V 1. SVETOVNI VOJNI, ob obletnici konca 1. svetovne vojne. Med mašo bo izveden REQUIEM Avgusta Ipavca.

 

VERA IN LUČ
Srečanje goriške skupine Vere in luči bo v nedeljo, 14. 11. ob 15:00 v Šempetru.

BIRMANCI
V soboto, 27. novembra z birmanci in spremljevalci romamo v Koper. Obiskali bomo stolnico, cerkev sv. Marka in Hrastovlje. Ob srečanju s škofom nas bodo nagovorili pričevalci iz sveta zasvojenosti. Ob prijavi se glede natančnega programa dogovorite z domačim župnikom.

PRILOGA – STR. 1

UVOD V SPRAVO

IZ UČNE URE O ENAKOSTI PRED ZAKONOM (1)

PRIMER KONONOV
Vasilij Makarovič Kononov je poveljeval ruski partizanski enoti, ki je 27. maja 1944 v latvijski vasi Mazie Bati pobila šest neoboroženih mož in tri ženske, od katerih je bila ena v devetem mesecu pričakovanja otroka. Center za dokumentacijo o posledicah totalitarizma, v tem primeru komunizma, ki je vladal v Vzhodni Evropi in v Sloveniji do pred 20 leti, je leta 1998 zbral dokumentacijo o tem zločinu. Sodišče v Rigi je Kononova po končanih sodnih postopkih pravnomočno obsodilo in s tem v Latviji končalo postopek.
Sodišče je izreklo sodbo na osnovi Statuta mednarodnega vojaškega sodišča v Nürnbergu, IV. Haške konvencije 1907 in IV. Ženevske konvencije iz leta 1949.

BOLJ NATANČNO
Kononov, njegovi zagovorniki in podporniki so se na latvijsko razsodbo pritožili na Evropsko sodišče za človekove pravice. Tam je potekala razprava na prvi stopnji pod vodstvom sodnika iz Slovenije dr. Boštjana M. Zupančiča in z razsodbo leta 2008 ugodilo pritožbi Kononova proti obsodbi latvijskega Vrhovnega sodišča zaradi domnevne uporabe kazenskega zakonika »za nazaj«, oz. retroaktivnosti. Pod vodstvom slovenskega sodnika so bili štirje glasovi proti trem v korist Kononove pritožbe.
Kononov je lahko slavil znani pokol kot vojaško ali junaško dejanje, kakor  se npr. v Sloveniji razlagajo zločini zmagovalcev Druge svetovne vojne, naj so bili zagrešeni med vojno ali po njej.  Tako tudi Kononov, ki je prišel onega tragičnega dne preoblečen v nemško nacistično uniformo v Mazie Bato, domnevno da maščuje 12 partizanov, ki so se skrivali tri mesece pred tem v nekem skednju in so jih Nemci ustrelili, ker da jih je nekdo iz vasi izdal… No, ženske je Kononova skupina vrgla kar žive v goreče hiše…
Vrhovno sodišče Latvije je upoštevalo visoko starost storilca in ga zato obsodilo na 18 mesecev zapora.

KONČNA RAZSODBA: KONONOV PROTI LATVIJI
Boštjan M. Zupančič je s svojim sodniki »razsodil«, kakor je. Mnogi se ne čudijo, ker poznajo nekaj ozadij takih kuhinj. Pokazalo se je, da bi bilo vredno zadevo še enkrat pretehtati na najvišji ravni, v Senatu Evropskega sodišča. In zgodilo se je tole: Evropsko sodišče za človekove pravice je potrdilo sodbo latvijskega Vrhovnega sodišča v primeru Kononov proti Latviji s štirinajstimi glasovi proti trem.
S tem je zadeva zaključena.
Odločba senata daleč presega meje Latvije, ker je njeno sporočilo jasno, da se morajo kršitve človekovih pravic ocenjevati po enakih merilih ne glede na to, kdo jih je povzročil. Z drugimi besedami: vseeno je, ali so posledica komunističnega, nacističnega, fašističnega ali kakršnegakoli drugega nasilja.
In še to: kršitve veljajo tudi za tiste, ki so bili med drugo svetovno vojno na strani zmagovalcev.
Pripravil Gašper Rudolf  

                 
vir: Zapis Dr. Tamare Griesser Pečar

PRILOGA STR. 2
    

FILIP TERČELJ – PRIČEVANJA (9)

ODLOMKI IZ ZASLIŠANJ (4)

O ZVEZAH Z LJUBLJANO
Vprašanje: »Imate v Ljubljani prijatelje, znanstva, zveze?«
»Gimnazijske študije sem zaključil v Šentvidu pri Ljubljani. Zato poznam v Ljubljani, kjer sem bil posvečen v duhovnika, sošolce, duhovnike. Bil sem tudi kaplan v Škofji Loki... Od leta 1926 sem prekinil vsakršne pisemske stike, tudi obvezne, z znanci, razen kakšne razglednice ob pomembnih verskih praznovanjih.«
»Razen z Milostom ste imeli stike z osebami, ki so prišle v Gorico iz Ljubljane?«
»Absolutno ne. Rad bi predočil, da se šele zdaj zavedam teže mojega položaja. Mislim, da se spletajo okrog mene in na moj račun politične odgovornosti. Zato prosim, da mi daste čas, da vse premislim, da bom mogel urediti ideje in na koncu vsako stvar dati na mesto.«
»Dali vam bomo potreben čas in možnost, da opredelite svoje ideje. Medtem pa vas vabimo, da odgovarjate na vprašanja.«

OKROG TAJNIH SLUŽB
»Tako Černigoj kakor Šuligoj vas nista nikoli zadržala ob drugih osebah, ki so prihajale tajno iz Jugoslavije. Se spomnite na primer nekega Viktorja Zovića?«
»Absolutno ne. Viktor Zović mi je popolnoma neznan, prvič slišim zanj.«
»Sta se Černigoj in Šuligoj med pogovori, ki ste jih imeli z njima, kdaj zadržala ob političnih ali vojaških zadevah, ali ob pripravi na atentate, ki so se načrtovali zoper osebe in stvari?«
»Nikoli nista govorila o takih zadevah. Če bi, bi ju brez pomisleka po predhodnem opominu  prijavil oblastem.«
»Tudi ne po srečanjih, ki sta jih omenjena imela z ljudmi, ki so tajno prihajali iz Jugoslavije?«
»Niti prej, niti pozneje.«

TAJNE SLUŽBE
»… V neki prejšnji izjavi ste trdili, da je Milost prišel k vam na dom 20. decembra ali vsekakor par dni pred božičem, da vas pozdravi in da ste ga hitro odslovili potem ko ste mu ponudili pijačo vpričo vaše sestre. Ta vaša trditev ne ustreza resnici, ker ste sprejeli Milosta še ob drugi priložnosti vpričo Černigoja, Darka Šuligoja in drugih, ki so se pridružili med pogovorom. Zakaj ste zamolčali tisti sestanek?«
»… Zdaj se spomnim, da je bil Milost pri meni dvakrat.  Zamolčal sem to okoliščino, ker se nisem pogovarjal o ničemer pomembnem, menil sem, da je primerno, da to preskočimo.  Milost je prvič prišel v mojo hišo proti 10. decembru. Poznal sem ga več let kot knjižničarja krožka »Mladika«.
Spominjam se, da mi je rekel ob tej priložnosti, da biva v Ljubljani in da mora v Milan po opravkih. Med pogovorom sem izvedel od Šuligoja, da je Milost prišel v Italijo, da izpolni naročilo, ki so mu ga zaupali v Ljubljani. Spominjam se, da je govoril o seznamih slovenskih fašistov, ki so emigrirali v Jugoslavijo iz Goriške province…«


Prevedel in za potrebe Oznanil okrajšal
Gašper Rudolf

 

PRILOGA STR. 3

SESTRE »ALEKSANDRINKE« (3)

MAKSIMILA GRMEK
Naslednja sestra »Aleksandrinka«, Maksimila Grmek, je tudi iz Tomaja. V redovno življenje jo je pritegnil zgled šolskih sester. Rodila se je v globoko verni družini 1. 3. 1902. Od sedmih otrok so se kar štirje posvetili Bogu.
Po večnih zaobljubah leta 1930 je odšla v misijone Egipt. Takrat se je 7. 12. vračala s prvega obiska v Evropi s. Beata Gomišček. Njena družba ji je bila spodbuda na poti v neznano.
Za rodovitnost novega življenjskega poslanstva je prispevala tudi veliko žrtev ob slovesu od rodne dežele: posloviti se je morala od težko bolne matere, ki je umrla en mesec po njenem odhodu.
S. Maksimila je misijonom in Slovenkam v Egiptu darovala najlepša leta. V Aleksandriji in nato v Kairu je delovala nad trideset let. V Kairu ji je bila poverjena tudi služba predstojnice. Že prva leta v Egiptu je zbolela za malarijo in od takrat se je morala vse življenje držati stroge diete. Odlikovala se je po močni veri in neomajnem zaupanju v Boga v vseh težavah življenja. Veselila se je vsakega dneva in se zanj Bogu zahvaljevala. Nobeno delo ji ni bilo prenizko.
Izčrpano so jo poklicali v Trst, kjer je v skromnosti in tihi molitvi preživela zadnja leta. Umrla je 7. 2. 1980. Triinpetdeset let je bila pri šolskih sestrah.

URBANA GORUP
Sestra Urbana Gorup je iz Tomaja. Tam je bila rojena 7. 1. 1890, umrla pa je v Trstu 9. 10. 1968. Tudi njo bi mogli imenovati sestro Aleksandrinko, čeprav je v Aleksandriji preživela le nekaj dni. Bila je namreč provincialka tomajske province šolskih sester, v katero je bila od leta 1923 vključena tudi podružnica v Aleksandriji, in je leta 1926 tam opravila vizitacijo (obisk in pregled življenja in dela redovnic).
S. Urbana se je »proslavila« v Egiptu še z enim podvigom Leta 1929 je tomajska provinca šolskih sester pod njenim vodstvom odprla še eno podružnico za izseljenska dekleta in sicer v Kairu.
Spomin na delovanje sester je ohranil Jože Grdina v svojem potopisu iz leta 1953:  »V Kairu je okrog 900 Slovencev, največ deklet iz Primorja. Več od teh je poročenih s tujci. Slovenske sestre pomagajo dekletom pri iskanju služb ter pri dobri krščanski vzgoji. Zato so slovenska dekleta v Kairu na glasu kot dobre kuharice, zveste vzgojiteljice ter poštene sobarice. Za vse to se imajo največ zahvaliti slovenskim sestram.«

BENJAMINA SOSIČ
Omenimo še eno sestro s Krasa. S. Benjamina Sosič je bila rojena leta 1913 na Opčinah. V Egipt je odšla leta 1948 in tam ostala do 1980. Bila je tudi hišna predstojnica v Kairu. Bila je dobra, mila, preprosta, spretna kuharica in izvrstna vezilja. Znala je prisluhniti stiskam in težavam drugih. Umrla je v Trstu leta 2004.

 

Vinko Paljk

PRILOGA STR. 4

EUROSTAT: FOTOGRAFIJA POPULACIJE

»Populacija v številkah v letu 2010« je naslov knjige, ki so jo izdali ob svetovnem dnevu statistike, 20. oktobra. »Na svetu je 6,9 milijard prebivalcev. Države z največ prebivalci so: Kitajska (1 milijarda in 350 milijonov, 20% svetovnega prebivalstva) Indija (1 milijarda in 210 milijonov, 18%), Združene države (320 milijonov), Indonezija (230) in Brazilija (200)«. S 500 milijoni državljanov Evropska Unija predstavlja 7% prebivalcev sveta.
Publikacija je pomemben vir podatkov. Zanimiva je primerjava, da je bila v letu 1960 umrljivost otrok 116 od tisoč rojenih. Število je do danes padlo na 47 (v Evropi od 36 na 4,5). Na svetu je povprečna starost 67,6 let, v EU 79,2, na Japonskem pa celo 82,7 let, v podsaharski Afriki pa 51,6.
   

NOČ LUČI

Kristjane v Veliki Britaniji so povabili, da ob pripravi na praznik Vseh svetih, 31. oktobra zvečer, na oknih domov prižgejo svečo, ali luč, kot znamenje vere. Pobudo »Noč luči« so dali v gibanju »Cor et Lumen Christi« in želijo z njo poudariti versko vsebino bedenja in praznika.
Vernike so povabili k bedenju in evharističnemu češčenju.
»Noč čarovnic – Halloween – je postala največji komercialni dogodek, takoj za Božičem in Veliko nočjo. Zato se moramo kristjani vrniti k izvirnim vsebinam naše vere.«

CERKEV SVETE DRUŽINE V BARCELONI

Papež bo ob obisku Španije v nedeljo, 7. novembra v Barceloni posvetil cerkev Svete Družine, edinstveno delo arhitekta Antonia Gaudíja, ki je bil ljubitelj krščanske liturgije in estetike in jo je projektiral kot katehezo Cerkve.
Zunanja podoba z 18. zvoniki, pročelji in zidovi nam govori o Cerkvi: najvišji zvonik, posvečen Jezusu Kristusu, obkrožajo štirje evangelisti; v apsidi, ki je kot materino krilo, se nahaja Devica Marija in zraven dvanajst apostolov, ki so razporejeni v štiri skupine, nameščene v tri glavna pročelja posvečena rojstvu, trpljenju in slavi. Pravijo, da je ena od genialnih Gaudíjevih novosti v tem, da je vsebino oltarnih del v cerkvi, prenesel v zunanjost, na pročelje.
V notranjosti je oblika glavne ladje navdihnjena z videnjem preroka Ezekijela v 47. poglavju in videnjem nebeškega Jeruzalema v 22. poglavju Knjige Razodetja. Gaudí si je zamislil katoliški in univerzalni bogoslužni prostor, ko je simbolično predstavil pet kontinentov. Stebrov, ki so v obliki rastlinskih stebel (dreves) je 52 in predstavljajo nedelje v letu. Tisti, ki obkrožajo prezbiterij predstavljajo advent in post; drugi štirje predstavljajo Božič, Cvetno nedeljo, Veliko noč in Binkošti; stebri v srednji ladji predstavljajo velikonočni čas in v stranskih ladjah navadne nedelje med letom. Zaradi svoje biblične in liturgične simbolike, pa tudi zaradi tehničnih novosti pri gradnji, je cerkev Svete Družine edinstvena na svetu.

Aleš Rupnik

Vdova
Pred sv. Martinom prijatelja modrujeta, pa eden vpraša: »Kako rečemo ženski, ki vsak večer ve, kje se nahaja njen mož?«
»Hm, morda vedeževalka?«
»Ne, to je vdova.«