PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

IN KAJ NAJ POČNEMO TE DNI?

Za kakšno družino je to resno vprašanje, saj je tu deset dni jesenskih počitnic. Za otroke počitnice, za starše delovni dnevi. Kako to uskladiti, da ne bo čas vržen v prazno?
    Toda tudi za te dni, zlasti za zadnje, je poskrbljeno, da ne bo dolgočasja. Ponudb je kar nekaj. Najbolj sveža, vendar prodorna, ki se tudi pri nas pričenja uveljavljati, so
    BUČE  in ČAROVNICE.
    Saj poznamo njihovo domovino: med poganskimi Kelti na Irskem. V zelo zanimivih okoliščinah: ko je bilo »silvestrovo« 31. oktobra in ko so zle duhove odganjali z žrtvovanjem enega otroka v naselju.
    Hočeš nočeš se z bučami in čarovnicami sedanjega časa povezujemo z zelo krutim dogajanjem nekdanjih dni in, resnici na ljubo, z Zlom, ki je še kako živ v današnjih dneh.
    Komur je ostalo vsaj kanček pietete, bo ostal zvest plemeniti tradiciji zadnjih desetletij in se bo spomnil, da je 1. november
    DAN (SPOMINA) MRTVIH.
    Čeprav »ne verjamemo v posmrtno življenje«, bomo nekaj le naredili za naše pokojne. Če bi bili zelo iskreni, bi priznali, da bomo naredili nekaj zase: se postavili z lepim nagrobnikom, z izbranimi jesenskimi cvetlicami in z mnogimi svečami. Kaj, če bi kdo pogledal na naš neurejen grob!
    Veliko je možnosti, da bodo te dejavnosti (in tudi tisto dirkanje od pokopališča do pokopališča, ki morda kaže, da se ne znamo ustaviti ob enem grobu in se zamisliti v večnost) izčrpale našo domišljijo in moči, da se še spomnili ne bomo, da je 1. november za kristjane praznik
    VSEH SVETIH.
    Ali se sploh zmoremo vsaj v mislih dvigniti nad povprečje? Večina misli, govori, presoja in se obnaša potrošniško in kot predlagajo sredstva obveščanja in reklame. Saj sploh ni mogoče biti drugačen!
    Svetništvo pa je predvsem v drugačnosti, v izstopajoči drugačnosti, ki je nesebična ljubezen, tista, ki jo Sveti Duh izliva v naša srca, od koder se preliva na bližnje. Ker te drugačnosti ne prenesemo ali se z muko dokopavamo do nje v vsakdanjem življenju, jo težko sprejemamo v evangeljski doslednosti, v herojski zvestobi Jezusu – to so svetniki – in posledično: ne vemo, kaj s praznikom vseh svetih.
    Povej mi, s kom hodiš, in povem ti, kdo si.
    S kom bomo hodili te dni: s čarovnicami, z mrtvimi ali s svetniki?
Vinko Paljk

KAPELA

ZAHVALA
Vsem Bog plačaj za darove, ki ste jih darovali za naše mlade frančiškane na Frančiškovo nedeljo  - 828,78 € in za potrebe misijonov na misijonsko nedeljo – 1.062,64 €. Hvala tudi sodelavcem karitas, ki je organizirala srečanje bolnih in ostarelih ter mladini, ki je pri tem pomagala.

FRANČIŠKOVI OTROCI
Minulo soboto, 17. oktobra se je „rodila“ nova skupina v župniji, katera želi družiti otroke in mlade v duhu sv. Frančiška. Navdušeni mladi animatorji: Petra,  Andreja, Helena, Filip in Matjaž so ob skupinici otrok izvedli zelo pester dvourni program. Naslednji mesec vabijo in pričakujejo še kakšnega otroka, da sem jim pridruži.

DUH ASSISIJA
V torek, 27.10. je spominski dan Duh  Asisisija. Pri sv. maši ob 19. uri se bomo spomnili dogodka iz leta 1986, ki še danes odmeva. Pridite, da skupaj molimo za mir.

PRAZNIK VSEH SVETIH IN SPOMIN VSEH VERNIH RAJNIH
Na praznik Vseh svetih, ki letos pade na nedeljo, bo jutranja maša prvič ob 7. uri, ostale pa po ustaljenem nedeljskem urniku: 8:00, 10.00 in 18:00 uri. Molitev štirih delov rožnega venca bo zvečer ob 17. uri; pred mašo bomo zmolili dva dela in po maši še dva. Čimprej oddajte kuverte z novembrskimi pismi, da bodo Vaši dragi rajni v polnosti deležni naših skupnih molitev in daritev sv. maš ob novembrskih večerih. Na dan spomina na naše drage rajne, v ponedeljek 2. 11., bodo sv. maše ob 7:00, 10:00 in 19:00 uri.

SV. MAŠA V STARI GORI
Na praznik Vseh svetih bo sv. maša v poslovilni dvorani v Stari Gori ob 15. uri. Ob 14.30 bo molitev rožnega venca, po maši pa bomo šli v procesiji do križa, kjer bodo molitve za rajne ter blagoslov grobov.

KRST
Med Božje otroke je bil sprejet  Adam Kovšca, sin Manuela Kovšca in Martine Pirc, Jožeta Mihevca 1A. Staršem in botrom izražamo iskrene čestitke.

POGREB
V Stari Gori smo se 20. 10. poslovili od rajne mame Albine Mazora (77), Pinka Tomažiča 8. Naj jo dobri Bog po naših molitvah in sv. mašah čimprej sprejme med nebeščane.

KRISTUS ODREŠENIK

MAŠE
- Maše, ki so oznanjene med tednom kot jutranje, opravlja g. župnik Rafko v kraju začasne odsotnosti.
- Prihodnjo nedeljo, na praznik Vseh svetih, so maše po nedeljskem urniku, razen večerne maše, ki je ta dan ni.
- Na vernih duš dan, 2. novembra, bo prva maša ob 7:30 in druga ob 19:00.

STARŠI
V soboto 7. novembra vabimo starše prve triade od 9:00 do 12:00 v delavnico z naslovom: SKRITA PA NE PRIKRITA DRUŽINSKA OZADJA. Animatorji bodo poskrbeli za varstvo otrok. Vzemimo si čas tudi zase, zato lepo vabljeni!

KRSTI
V nedeljo 18. 10. 2009 so bili krščeni:
Matevž Bizjak, sin Iztoka in Martine Likar; Drusany Nace, sin Mateja in Tine Bužinel; Enej Stubelj, sin Roberta in Simone Stres ter Jan Šček, sin Sebastjana in Nataše Nussdorfer. Prisrčna voščila!

»TRETJI ČAS« ŽIVLJENJA
    V sredo ob 15:00 se dobimo z upokojenci in skupino Svetega pisma. Obiskali bomo nekatere grobove padlih 
    v 1. in 2. svetovni vojni.  Nasvidenje!

MISIJONSKA NEDELJA 2009
Za misijone smo zbrali  1.132,00 €. Bog lonaj!

KROMBERK IN VOGRSKO

ZAHVALA
Hvala vam za dar na misijonsko nedeljo v pomoč misijonarjem po svetu. V Kromberku smo zbrali 350 €, na Vogrskem pa 200 €.

SPOVEDOVANJE
V dneh pred Vsemi svetimi bom vsak dan pred mašo ali po njej na razpolago za sveto spoved.

VSI SVETI
Na zapovedan praznik (1. novembra) bosta v Kromberku in na Vogrskem maši kot ob nedeljah. Ob 14. uri bo na pokopališču na Vogrskem molitev za rajne in blagoslov grobov, pri Sv. Trojici pa ob 15:30.

DAN VERNIH DUŠ
Ob spominu vernih rajnih (2. novembra) bodo maše: ob 10. uri pri Sveti Trojici, ob 16. uri v Lokah (tudi blagoslov grobov) in ob 18. uri na Vogrskem.

SVETI JUST
Glavni zavetnik cerkve in župnije na Vogrskem, sveti Just goduje 3. novembra. Ob šagri bomo imeli v nedeljo, 8. novembra, slovesno mašo z ofrom, od 9:30 dalje pa bo molitev.

SOLKAN

VSI SVETI, 1. november
Svete maše: ob 10:00, 15:00 (pokopališče), 18:00. Po maši ob 15:00 molitev pri križu in blagoslov grobov. Ob 17:30 v cerkvi molitev rožnega venca za rajne.

SPOMIN VSEH VERNIH RAJNIH, 2. november
Svete maše: ob 8:00, 15:00 (pokopališče), 18:00.

SPOVEDOVANJE
ves teden pred mašo in po njej.

VEČERNA MAŠA
je od 25. oktobra dalje ob 18:00.

SREČANJA STARŠEV
V nedeljo 8. 11. ob 10:00 pri maši in po maši starši s prvoobhajanci.

PRVI PETEK 6. 11.
Pred mašo od 17:30 spoveduje pater s Svete Gore.

ZAHVALNA NEDELJA, 8. november
Ob 10:00 vabljeni zakonski jubilanti (10, 20, 25, 30, 40, 50, 60 let skupnega življenja), tudi k zakramentom.

NAŠ DAR NA MISIJONSKO NEDELJO
635 €. Bog povrni!
 
KRST
11. 10. sta bila krščena Matic Vižin in Šeli Brešan Semič. Staršem iskrena voščila z željo, da bi  s svojim življenjem stanovitno vzgajali Božje življenje, ki se je s krstom naselilo v otrocih.

ŠEMPAS – OSEK

SPOVED
Pred prazniki lahko spoved opravite pred mašo.

URNIK MAŠ
S spremembo ure so večerne maše ob 18:00.

VSI SVETI
V Ozeljanu bo na predvečer praznika Vseh svetih maša ob 15:30. Na pokopališču se zberemo ob 16:30. V Šempasu se k praznični maši zberemo 1. 11. ob 10:30. Po maši gremo skupaj na pokopališče, kjer bomo molili za naše rajne. V Šmihelu bo molitev na pokopališču 1. 11. ob 15:00.
V cerkvi je nabiralnik »ZA RAJNE«. Vabljeni ste, da darujete za svete maše, predvsem za tiste, ki zanje nihče ne moli. Zahvaljujem se vsem, ki lepo skrbite za duhovniške grobove.
V Oseku bo na praznik Vseh svetih maša ob 9:00 in molitev na pokopališču ob 14:00, pri sv. Luciji bo molitev rožnega venca ob 14:40 in molitev na pokopališču ob 15:00.

OKTOBRSKA POBOŽNOST
Zahvaljujem se vsem, ki ste v mesecu oktobru pripravili in se lepo udeleževali molitve rožnega venca.

PRVI PETEK
Ob prazniku Vseh svetih in ob prvem petku bom bolne na domu obiskal v petek, 6. novembra dopoldne. Pol ure pred mašo ste povabljeni k molitvi pred Najsvetejšim.
G. Bogdan bo ob prvem petku obiskal bolne po domovih: v Oseku v petek in v Vitovljah v soboto dopoldne.

NAŠI RAJNI
V četrtek, 15. oktobra smo se v Šempasu poslovili od Zorke Peršič roj. Pavlin (81), Šempas 40. Naj počiva v miru.

ŠEMPETER

PRILOŽNOST ZA SPOVED
Ker je prejem zakramenta sprave pogoj za prejem odpustkov za rajne, bo od srede naprej vsak večer pol ure pred mašo med molitvijo rožnega venca priložnost za spoved.

VSI SVETI IN SPOMIN VERNIH RAJNIH
V nedeljo 1. 11. na praznik vseh svetih bodo praznične sv. maše ob 8:00 in 10:00. Bogoslužje božje besede na pokopališču in blagoslov grobov bo ob 15:00. Molitev rožnih vencev za rajne bo v cerkvi ob 17:00. Poimensko se bomo spomnili vseh rajnih, ki so umrli v župniji od lanskega praznika vseh svetih. V ponedeljek 2. 11. bodo sv. maše ob 8:00, 10:00 in 18:00.

SKUPNA OZNANILA

POČITNICE
Pred nami je teden počitnic v šoli in pri verouku. Srečanja nadaljujemo v ponedeljek, 2. novembra.

DIAKONSKO POSVEČENJE NA SVETI GORI
V nedeljo, 25. novembra ob 16:00 po na Sveti Gori posvečen v diakona g. Andrej Vončina, bogoslovec iz Prvačine. Priporočimo ga v molitvi.

SV.  MAŠA V STARI GORI
Na praznik Vseh svetih bo tudi sv. maša na pokopališču v Stari Gori in sicer ob 15. uri. Glej oznanila Kapela.

POPOLNI ODPUSTEK ZA RAJNE
Cerkev naklanja v prvih osmih dneh novembra popolni odpustek za vsak obisk pokopališča in molitev za rajne. Prav tako ga je mogoče prejeti v vseh cerkvah in javnih kapelah 1. in 2. novembra ter na prejšnjo in naslednjo nedeljo, če smo bili pri spovedi in obhajilu ter molimo po namenu sv. očeta (npr. očenaš).

ZAHVALNA NEDELJA
Nedelja, 8. novembra je zahvalna. Vaši darovi te nedelje so namenjeni potrebam škofije.

PRILOGA – STR. 1

OGLEJSKI MOZAIKI – STOLETNICA NJIHOVEGA ODKRITJA

Ime Oglej ali italijansko Aquileia je večini med nami že poznano. Mesto je bilo središče ene od desetih rimskih regij, kasneje pa izhodišče za pokristjanjevanje slovenskega ozemlja do reke Drave ter sedež oglejskega patriarhata. V Ogleju še danes lahko občudujemo Poponovo baziliko iz 11. stoletja, ki je posvečena Devici Mariji ter sv. Mohorju in Fortunatu. Bazilika je prava zakladnica umetnosti in zgodovinskega spomina, a svetovno slavo dolguje predvsem starokrščanskim mozaikom. Ti  so med najlepšimi in najobsežnejšimi starokrščanskimi mozaiki, ki so se ohranili v zahodnem svetu. Narejeni so v naturalističnem slogu s še prisotnimi helenističnimi prvinami, ki pa je že prilagojen novi krščanski simboliki.
Nastali so v 4. stoletju, takoj po obdobju verskega preganjanja.
Takrat je, v prvih letih svobodnega bogoslužja, oglejsko krščansko občino vodil škof Theodoros. Leta 313 je dal postaviti 3 bogoslužne dvorane v obliki podkve. Na njihovem mestu je kasneje zrasla Poponova bazilika. Mozaiki, ki jih danes vidimo znotraj bazilike so pripadali južni Teodorovi dvorani in se nahajajo v njeni glavni in desni ladji. V izkopni kripti, katere ogled je ob obisku potrebno doplačati, pa je ohranjen mozaik iz severne Teodorove dvorane. Ta je še lepši in barvitejši, saj je bila severna dvorana najrazkošnejša od vseh treh in je bila namenjena slovesnejšemu bogoslužju. Mozaiki so se ohranili, ker so jih leta 1031 pri predelavi bazilike prekrili z zemljo in tlakovali z belo rdečimi marmornatimi ploščami. Tla v Ogleju naj bi se namreč dvignila zaradi naravnega usedanja in dotoka naplavljenega proda, tako je patriarh Popo takrat odredil tudi dvig tal v baziliki. Mozaiki so bili tako dobro zaščiteni in so jih odkrili šele čez skoraj 900 let avstrijski strokovnjaki. V letošnjem letu praznujemo 100- letnico njihovega odkritja.
Obsežna mozaična površina (750 m2) je razdeljena na deset ornamentalnih polj, s številnimi krščanskimi simboli, tudi v podobi raznih živali - rib, mehkužcev, ptičev, domačih živali in rastlin. Ribe denimo simbolizirajo Kristusa, medtem ko ptice na vejah pomenijo raj. Opazimo lahko tudi Jezusa kot dobrega pastirja, ki drži v rokah namesto trde pastirske palice glasbeni inštrument, glavne portrete dobrotnikov, prizor ribolova, zgodbo preroka Jona, ki ga mornarji vržejo v morje ter prizor krščanske zmage. Na mozaikih je upodobljen tudi boj petelina z želvo, ki predstavlja boj med svetlobo in temo, oziroma boj med krščanstvom in poganstvom. Tu so tudi razni človeški liki, razvrščeni po rangu, spolu in starosti, njihovo dojemanje pa se nam kljub pomoči biblijskih in teoloških besedil še vedno izmika.
Danes so mozaiki zaščiteni s steklenimi mostišči.

Monika Bagon

PRILOGA STR. 2

SPOMINJAMO SE DUHOVNIKOV NA GORIŠKEM

VENCESLAV BELÈ

ŠOLSKA LETA
Rodil se je v Gradnem v Goriških Brdih 25. junija 1887, kjer je bil njegov oče učitelj. Osnovno šolo je obiskoval v Gradnem, pozneje pa v Oseku, kamor so se preselili. Tu je našel svoj drugi dom in v župniku Francetu Franketu dobrega svetovalca in prijatelja. Maturiral je v Gorici leta 1907 in jeseni istega leta vstopil v goriško bogoslovje. Že v bogoslovnih letih je začel pisati. Pridružil se je sodelavcem revije »Dom in Svet« in znanstvene revije: »Čas«. Kot bogoslovec je segel tudi v zgodovino. Povod mu je dala grobnica francoskih kraljev na Kostanjevici pri Gorici.

DUHOVNIK IN KULTURNI DELAVEC
V duhovnika je bil posvečen 26. julija 1911. Med vojno je bil vikar na Ponikvah. Leta 1922 je postal dekan v Kanalu, kjer je ostal do smrti. Mlade je zbiral v dramatičnem krožku. V tej dobi se je začel zanimati za umetnost. Pri srcu so mu bile stare cerkvice s freskami. Zgodovina cerkvene umetnosti mu je hvaležna za vse, kar je zbral in opisal, zlasti za tiste kulturne spomenike, ki jih je uničila prva svetovna vojna.

UREDNIK
Ker so poznali njegove talente, so mu ponudili uredništvo Mladike, kar pa ni sprejel, češ da živi predaleč od kulturnega središča. Sodeloval je z novoustanovljeno Goriško Mohorjevo Družbo. S Stankom Staničem, Filipom Terčeljem in Jankom Kraljem je zasnoval podroben književni načrt o Mohorjevi družbi. Vrnil se je k večerniški povesti. V koledar GMD je pisal kratke življenjepise zaslužnih mož (Anton Mahnič, Janez Svetokriški, Alojzij Fogar, Pagliaruzzi - Krilan, Valentin Stanič) in zgodovinske drobtinice iz kanalske župnije. Sodeloval je tudi pri goriški Družini (1930), leta 1934 izdal šmarnice Marijine rože in pri Svetogorski kraljici (1938-39) Za ta list je prispeval tudi nekaj pesmi.

PESNIK
Kot pesnik je sodeloval pri izdaji cerkvenih pesmaric.Takrat je bil tesno povezan s skladateljem Vinkom Vodopivcem, kateremu je moral večkrat kar na ukaz napisati besedilo, ko je imel melodijo že pripravljeno. Z Vodopivcem sta bila v stalnih pismenih stikih. Ko je fašizem hotel zatreti vse, kar je bilo slovenskega, je ostala slovenska pesem samo v Cerkvi.

BOGATA ZAPUŠČINA NJEGOVEGA DELA
Bele je umrl 19. decembra 1938 star komaj 51 let. Pokopan je v Šempasu, kjer počivajo tudi njegovi starši. Pisatelj France Bevk je  med drugim zapisal o njem: »Novele in črtice, ki jih je v letih 1909 – 1911 pisal v Dom in svet, so bile najboljše, kar je napisal. S slednje strani gleda njegova krepka, prepričujoča osebnost, posebno v spisih, v katerih gre za njegova doživetja ... Ne smem zamolčati, da je imel fin, prirojen čut za lepoto, ki se je kazal v vsem, kar ga je obdajalo in ne najmanj v njegovem, za začetnika izredno izpiljenem slogu in jeziku«.

Pripravil Zoran Slejko (povzel Aleš Rupnik)

PRILOGA STR. 3

MC DONALD'S  BO VEDNO DELAL (2)

Vzgoja za odgovorno samostojno življenje je postala eden od osrednjih problemov sodobnih vzgojnih navad in odgovornost za to je na generaciji, ki je po sedemdesetih letih prejšnjega stoletja nasedla ideologiji permisivne vzgoje z argumentom, da je potrebno vse avtoritete vreči s prestola.
Ta generacija nam danes tudi vlada.
In kakor vlada zmeda v medgeneracijskih odnosih, v vzgoji, tako je tudi zmeda v vladanju aktualne politične elite.
V predvolilnem boju je sedanjo koalicijo združeval slogan, da je potrebno zamenjati način vodenja Janeza Janše in njegove vlade, češ da je avtokratski. Tipični očitki permisivnih maminih sinčkov in očetovih punčk.
Lepi fantki in lepe punčke bodo rešile svet.
Slog Barbike in Kena nas bo na svoj mehak, roza-blond način popeljal v pravljično prihodnost demokracije, kjer bomo vsi dobrodošli in povabljeni v večni dialog, samo ne ve se, kdo bo odločil in kdo bo sprejel odgovornost. Odgovornosti običajno poniknejo kot voda v prod. S takšnimi ljudmi se seveda Slovenci in Slovenke ne bi nikoli osamosvojili, ker bi se še danes držali krila mame Jugoslavije. In nostalgiki po atiju Titu in mami Jugoslaviji nas kar naprej v tem potrjujejo.
Tudi v krščanskem občestvu ni bistveno bolje. Odgovorni si ne upajo odločati, ker se bojijo, da jim bodo pobegnili še tisti, ki jih imajo. Verniki čakajo, kaj bo rekla, storila ali dala Cerkev. O problemih se raje molči, ker bodo sicer tako ali tako v javnosti zlorabljeni. Sicer pa v krščanski skupnosti lahko marsikaj pokrijemo z liturgijo in molitvijo, samo da navzven ostanemo neranljivi in nedotakljivi.
Navzven smo idealna krščanska družina, ki skupaj prihaja k maši in izpolnjuje vsa cerkvena pričakovanja, navznoter pa so odnosi, v katerih se nikoli ne izreče jasne in odgovorne besede, ampak kvečjemu moralizira. Moraliziranje je najboljši način, da iz krščanskega občestva preženemo kritične realiste in ohranjamo kimajoče oportuniste. Tisti, ki imamo opravka s katoliškimi šolami, dobro vemo, kako se je permisivnost zajedla v starševske glave in srca, kako tudi iz najbolj katoliških družin prihajajo otroci s problemi in nevzgojeni, kako si tudi katoliški starši mislijo, da je mogoče po zvezah in poznanstvih za svojega ljubljenčka doseči vse. Pri vsem tem pa je težko dopovedati, da s takšnim vedenjem in prizadevanjem naredijo največ škode otroku. Da pri vsem tem ne omenjam lažnih opravičil, ki jih izdajajo tako zdravniki kakor starši.
Tako radi govorimo o preobremenjenosti otrok. Pri tem pa se ne vprašamo, kje je vzrok za to. Če otroke silimo v programe, ki so za njih pretežki, bodo preobremenjeni, če jih silimo v smeri, ki jim niso blizu, bodo preobremenjeni, če mislimo, da morajo postati to, kar smo si mi zamislili, bodo preobremenjeni. Če jih vsako minuto in uro prevažamo od ene dejavnosti do druge, bomo vsi preobremenjeni.

prof. dr. Ivan Štuhec
(sledi nadaljevanje)

PRILOGA STR. 4

MLADI PROTI VOJNI

PAPEŽ MLADIM
»Mladi ne smejo pozabiti, da so svoboda in mir sad civilizacije, ki temelji na spoštovanju in ne na sovraštvu, kot se je to zgodilo v II. svetovni vojni, holokavstu in postavitvi berlinskega zidu«, so besede Benedikta XVI., ko se je zahvalil medregionalnemu simfoničnemu orkestru, ki je izvedel koncert z naslovom: »70 let od začetka II. svetovne vojne: Mladi proti vojni«.

KONCERT ZA MIR
Koncert so organizirali v Papeškem svetu za edinost kristjanov in Uradu za odnose z židovstvom. Orkester je izvedel simfoniji Gustava Mahlerja in Feliksa Mendelssohna (oba sta bila Žida in žrtvi antisemitistične diskriminacije). Papež je pohvalil idejo koncerta, ko so mladi z univerzalno govorico glasbe spregovorili o vrednotah miru in prijateljstva med narodi.

SPOMIN NA TRAGEDIJE 20. STOLETJA
Orkester so ustanovili leta 1992 z namenom, da okrepijo kulturne odnose v Evropi in vzgajajo mlade za ovrednotenje skupnih kulturnih korenin. Orkester se je s svojo izvedbo spomnil na tragedijo II. svetovne vojne, žalostno stran zgodovine, napolnjene z nasiljem in nečlovečnostjo, ki je povzročila milijone človeških žrtev in na koncu zmagovalce pustila razdeljene. Kljub pozivom papeža Pija XII., je vojna prizadela nedolžne ljudi po vsem svetu, drama holokavsta pa še posebej židovski narod. Žal te strahotne katastrofe ni uspel zaustaviti nihče, ker je prevladala nerazumna logika egoizma in nasilja. Spomin na te žalostne dogodke naj bo opomin za vse, še posebej za mlade.

PADEC ŽELEZNE ZAVESE
V novembru se bomo spominjali 20. obletnice padca berlinskega zidu, ki je znamenje propada komunističnih diktatur v vzhodnoevropskih deželah, kakor je rekel papež Janez Pavel II.: »Evropa in ves svet potrebujeta svobodo in mir! Skupaj moramo graditi resnično civilizacijo, ki ne bo utemeljena na nasilju, ampak bo znamenje zmage nad oblikami nepravičnosti, egoizma in sovraštva, ki lahko sprevržejo človeka«.

MEDNARODNI EVHARISTIČNI KONGRES

»Evharistija: skupnost s Kristusom in med nami« je tema, ki jo je papež Benedikt XVI. izbral za prihodnji Mednarodni evharistični kongres, ki bo v Dublinu od 10. do 17. junija 2012. Tema se navezuje na 50. obletnico začetka II. vatikanskega koncila. Navdihuje se v koncilski dogmatični konstituciji o Cerkvi »Lumen Gentium«.  Dublinski nadškof je izpostavil nekatere vsebine, ki bodo spremljale pripravo in sam evharistični kongres: »Povezanost s Kristusom, temelj krščanskega življenja; Evharistija, življenjski izvir za duhovnike, družine, redovne skupnosti; Lomljenje kruha, začetek krščanske solidarnosti; Evharistija, moč za tiste, ki trpijo in so preizkušani; Ekumenizem in koščki enega kruha«.
Aleš Rupnik

Svetlobno leto 
Učitelj pri uri matematike vpraša Tineta: »Kaj je to svetlobno leto?« »Svetlobno leto?«  »Da.« »Ah, spomnil sem se. To je celoletni račun za elektriko!«