Oznanila
OZNANILA
GLASILO ŽUPNIJ KAPELA KRISTUS ODREŠENIK KROMBERK OSEK SOLKAN ŠEMPAS ŠEMPETER VOGRSKO
29. NAVADNA NEDELJA
18. 10. 2009 // Leto X // Št. 8
UVODNIK
Je pa veliko bolj odmeven korak, ki ga je Adam naredil v raju. Majhen korak prvega človeka k prepovedanemu drevesu, a velik korak za človeštvo v trnje in osat, v temo in smrt.
Koliko napornih korakov mora od tedaj naprej narediti človek, da bi si spet pridobil košček raja. Mnogi v svoji oholosti, samozadostnosti in prepričanju, da so bogovi, delajo velike korake, ki pa, žal, ne prinašajo rajskih sadov. Ni nam treba gledati nazaj v sivo davnino, da bi za to našli dokaze. Poglejmo samo minulo stoletje, ki je bilo gotovo stoletje največjih korakov na področju znanosti, tehnike, medicine, obvladanja sveta. Ravno v tem stoletju pa so bili narejeni tudi največji koraki proti človeku in človeštvu. Sicer pa je naš vsakdan tudi priča neštetih korakov, ki jih naredimo v iskanju lastne koristi, v egoizmu in s tem zapravljamo osebni mir, družinsko srečo, narodov blagor.
Danes smo zazrti v misijonske dežele. V teh krajih so veliki koraki evropskih narodov naredili nešteto gorja. V hlepenju po bogastvu in nadvladi so v teh deželah ustavili kolo razvoja. Življenje se tam kljub temu ni ustavilo. V silni revščini, lakoti in bolezni so tam v vsej skromnosti veseli obrazi – ki pa kričijo po pravici in človeka vrednem življenju. Bogati zahod pošilja drobtinice s svoje mize in pa orožje. Pozabil pa je na ljubezen. Tisto veliko poslanstvo, ki lahko postavi na noge in nauči delati prave korake, v resnici vršijo misijonarji. Ti prinašajo Kristusove korake med to ponižano in razžaljeno ljudstvo. Stopajo na njihovo pot. Kelih vsakdanjega življenja pijejo z njimi, pomagajo jim ga polniti s sadovi dela njihovih lastnih rok. Z besedo evangelija in močjo zakramentov jim vračajo pravo spoznanje in jim podarjajo moč in pogum za napredovanje. S svojim služenjem, požrtvovalnim delom in neizmernimi napori postajajo cenjeni vodniki na poti k ohranjanju narave ter varovanju in napredku življenja.
Hvala vam za vse korake, ki jih storite, ko z molitvijo in darovi podpirate misijonarje, da lahko s siromaki v misijonskih deželah delajo male korake k polnosti življenja.
Misli so povzete po brošuri, ki jo je pripravilo Misijonsko središče Slovenije
bo jutri, v ponedeljek, 19. oktobra ob 18. uri; za vse, ki ne morete priti popoldan, pa pridite isti dan dopoldan ob 10. uri.
SREČANJE BOLNIH IN OSTARELIH
V soboto, 24. oktobra bo v naši župniji srečanje za vse ostarele in bolne, ki ne morejo vsako nedeljo k sv. maši. S pomočjo svojcev in sodelavcev Karitas jim bomo pomagali priti na to srečanje. Povabljeni tudi vsi, ki ste ostareli in še lahko pogumno hodite. Srečanje se bo pričelo ob 14:30 z molitvijo rožnega venca in možnostjo prejema sv. spovedi, ob 15. pa bo sv. maša, med katero bo podeljen zakrament bolniškega maziljenja. Po maši sledi druženje v samostanski dvorani, kjer bodo sodelovali s krajšim programom tudi naši mladi. Dragi svojci naših preizkušenih bratov in sester, omogočite svojim srečanje z Jezusom in sebi enakimi!
URNIK SV. MAŠ
Prihodnjo nedeljo prehajamo na sončni čas in kazalce pomaknemo za uro nazaj.
To nedeljo bo še zadnjič maša ob 6:30, od 25. oktobra naprej pa bo prva maša ob 7. uri. Ob praznikih, ki padejo na delovni dan (prvič bo to 2. novembra), ne bo več maše ob 8. uri, tako da bodo maše ob 7:00, 10:00 in 19:00.
POROKA
Zakrament sv. zakona sta v soboto, 10. 10. sklenila ženin Marko Mahkovič, Varda 64 in nevesta Tina Lozar, Damber 17 a. Naj ju dobri Bog blagoslavlja vse njune skupne dni.
MAJHEN KORAK ZA ČLOVEKA, A VELIK ZA ČLOVEŠTVO
Letos je milnilo 40 let odkar je prvi človek, Neil Armstrong, stopil na luno. Kot vemo, je ob tem zgodovinskem dogodku, kot so ga poimenovali, izrekel besede: »Majhen korak za človeka, a velik za človeštvo.« Nič kaj izredno pomembnega se od takrat zaradi tega ni zgodilo. Zaradi tega koraka in te besede nismo nič bolj in nič manj srečni.Je pa veliko bolj odmeven korak, ki ga je Adam naredil v raju. Majhen korak prvega človeka k prepovedanemu drevesu, a velik korak za človeštvo v trnje in osat, v temo in smrt.
Koliko napornih korakov mora od tedaj naprej narediti človek, da bi si spet pridobil košček raja. Mnogi v svoji oholosti, samozadostnosti in prepričanju, da so bogovi, delajo velike korake, ki pa, žal, ne prinašajo rajskih sadov. Ni nam treba gledati nazaj v sivo davnino, da bi za to našli dokaze. Poglejmo samo minulo stoletje, ki je bilo gotovo stoletje največjih korakov na področju znanosti, tehnike, medicine, obvladanja sveta. Ravno v tem stoletju pa so bili narejeni tudi največji koraki proti človeku in človeštvu. Sicer pa je naš vsakdan tudi priča neštetih korakov, ki jih naredimo v iskanju lastne koristi, v egoizmu in s tem zapravljamo osebni mir, družinsko srečo, narodov blagor.
Danes smo zazrti v misijonske dežele. V teh krajih so veliki koraki evropskih narodov naredili nešteto gorja. V hlepenju po bogastvu in nadvladi so v teh deželah ustavili kolo razvoja. Življenje se tam kljub temu ni ustavilo. V silni revščini, lakoti in bolezni so tam v vsej skromnosti veseli obrazi – ki pa kričijo po pravici in človeka vrednem življenju. Bogati zahod pošilja drobtinice s svoje mize in pa orožje. Pozabil pa je na ljubezen. Tisto veliko poslanstvo, ki lahko postavi na noge in nauči delati prave korake, v resnici vršijo misijonarji. Ti prinašajo Kristusove korake med to ponižano in razžaljeno ljudstvo. Stopajo na njihovo pot. Kelih vsakdanjega življenja pijejo z njimi, pomagajo jim ga polniti s sadovi dela njihovih lastnih rok. Z besedo evangelija in močjo zakramentov jim vračajo pravo spoznanje in jim podarjajo moč in pogum za napredovanje. S svojim služenjem, požrtvovalnim delom in neizmernimi napori postajajo cenjeni vodniki na poti k ohranjanju narave ter varovanju in napredku življenja.
Hvala vam za vse korake, ki jih storite, ko z molitvijo in darovi podpirate misijonarje, da lahko s siromaki v misijonskih deželah delajo male korake k polnosti življenja.
Misli so povzete po brošuri, ki jo je pripravilo Misijonsko središče Slovenije
KAPELA
SREČANJE ZA STARŠE 7. in 8. RAZREDAbo jutri, v ponedeljek, 19. oktobra ob 18. uri; za vse, ki ne morete priti popoldan, pa pridite isti dan dopoldan ob 10. uri.
SREČANJE BOLNIH IN OSTARELIH
V soboto, 24. oktobra bo v naši župniji srečanje za vse ostarele in bolne, ki ne morejo vsako nedeljo k sv. maši. S pomočjo svojcev in sodelavcev Karitas jim bomo pomagali priti na to srečanje. Povabljeni tudi vsi, ki ste ostareli in še lahko pogumno hodite. Srečanje se bo pričelo ob 14:30 z molitvijo rožnega venca in možnostjo prejema sv. spovedi, ob 15. pa bo sv. maša, med katero bo podeljen zakrament bolniškega maziljenja. Po maši sledi druženje v samostanski dvorani, kjer bodo sodelovali s krajšim programom tudi naši mladi. Dragi svojci naših preizkušenih bratov in sester, omogočite svojim srečanje z Jezusom in sebi enakimi!
URNIK SV. MAŠ
Prihodnjo nedeljo prehajamo na sončni čas in kazalce pomaknemo za uro nazaj.
To nedeljo bo še zadnjič maša ob 6:30, od 25. oktobra naprej pa bo prva maša ob 7. uri. Ob praznikih, ki padejo na delovni dan (prvič bo to 2. novembra), ne bo več maše ob 8. uri, tako da bodo maše ob 7:00, 10:00 in 19:00.
POROKA
Zakrament sv. zakona sta v soboto, 10. 10. sklenila ženin Marko Mahkovič, Varda 64 in nevesta Tina Lozar, Damber 17 a. Naj ju dobri Bog blagoslavlja vse njune skupne dni.
KRISTUS ODREŠENIK
DRUŽINAM PRVOOBHAJANCEV
se prisrčno zahvaljujemo za skrbno pripravljen praznik prejšnje nedelje in vsem, ki ste jih pritegnili v pomoč. Prepričani smo, da boste podprli svoje otroke za njim primerno sodelovanje v župniji.
Naj vas Gospod blagoslavlja!
STARŠI
Po maši ob 9:00 je danes srečanje s starši 1. in 2. razreda s ponovitvijo v torek.
STARŠI PRVEGA TRILETJA
V soboto 7. novembra se srečamo s starši prve triade v času od 9:00 do 12:00. Podrobneje o tem prihodnjič.
HIŠA OTROK FRANČIŠKA SEDEJA
S septembrom smo pričeli z varstvom za predšolske otroke. V nedeljo 8. 11. 2009 bo po obeh dopoldanskih mašah dan odprtih vrat. Več o tem je v prilogi današnjih Oznanil.
ŠOLA VERSKEGA POGLABLJANJA
Uvod v okrožnico LJUBEZEN V RESNICI. Naslov drugega srečanja 21.10.: Razvoj zahteva ponoven premislek o družbeni pravičnosti.
»TRETJI ČAS« ŽIVLJENJA
se prisrčno zahvaljujemo za skrbno pripravljen praznik prejšnje nedelje in vsem, ki ste jih pritegnili v pomoč. Prepričani smo, da boste podprli svoje otroke za njim primerno sodelovanje v župniji.
Naj vas Gospod blagoslavlja!
STARŠI
Po maši ob 9:00 je danes srečanje s starši 1. in 2. razreda s ponovitvijo v torek.
STARŠI PRVEGA TRILETJA
V soboto 7. novembra se srečamo s starši prve triade v času od 9:00 do 12:00. Podrobneje o tem prihodnjič.
HIŠA OTROK FRANČIŠKA SEDEJA
S septembrom smo pričeli z varstvom za predšolske otroke. V nedeljo 8. 11. 2009 bo po obeh dopoldanskih mašah dan odprtih vrat. Več o tem je v prilogi današnjih Oznanil.
ŠOLA VERSKEGA POGLABLJANJA
Uvod v okrožnico LJUBEZEN V RESNICI. Naslov drugega srečanja 21.10.: Razvoj zahteva ponoven premislek o družbeni pravičnosti.
»TRETJI ČAS« ŽIVLJENJA
Naslednji teden, v sredo 28. oktobra, ob 15:00 se dobimo upokojenci in skupina Svetega pisma. Obiskali bomo nekatere grobove padlih v 1. in 2. svetovni vojni. Nasvidenje!
POROKA
POROKA
10. oktobra sta se poročila Manuela Baskar iz Nove Gorice in Bojan Nemec iz Šempetra. Naj ju spremlja Božji blagoslov!
Hvala vam za današnji dar pri miloščini za pomoč misijonarjem po svetu. Bog vam povrni!
STARI IN BOLEHNI
Danes se srečamo na Vogrskem ob 10:30 (od 10. ure bo prilika za spoved), ko lahko med mašo prejmete tudi zakrament bolniškega maziljenja. Po maši je še pogostitev v učilnici.
PRVOOBHAJANCI
s starši pridete na srečanje v petek, 23. oktobra ob 18. uri.
MOLITEV ROŽNEGA VENCA
V oktobru molimo med tednom v cerkvi rožni venec četrt ure pred mašo (ob 18:45). Tudi doma radi molimo; vsaj eno desetko ob skrivnostih odrešenja.
KRST
Danes prejme na Vogrskem prvi zakrament Žan Fornazarič, prihodnjo nedeljo pa v Kromberku Simon Pavlin. Staršem voščimo obilo veselja pri vzgoji!
20 minut pred mašo nam pomagajo moliti rožni venec birmanci 2011. Tako prinašajo v Marijine roke tudi zadeve družin, v katerih živijo.
SREČANJA STARŠEV
- v ponedeljek 19. 10. ob 20:00 starši 2. razreda,
- v torek 20. 10. ali v sredo 21. 10. ob 20:00 starši birmancev.
PRED NOVEMBROM
Že sedaj pomislimo in načrtujmo, kako bomo našim rajnim podarili darove, ki bodo njim prijetni in koristni: molitve, žrtve, spoved in obhajilo.
Za vse svete 1. 11. so sv. maše ob 10:00, ob 15:00 (pokopališče) in 18:00.
Pred praznikom Vseh svetih boste v okviru verouka opravili sveto spoved.
ROŽNI VENEC
Molitev v Šempasu v nedeljo, 25. oktobra oblikujejo sodelavke Karitas, Župnijskega pastoralnega in gospodarskega sveta. Za župnijo Osek bo molitev po maši, oblikujejo jo župnijski sodelavci.
KRSTI
V nedeljo, 11. oktobra so zakrament krsta prejeli: Nika Valentinčič, hči Mitja in Neve Savnik (Šempas 171); Karin Cepič, hči Sandija in Tatjane roj. Fikfak (Ozeljan 39a); Adam Čeh, sin Gorazda in Tadeje Mole (Šmihel 67) ter dvojčka Jakob in Matija Cigoj, sinova Tomaža in Metke roj. Špacapan (Ozeljan 16). Vsem voščimo Božjega blagoslova, da bi starši radi z znamenjem križa pospremili te Božje otroke v življenje.
VEROUČNI PROSTORI
Odločili smo se za prenovo (tlak, sanacija zidov, sanitarij…), ki jo bomo izpeljali v tednu jesenskih počitnic. Opremo, ki se nahaja v prostoru bomo začasno prenesli v zakristijo, zato vabimo, da pomagate pri delih, ki jih bomo začeli v sredo popoldne.
V ponedeljek, 19. 10. bo ob 20:00 bo srečanje za starše birmancev, v torek, 20. 10 ob 20:00 bo srečanje za biblično skupino, v sredo, 21. 10. ob 17:00 bo srečanje za Abrahamovce.
KRST
V nedeljo, 18. 10. ob 15:00 bo krstno bogoslužje z mašo.
KROMBERK IN VOGRSKO
MISIJONSKA NEDELJAHvala vam za današnji dar pri miloščini za pomoč misijonarjem po svetu. Bog vam povrni!
STARI IN BOLEHNI
Danes se srečamo na Vogrskem ob 10:30 (od 10. ure bo prilika za spoved), ko lahko med mašo prejmete tudi zakrament bolniškega maziljenja. Po maši je še pogostitev v učilnici.
PRVOOBHAJANCI
s starši pridete na srečanje v petek, 23. oktobra ob 18. uri.
MOLITEV ROŽNEGA VENCA
V oktobru molimo med tednom v cerkvi rožni venec četrt ure pred mašo (ob 18:45). Tudi doma radi molimo; vsaj eno desetko ob skrivnostih odrešenja.
KRST
Danes prejme na Vogrskem prvi zakrament Žan Fornazarič, prihodnjo nedeljo pa v Kromberku Simon Pavlin. Staršem voščimo obilo veselja pri vzgoji!
SOLKAN
ŠE V OKTOBRU20 minut pred mašo nam pomagajo moliti rožni venec birmanci 2011. Tako prinašajo v Marijine roke tudi zadeve družin, v katerih živijo.
SREČANJA STARŠEV
- v ponedeljek 19. 10. ob 20:00 starši 2. razreda,
- v torek 20. 10. ali v sredo 21. 10. ob 20:00 starši birmancev.
PRED NOVEMBROM
Že sedaj pomislimo in načrtujmo, kako bomo našim rajnim podarili darove, ki bodo njim prijetni in koristni: molitve, žrtve, spoved in obhajilo.
Za vse svete 1. 11. so sv. maše ob 10:00, ob 15:00 (pokopališče) in 18:00.
ŠEMPAS – OSEK
VEROUČENCIPred praznikom Vseh svetih boste v okviru verouka opravili sveto spoved.
ROŽNI VENEC
Molitev v Šempasu v nedeljo, 25. oktobra oblikujejo sodelavke Karitas, Župnijskega pastoralnega in gospodarskega sveta. Za župnijo Osek bo molitev po maši, oblikujejo jo župnijski sodelavci.
KRSTI
V nedeljo, 11. oktobra so zakrament krsta prejeli: Nika Valentinčič, hči Mitja in Neve Savnik (Šempas 171); Karin Cepič, hči Sandija in Tatjane roj. Fikfak (Ozeljan 39a); Adam Čeh, sin Gorazda in Tadeje Mole (Šmihel 67) ter dvojčka Jakob in Matija Cigoj, sinova Tomaža in Metke roj. Špacapan (Ozeljan 16). Vsem voščimo Božjega blagoslova, da bi starši radi z znamenjem križa pospremili te Božje otroke v življenje.
VEROUČNI PROSTORI
Odločili smo se za prenovo (tlak, sanacija zidov, sanitarij…), ki jo bomo izpeljali v tednu jesenskih počitnic. Opremo, ki se nahaja v prostoru bomo začasno prenesli v zakristijo, zato vabimo, da pomagate pri delih, ki jih bomo začeli v sredo popoldne.
ŠEMPETER
SREČANJAV ponedeljek, 19. 10. bo ob 20:00 bo srečanje za starše birmancev, v torek, 20. 10 ob 20:00 bo srečanje za biblično skupino, v sredo, 21. 10. ob 17:00 bo srečanje za Abrahamovce.
KRST
V nedeljo, 18. 10. ob 15:00 bo krstno bogoslužje z mašo.
SKUPNA OZNANILA
STARŠI OB KRSTU OTROKA
Še zadnja srečanja letos so v Solkanu ob četrtkih ob 20:00 (po 25. oktobru ob 19:00).
SVETA GORA
V nedeljo, 25. 10. ob 16:00 bo na Sveti Gori posvečen v diakona Andrej Vončina iz Prvačine.
BIRMANCI 2011
Uvodno srečanje v Okrožju za starše in birmance bo v soboto, 14. novembra ob 15:30.
»Romanje h koreninam« v Oglej in Gradež bo v soboto, 17. aprila 2010 (rezervni datum je 20. marec 2010).
TEČAJ PRIPRAVE NA ZAKON
Z novim krogom srečanj začnemo v nedeljo, 18. oktobra ob 15:00, v prostorih konkatedrale v Novi Gorici.
Še zadnja srečanja letos so v Solkanu ob četrtkih ob 20:00 (po 25. oktobru ob 19:00).
SVETA GORA
V nedeljo, 25. 10. ob 16:00 bo na Sveti Gori posvečen v diakona Andrej Vončina iz Prvačine.
BIRMANCI 2011
Uvodno srečanje v Okrožju za starše in birmance bo v soboto, 14. novembra ob 15:30.
»Romanje h koreninam« v Oglej in Gradež bo v soboto, 17. aprila 2010 (rezervni datum je 20. marec 2010).
TEČAJ PRIPRAVE NA ZAKON
Z novim krogom srečanj začnemo v nedeljo, 18. oktobra ob 15:00, v prostorih konkatedrale v Novi Gorici.
PRILOGA – STR. 1
MED NALOGAMI ČLANOV BRATOVŠČINE S.R.T.
Bratovščina Svetega Rešnjega Telesa je morala sama skrbeti za stalne dohodke, da je zmogla podpirati revne cerkve. V ta namen je vsak član letno prispeval pol goldinarja; če te vsote ni zmogel, pa »naj odrajta« vsaj 20 krajcarjev. Kdor je prispeval v blagajno bratovščine en goldinar na leto, je bil njen član, ne da bi se vpisal.
Bratovščina je sprejemala še druge darove, npr. platno, čipke, svilo, srebro in vse, kar se rabi po cerkvah za notranjo opremo in bogoslužje. Posebni darovi so bile zapuščine, zlasti denarne in vodstvo je moralo poskrbeti, da je šlo za namen, ki ga je določil/a darovalec/ka.
USTANOVITEV BRATOVŠČINE V GORICI
Pri ustanavljanju bratovščine v Gorici so se zgledovali po Bratovščini »vednega češčenja presv. Rešnjega Telesa in lepšanja revnih cerkva« na Dunaju. Goriško bratovščino je vodil mestni župnik cerkve sv. Ignacija z nalogo, naj poskrbi, da bo bratovščina izpolnjevala svoje poslanstvo. Vpisovanje je potekalo pri duhovnikih vsake župnije. Namen bratovščine je, da bi pri oskrbi revnih cerkva sama izdelovala, kar je potrebno, v ta namen so duhovnikom pomagale skupine žena.
DELOVNO LETO BRATOVŠČINE
je bilo določeno tako, da je trajalo od velike noči do naslednje velike noči. Kar so izdelali za cerkveno opremo člani bratovščine, ali je bratovščina naročila, dobila v dar, kupila, je bilo vsako leto razstavljeno in za tem podarjeno revnim cerkvam, v katerih se hrani S.R.T., zato je bratovščina poročala vsako leto, kaj je dobila ali nabavila in kam je darove usmerila.
URA MOLITVE
Priročnik bratovščine S.R.T. predlaga tudi vzorec, po katerem naj člani opravijo uro molitve.
Na začetku molitve in ob njenem sklepu naj častilec vzdihne: »Bodi češčen in hvaljen vsaki čas – Najsvetejši in Božji Zakrament!«
Nakar naj si »živo pred oči postavi, da je naš Gospod Jezus Kristus v najsvetejšem Zakramentu resnično in telesno pričujoč – prav blizu tebe.«
Nato se združi s svetimi angeli, ki Jezusa »obdajajo« in moli »Njegovo veličastvo, ki se je tako neizrečeno ponižalo!«
Zedini se z vsemi brati in sestrami bratovščine…
V osrednjem čaščenju naj molilec/ka prosi za odpuščanje grehov nespoštovanja S.R.T. in ob tem moli psalm št. 50: »Usmili se me Bog…«
Sledi premišljevanje o tem, kako Jezus v S.R.T. moli nebeškega Očeta ter o Jezusovih molitvenih držah, kot so ljubezen, zatajevanje, gorečnost…
Zdaj pa, častilec! »v mislih postoj in poslušaj, kaj Jezus k tvojemu srcu govori…«
Vodilo za uro molitve se zaključi z mislijo na Devico Marijo.
Dodane so še Litanije v čast sv. Rešnjega Telesa in še nekatere druge znane molitve.
Na koncu knjižice pa so navedeni duhovni sadovi in odpustki, ki so podeljeni bratovščini.
Zdenko Kuštrin in Gašper Rudolf
PRILOGA STR. 2
NA ŽIVLJENJSKI POTI
Rodil se je 23. novembra 1896 v Hrenovicah. Med I. svetovno vojno je bil poročnik v enotah avstroogrske vojske, kar je tudi pozneje nakazovalo njegovo vestnost in doslednost. V duhovnika je bil posvečen 10. julija 1921 v Ljubljani. Kot kaplan je služboval v Idriji, kot župnik v Ledinah in nato kot dekan v Idriji. Po prestajanju zaporniške kazni je bil župnik na Štjaku in kasneje na Slapu pri Vipavi, kjer je umrl 19. marca 1972, kjer tudi pokopan. Bil je izredno razgledan ter zaveden Slovenec, ki so ga italijanske oblasti zaradi tega preganjale. (prim.: J. Filipič, IDRIJA IN NJENI SPOMENIKI SAKRALNE UMETNOSTI, 1979, str. 90 – 91).
MED VOJNO
G. Žagar je g. Kodelju (župnik v Doberdobu) pripovedoval, da je v svojem slovanskem zanosu, ko je služboval na Ledinah nosil titovko, v župnišču redno gostil partizane, med njimi tudi tigrovca in narodnega heroja Janka Premrla – Vojka. Prav ta je nekaj večerov pred smrtjo, ki je še vedno zavita v skrivnost, bil pri njem in mu vrnil knjigo Stanka Cajnkarja: Očenaš. Mnoge partizane je g. Žagar spovedoval in obhajal. Ko pa je prišel za dekana v Idrijo, je doživljal ob novi oblasti pravo nasprotje (zapis g. Ambroža Kodelja na njegovi spletni strani).
PO VOJNI
V Idriji so dekana Žagarja po preiskavi stanovanja aretirali 21. marca 1949 (našli so dokumente, ki so jih prinesli s seboj in podtaknili). Na začetku njegovega delovanja v Idriji so bili odnosi z oblastmi dobri, saj je veljal za »rdečega dekana«. Odnosi so se poslabšali, ko je začel obnovo porušene cerkve sv. Barbare. Žagar je kljub oviram – niso mu dovolili zbirati denarja, ni smel prisostvovati na sestankih – nabavil potreben material (ni pričakoval, da ga bodo odstranili in kot preudaren gospodar pripravil, kar je bilo potrebno in mogoče v tistih razmerah). Poleg tega so pretepli kaplana Filipiča, ki je zaradi tega moral na trimesečni bolniški dopust in nato na služenje vojaškega roka. Oblasti so se kmalu odločile tudi za Žagarjevo aretacijo. V priporu je bil od avgusta 1949, ko se je začela razprava na okrožnem sodišču v Postojni. Obtožili so ga, da se je aktivno vključil v obveščevalno službo in deloval v domobranski vojski. Po vojni naj bi nadaljeval s svojim delom proti jugoslovanskim oblastem. Urejal naj bi dokumente za beg v tujino.
OBSOJEN
Obsojen je bil na dvajset let zapora, vendar so ga po enem letu izpustili pod pogojem, da zapusti Idrijo, kjer so medtem do tal porušili po bombardiranju poškodovano župnijsko cerkev sv. Barbare. Izpustili so ga 27. oktobra 1950. (prim.: M. Č. Rehar, CERKEV IN OBLAST; Družina Ljubljana 2007; 255 – 256). Gre za tipično komunistično držo: diskreditirati in likvidirati, takrat in danes.
Aleš Rupnik
PRILOGA STR. 3
varstvo za predšolske otroke v starosti od 1 od 6 let po metodi montessori
»Razvoj je dejaven in pomeni izgradnjo osebnosti, kar dosežemo le z lastnim trudom in izkušnjami. To je dolga pot, ki jo mora prehoditi otrok sam, da bi dosegel zrelost.«
M. Montessori
1. septembra 2009 so prag Hiše otrok Frančiška Sedeja, ki deluje v konkatedrali Kristusa Odrešenika v Novi Gorici, prestopili prvi otroci. Trenutno so vsi zbrani v starostno heterogeni skupini, z večanjem vpisa pa načrtujemo dve starostno ločeni skupini otrok v starosti 1-3 in 3-6 let. Z varstvom smo pričeli v eni od veroučnih učilnic, z oktobrom pa smo se preselili v popolnoma prenovljene prostore, ki bodo nudili vse možnosti za kakovostno delo s predšolskimi otroki. Hiša otrok ima tudi novo ograjeno zunanje igrišče.
Varstvo v Hiši otrok izvajamo po metodi montessori. To je metoda, ki spoštuje individualne značilnosti in dostojanstvo vsakega posameznega otroka. Otrokom nudimo možnost kvalitetnega in uravnovešenega razvoja na različnih področjih. Vzgajamo jih v medsebojnem spoštovanju ter spodbujamo veselje do življenja in učenja.
Področja vzgoje in izobraževanja:
vsakdanje življenje, zaznavanje, jezik, matematika, znanost, umetnost, gibanje.
Urnik:
od ponedeljka do petka od 7.00 do 16.00.
Cenik:
· celodnevni program (do 9h): 270 evrov
· poldnevni program: 230 evrov*
· celodnevni program do 3 dni / teden: 230 evrov
· poldnevni program do 3 dni / teden: 210 evrov*
* Cene vključujejo dopoldansko malico in kosilo.
Istočasno vpisani drugi otrok iz družine: 70 evrov
Cena vključuje:
· varstvo otrok in program po metodi montessori
· prehrana: zajtrk, dve malici in kosilo (Hrano dovažamo iz OŠ Solkan.)
· uvajanje v razumevanje in govor tujega jezika (angleščina) za otroke starejše od 2,5 let
· kateheza Dobrega pastirja za otroke starejše od 2,5 let
· glasbene dejavnosti
· telovadba za predšolske otroke
Število mest je omejeno. Prednost pri vpisu imajo otroci, ki se bodo vpisali v celodnevni progam varstva in sorojenci otrok, ki so v Hišo otrok že vpisani.
Vse dodatne informacije lahko dobite pri naslednjih kontaktnih osebah:
· Ksenija Bratina Makovec – vzgojiteljica GSM: 051-321-794 E-pošta: ksenija.bratinamakovec@gmail.com
· Polona Campolunghi Pegan - koordinatorka programa GSM: 040-570-332 E-pošta: polonacampolunghi@gmail.com
S prispevkom dr. Iv. Štuheca: »MC DONALD'S BO VEDNO DELAL« (2) bomo nadaljevali prihodnjo nedeljo.
PRILOGA STR. 4
VERA IN UPANJE
Vaša dežela živi v kulturnem ozračju, ki je v sodobnem času doživel premik, ko se družbeno življenje usmerja predvsem v znanstveni in gospodarski napredek. S tem pa se odpirajo tudi negativna izhodišča, ko vsa ta sredstva ne zagotavljajo blagostanja družbe: »Vsi, mladi in odrasli, v družinah, se usmerite k veri v Jezusa Kristusa«.
CENA KOMUNISTIČNEGA NASILJA
Papežev obisk v Češki republiki so začeli z zamudo, ker se je papež neformalno in nenapovedano »moral« srečati še z italijanskim premierom Berlusconijem, ki je malo prej prispel z vrha G20 in izsilil srečanje s papežem.
»Češka se nahaja na križišču različnih kulturnih interesov. Padec železne zavese je deželam srednje in vzhodne Evrope omogočil vključevanje v družbene stvarnosti, kar pa ne pomeni zmanjševanje cene štiridesetletnega političnega nasilja. Sedaj, ko je vzpostavljena verska svoboda pozivam vse, da ponovno odkrijejo krščansko izročilo, ki je oblikovalo kulturo in vabim krščanske skupnosti, da so še naprej njen glas ob srečevanju z izzivi novega tisočletja.«
PRAŠKI JEZUŠČEK
Kipu »Praškega Jezuščka« je papež podaril novo krono. V cerkvi so ga pričakali predstavniki mladih in mladih družin. Papež se je v nagovoru spomnil družin v težavah: »Molimo za družine, ki so preizkušane z boleznijo in drugimi težavami, v krizi, razvezane… Prav tako so mnogi otroci nesprejeti in žrtve nasilja.« Prav njim moramo pomagati.
JAVNO DELOVANJE CERKVE
Članom političnega in javnega življenja ter diplomatskega zbora je papež jasno spregovoril, da ni resnične svobode brez resnice. Nemogoče je graditi boljšo in solidarno družbo brez resnice in skupnih dobrin. Potrebna je podpora Cerkvi na Češkem, ki težko najde prostor za javno delovanje v sekularizirani deželi. »To je glas vseh, ki želijo živeti svojo vero tudi v javnem življenju in temelji na resnici, ki osvobaja«.
SREČANJE Z AKADEMIKI
Papež je spregovoril o padcu berlinskega zidu, kar je onemogočilo politično enoumje in avtonomijo univerz (eno od vprašanj demokracije). Danes se bolj ali manj občutljivo odzivamo na nevarnost družbenih omejitev. Teme prevečkrat nadomeščajo modni in finančni interesi. Papež nas še posebej opozarja na nevarnost relativizma in odklona od vrednot. V tem primeru: »Bo naša družba krhkejša in manj sposobna za sprejemanje drugih. Posledica tega pa je, da je težje spoznati, kaj je resnica in dobro.«
NE OSTARITE
Priznanje češkega predsednika Klausa papežu: »Vaša vera in prizadevanje, da zastopate stališča, ki niso vedno »politično sprejemljiva« in s katerimi ne soglašajo vsi, kot tudi vaše zavzemanje za spoštovanje idej naše civilizacije in krščanstva, so nam vsem vzpodbuda.«
Papež je ob slovesu citiral češkega pisatelja Franza Kafko: »Kdor ohrani sposobnost, da vidi lepoto, ne bo nikoli ostarel!« Želja papeža je, da Češka in srednja Evropa nikoli ne ostari.
Aleš Rupnik
Proti volji
»Proti čemu si bil danes cepljen?« vpraša stric malega Luka.
»Proti moji volji!«
EVHARTISTIČNO GIBANJE NA GORIŠKEM (2)
MED NALOGAMI ČLANOV BRATOVŠČINE S.R.T.
Bratovščina Svetega Rešnjega Telesa je morala sama skrbeti za stalne dohodke, da je zmogla podpirati revne cerkve. V ta namen je vsak član letno prispeval pol goldinarja; če te vsote ni zmogel, pa »naj odrajta« vsaj 20 krajcarjev. Kdor je prispeval v blagajno bratovščine en goldinar na leto, je bil njen član, ne da bi se vpisal.
Bratovščina je sprejemala še druge darove, npr. platno, čipke, svilo, srebro in vse, kar se rabi po cerkvah za notranjo opremo in bogoslužje. Posebni darovi so bile zapuščine, zlasti denarne in vodstvo je moralo poskrbeti, da je šlo za namen, ki ga je določil/a darovalec/ka.
USTANOVITEV BRATOVŠČINE V GORICI
Pri ustanavljanju bratovščine v Gorici so se zgledovali po Bratovščini »vednega češčenja presv. Rešnjega Telesa in lepšanja revnih cerkva« na Dunaju. Goriško bratovščino je vodil mestni župnik cerkve sv. Ignacija z nalogo, naj poskrbi, da bo bratovščina izpolnjevala svoje poslanstvo. Vpisovanje je potekalo pri duhovnikih vsake župnije. Namen bratovščine je, da bi pri oskrbi revnih cerkva sama izdelovala, kar je potrebno, v ta namen so duhovnikom pomagale skupine žena.
DELOVNO LETO BRATOVŠČINE
je bilo določeno tako, da je trajalo od velike noči do naslednje velike noči. Kar so izdelali za cerkveno opremo člani bratovščine, ali je bratovščina naročila, dobila v dar, kupila, je bilo vsako leto razstavljeno in za tem podarjeno revnim cerkvam, v katerih se hrani S.R.T., zato je bratovščina poročala vsako leto, kaj je dobila ali nabavila in kam je darove usmerila.
URA MOLITVE
Priročnik bratovščine S.R.T. predlaga tudi vzorec, po katerem naj člani opravijo uro molitve.
Na začetku molitve in ob njenem sklepu naj častilec vzdihne: »Bodi češčen in hvaljen vsaki čas – Najsvetejši in Božji Zakrament!«
Nakar naj si »živo pred oči postavi, da je naš Gospod Jezus Kristus v najsvetejšem Zakramentu resnično in telesno pričujoč – prav blizu tebe.«
Nato se združi s svetimi angeli, ki Jezusa »obdajajo« in moli »Njegovo veličastvo, ki se je tako neizrečeno ponižalo!«
Zedini se z vsemi brati in sestrami bratovščine…
V osrednjem čaščenju naj molilec/ka prosi za odpuščanje grehov nespoštovanja S.R.T. in ob tem moli psalm št. 50: »Usmili se me Bog…«
Sledi premišljevanje o tem, kako Jezus v S.R.T. moli nebeškega Očeta ter o Jezusovih molitvenih držah, kot so ljubezen, zatajevanje, gorečnost…
Zdaj pa, častilec! »v mislih postoj in poslušaj, kaj Jezus k tvojemu srcu govori…«
Vodilo za uro molitve se zaključi z mislijo na Devico Marijo.
Dodane so še Litanije v čast sv. Rešnjega Telesa in še nekatere druge znane molitve.
Na koncu knjižice pa so navedeni duhovni sadovi in odpustki, ki so podeljeni bratovščini.
Zdenko Kuštrin in Gašper Rudolf
PRILOGA STR. 2
SPOMINJAMO SE DUHOVNIKOV NA GORIŠKEM
G. JANKO ŽAGAR
NA ŽIVLJENJSKI POTI
Rodil se je 23. novembra 1896 v Hrenovicah. Med I. svetovno vojno je bil poročnik v enotah avstroogrske vojske, kar je tudi pozneje nakazovalo njegovo vestnost in doslednost. V duhovnika je bil posvečen 10. julija 1921 v Ljubljani. Kot kaplan je služboval v Idriji, kot župnik v Ledinah in nato kot dekan v Idriji. Po prestajanju zaporniške kazni je bil župnik na Štjaku in kasneje na Slapu pri Vipavi, kjer je umrl 19. marca 1972, kjer tudi pokopan. Bil je izredno razgledan ter zaveden Slovenec, ki so ga italijanske oblasti zaradi tega preganjale. (prim.: J. Filipič, IDRIJA IN NJENI SPOMENIKI SAKRALNE UMETNOSTI, 1979, str. 90 – 91).
MED VOJNO
G. Žagar je g. Kodelju (župnik v Doberdobu) pripovedoval, da je v svojem slovanskem zanosu, ko je služboval na Ledinah nosil titovko, v župnišču redno gostil partizane, med njimi tudi tigrovca in narodnega heroja Janka Premrla – Vojka. Prav ta je nekaj večerov pred smrtjo, ki je še vedno zavita v skrivnost, bil pri njem in mu vrnil knjigo Stanka Cajnkarja: Očenaš. Mnoge partizane je g. Žagar spovedoval in obhajal. Ko pa je prišel za dekana v Idrijo, je doživljal ob novi oblasti pravo nasprotje (zapis g. Ambroža Kodelja na njegovi spletni strani).
PO VOJNI
V Idriji so dekana Žagarja po preiskavi stanovanja aretirali 21. marca 1949 (našli so dokumente, ki so jih prinesli s seboj in podtaknili). Na začetku njegovega delovanja v Idriji so bili odnosi z oblastmi dobri, saj je veljal za »rdečega dekana«. Odnosi so se poslabšali, ko je začel obnovo porušene cerkve sv. Barbare. Žagar je kljub oviram – niso mu dovolili zbirati denarja, ni smel prisostvovati na sestankih – nabavil potreben material (ni pričakoval, da ga bodo odstranili in kot preudaren gospodar pripravil, kar je bilo potrebno in mogoče v tistih razmerah). Poleg tega so pretepli kaplana Filipiča, ki je zaradi tega moral na trimesečni bolniški dopust in nato na služenje vojaškega roka. Oblasti so se kmalu odločile tudi za Žagarjevo aretacijo. V priporu je bil od avgusta 1949, ko se je začela razprava na okrožnem sodišču v Postojni. Obtožili so ga, da se je aktivno vključil v obveščevalno službo in deloval v domobranski vojski. Po vojni naj bi nadaljeval s svojim delom proti jugoslovanskim oblastem. Urejal naj bi dokumente za beg v tujino.
OBSOJEN
Obsojen je bil na dvajset let zapora, vendar so ga po enem letu izpustili pod pogojem, da zapusti Idrijo, kjer so medtem do tal porušili po bombardiranju poškodovano župnijsko cerkev sv. Barbare. Izpustili so ga 27. oktobra 1950. (prim.: M. Č. Rehar, CERKEV IN OBLAST; Družina Ljubljana 2007; 255 – 256). Gre za tipično komunistično držo: diskreditirati in likvidirati, takrat in danes.
Aleš Rupnik
PRILOGA STR. 3
PRED DNEVOM ODPRTIH VRAT 8. NOV. 2009
HIŠA OTROK FRANČIŠKA SEDEJA
varstvo za predšolske otroke v starosti od 1 od 6 let po metodi montessori»Razvoj je dejaven in pomeni izgradnjo osebnosti, kar dosežemo le z lastnim trudom in izkušnjami. To je dolga pot, ki jo mora prehoditi otrok sam, da bi dosegel zrelost.«
M. Montessori
1. septembra 2009 so prag Hiše otrok Frančiška Sedeja, ki deluje v konkatedrali Kristusa Odrešenika v Novi Gorici, prestopili prvi otroci. Trenutno so vsi zbrani v starostno heterogeni skupini, z večanjem vpisa pa načrtujemo dve starostno ločeni skupini otrok v starosti 1-3 in 3-6 let. Z varstvom smo pričeli v eni od veroučnih učilnic, z oktobrom pa smo se preselili v popolnoma prenovljene prostore, ki bodo nudili vse možnosti za kakovostno delo s predšolskimi otroki. Hiša otrok ima tudi novo ograjeno zunanje igrišče.
Varstvo v Hiši otrok izvajamo po metodi montessori. To je metoda, ki spoštuje individualne značilnosti in dostojanstvo vsakega posameznega otroka. Otrokom nudimo možnost kvalitetnega in uravnovešenega razvoja na različnih področjih. Vzgajamo jih v medsebojnem spoštovanju ter spodbujamo veselje do življenja in učenja.
Področja vzgoje in izobraževanja:
vsakdanje življenje, zaznavanje, jezik, matematika, znanost, umetnost, gibanje.
Urnik:
od ponedeljka do petka od 7.00 do 16.00.
Cenik:
· celodnevni program (do 9h): 270 evrov
· poldnevni program: 230 evrov*
· celodnevni program do 3 dni / teden: 230 evrov
· poldnevni program do 3 dni / teden: 210 evrov*
* Cene vključujejo dopoldansko malico in kosilo.
Istočasno vpisani drugi otrok iz družine: 70 evrov
Cena vključuje:
· varstvo otrok in program po metodi montessori
· prehrana: zajtrk, dve malici in kosilo (Hrano dovažamo iz OŠ Solkan.)
· uvajanje v razumevanje in govor tujega jezika (angleščina) za otroke starejše od 2,5 let
· kateheza Dobrega pastirja za otroke starejše od 2,5 let
· glasbene dejavnosti
· telovadba za predšolske otroke
Število mest je omejeno. Prednost pri vpisu imajo otroci, ki se bodo vpisali v celodnevni progam varstva in sorojenci otrok, ki so v Hišo otrok že vpisani.
Vse dodatne informacije lahko dobite pri naslednjih kontaktnih osebah:
· Ksenija Bratina Makovec – vzgojiteljica GSM: 051-321-794 E-pošta: ksenija.bratinamakovec@gmail.com
· Polona Campolunghi Pegan - koordinatorka programa GSM: 040-570-332 E-pošta: polonacampolunghi@gmail.com
S prispevkom dr. Iv. Štuheca: »MC DONALD'S BO VEDNO DELAL« (2) bomo nadaljevali prihodnjo nedeljo.
PRILOGA STR. 4
PAPEŽ NA ČEŠKEM (2)
VERA IN UPANJE
Vaša dežela živi v kulturnem ozračju, ki je v sodobnem času doživel premik, ko se družbeno življenje usmerja predvsem v znanstveni in gospodarski napredek. S tem pa se odpirajo tudi negativna izhodišča, ko vsa ta sredstva ne zagotavljajo blagostanja družbe: »Vsi, mladi in odrasli, v družinah, se usmerite k veri v Jezusa Kristusa«.
CENA KOMUNISTIČNEGA NASILJA
Papežev obisk v Češki republiki so začeli z zamudo, ker se je papež neformalno in nenapovedano »moral« srečati še z italijanskim premierom Berlusconijem, ki je malo prej prispel z vrha G20 in izsilil srečanje s papežem.
»Češka se nahaja na križišču različnih kulturnih interesov. Padec železne zavese je deželam srednje in vzhodne Evrope omogočil vključevanje v družbene stvarnosti, kar pa ne pomeni zmanjševanje cene štiridesetletnega političnega nasilja. Sedaj, ko je vzpostavljena verska svoboda pozivam vse, da ponovno odkrijejo krščansko izročilo, ki je oblikovalo kulturo in vabim krščanske skupnosti, da so še naprej njen glas ob srečevanju z izzivi novega tisočletja.«
PRAŠKI JEZUŠČEK
Kipu »Praškega Jezuščka« je papež podaril novo krono. V cerkvi so ga pričakali predstavniki mladih in mladih družin. Papež se je v nagovoru spomnil družin v težavah: »Molimo za družine, ki so preizkušane z boleznijo in drugimi težavami, v krizi, razvezane… Prav tako so mnogi otroci nesprejeti in žrtve nasilja.« Prav njim moramo pomagati.
JAVNO DELOVANJE CERKVE
Članom političnega in javnega življenja ter diplomatskega zbora je papež jasno spregovoril, da ni resnične svobode brez resnice. Nemogoče je graditi boljšo in solidarno družbo brez resnice in skupnih dobrin. Potrebna je podpora Cerkvi na Češkem, ki težko najde prostor za javno delovanje v sekularizirani deželi. »To je glas vseh, ki želijo živeti svojo vero tudi v javnem življenju in temelji na resnici, ki osvobaja«.
SREČANJE Z AKADEMIKI
Papež je spregovoril o padcu berlinskega zidu, kar je onemogočilo politično enoumje in avtonomijo univerz (eno od vprašanj demokracije). Danes se bolj ali manj občutljivo odzivamo na nevarnost družbenih omejitev. Teme prevečkrat nadomeščajo modni in finančni interesi. Papež nas še posebej opozarja na nevarnost relativizma in odklona od vrednot. V tem primeru: »Bo naša družba krhkejša in manj sposobna za sprejemanje drugih. Posledica tega pa je, da je težje spoznati, kaj je resnica in dobro.«
NE OSTARITE
Priznanje češkega predsednika Klausa papežu: »Vaša vera in prizadevanje, da zastopate stališča, ki niso vedno »politično sprejemljiva« in s katerimi ne soglašajo vsi, kot tudi vaše zavzemanje za spoštovanje idej naše civilizacije in krščanstva, so nam vsem vzpodbuda.«
Papež je ob slovesu citiral češkega pisatelja Franza Kafko: »Kdor ohrani sposobnost, da vidi lepoto, ne bo nikoli ostarel!« Želja papeža je, da Češka in srednja Evropa nikoli ne ostari.
Aleš Rupnik
Proti volji
»Proti čemu si bil danes cepljen?« vpraša stric malega Luka.
»Proti moji volji!«