Oznanila
OZNANILA
GLASILO ŽUPNIJ KAPELA KRISTUS ODREŠENIK KROMBERK OSEK SOLKAN ŠEMPAS ŠEMPETER VOGRSKO
28. NAVADNA NEDELJA
11. 10. 2009 // Leto X // Št. 7
UVODNIK
Beseda upati pomeni Slovencu, rojenem na Štajerskem, nekaj drugega kot Slovencu, rojenem na Primorskem. Prvega je strah in nima poguma, da bi nekaj napravil, drugi pa ne more, ker ne zna ali noče. Pri obeh pa je enak zaključek, da dejanje ni opravljeno. Kako smo si različni, pa vendar enaki. V današnjem evangeliju Jezus odgovarja bogatemu mladeniču, ki je imel veliko premoženje, sicer pa je spolnjeval vse zapovedi, da naj imetje proda in gre za njim. Na obrazu mladeniča so se pojavile solze in ni si upal storiti
korenitega dejanja h kateremu je bil povabljen. Raje je odšel.
Jezus močno naglasi, da bo bogat človek težko prišel v nebesa. Poda zelo drastično primerjavo. Kamela, četudi bi si upala, ne more iti skozi šivankino uho, pa vendar gre lažje, kot bo prišel bogatin v nebeško kraljestvo.
Naslednja misel, ki veje iz evangelija, pa je Jezusova želja in napotilo, da je potrebno vse zapustiti in iti z Njim. Si upaš, dragi brat, draga sestra, narediti prvi korak - prodati, drugega - zapustiti premoženje in tretjega - odpovedati se vsemu zaradi Jezusa. A si upaš?
V današnjem času, ko smo tolikokrat zvezani z materialnim svetom pa tudi z odnosi med najbližjimi. Ko nas toliko stvari trga od Boga, bližnjega in trgamo se tudi mi znotraj sebe, je Jezusovo vabilo in svarilo še kako težko slišati. Še več: Jezusovo naročilo uresničiti v življenju. Vendar je edina prava pot samo v besedi upati. Imeti pogum narediti življenjski korak v svobodo, da postanem prost vsega tistega, kar me ne počlovečuje in me ne dela pravega, močnega in pričevalnega kristjana. Današnji kristjani si, hočeš ali nočeš, moramo upati v današnjem svetu narediti to, kar je najtežje, vendar najpomembnejše za srečo vseh nas. Upati, da bomo prišli v nebeško kraljestvo pomeni tudi upati si narediti pogumen korak po Jezusovih besedah. Mala cvetka - sv. Terezija, sv. Frančišek, sv. Bruno, bl. Anton Martin Slomšek so upali in so si upali. Si upaš Ti?
p. Krizostom
Še enkrat hvala vsem, ki ste s svojo molitvijo v skupinah ali kot posamezniki pred Najsvetejšim pripomogli k res lepemu obhajanju Frančiškove nedelje. Hvala br. Miranu za bogato okrasitev naše cerkev. Hvala tudi za vaše darove (828,04 €), ki so bili namenjeni mladim, ki se pripravljajo, da postanejo frančiškani.
Ob tem naj bo napisana tudi zahvala za nabirko kvatrne nedelje, ki je znašala 606,81 €.
FRANČIŠKOVI OTROCI
Kot ste bili seznanjeni, bo že v soboto, 17. 10. prvo srečanje nove skupine v župniji Frančiškovi otroci. Beseda srečanje nosi v sebi besedo sreča. Naj bodo zato srečevanja skupin FO namenjena tudi doživljanju lepote medsebojnih srečevanj in tega, da v vsakem srečanju lahko srečo dajemo in prejemamo. Skupaj se bomo imeli lepo. Vabljeni otroci od 1. do 6. razreda v soboto ob 9:30. Dobimo se pred cerkvijo.
POGREB
Na pokopališču pri Sv. Trojici v Kromberku smo se v soboto, 3. 10. s sv. mašo poslovili od rajne Margerite Velušček (86), Pod Grčna 4. Gospod naj ji nakloni večni pokoj!
je po nasvetu zdravnikov začasno odsoten. Potrebuje mir, našo molitev in zagotovilo, da bomo njegovi še bolj skrbni sodelavci, kakor tudi med seboj. Upamo, da se bo kmalu vrnil. Do tedaj ni med tednom jutranje maše. Maše, ki so bile dogovorjene za zjutraj, opravlja g. župnik drugje, kakor so oznanjene.
Sveti nadangel Rafael, prosi za nas!
PRAZNIK SVETEGA OBHAJILA
Prvoobhajancem in njihovim družinam voščimo ob današnjem prazniku svetega obhajila, da bi bili vsi tedni njihovega življenja polni Božjega blagoslova ob svetem zakramentu, ki ga otroci danes prejemajo prvič.
S prvoobhajanci se bomo med tednom srečevali vsak dan ob 19:00, da se kaj pogovorimo, pojemo, molimo in slavimo. Nasvidenje!
STARŠI
Po maši ob 9:00 je danes srečanje s starši birmancev, ki so manjkali na prvem srečanju.
Prihodnjo nedeljo in naslednji torek pa se srečamo s starši 1. in 2. razreda.
NA SOBOTE V NOVEMBRU: 7., 14. in 21. se bomo srečali s starši po triadah. Vsebino bomo objavili.
POROKI
19. sept. sta se poročila Urban Šuligoj in Veronika Kovačič; 26. sept. pa Blaž Dakskobler in Kristina Lenar.
KRSTI
26. 09. 2009 sta bila krščena Manca Dakskobler, hči Blaža in Kristine Lenar s Cankarjeve in Aljaž Šantak, sin Štefana in Katje Bavdaž z ulice Gradnikove brigade. 27.09. 2009 pa Tinkara Mrak, hči Petra in Irene Rupnik z Varde.
HIŠA OTROK FRANČIŠKA SEDEJA
S septembrom smo v konkatedrali pričeli z varstvom za predšolske otroke po metodi montessori. V nedeljo 8. 11. 2009 bo po obeh dopoldanskih mašah dan odprtih vrat Hiše otrok Frančiška Sedeja. Lahko si bomo ogledali preurejene prostore za otroke, se pogovorili z vzgojiteljicami in seznanili z osnovnimi značilnostmi pedagogike montessori ter povprašali vse, kar koga zanima v zvezi s potekajočim varstvom. Prisrčno vabljeni!
POGREB
2. 10. 2009 smo se poslovili v Stari Gori od Alojza Hvaliča (90) z ul. Gradnikove brigade 59. Naj počiva v miru!
Bog povrni stokratno vsem, ki ste pomagali, da je bila slovesnost rožnovenske nedelje na Vogrskem tako lepa in bogata. Tu smo lahko videli, kako je lepo, če sodeluje toliko zavzetih ljudi. Hvala vam!
MOLITEV ROŽNEGA VENCA
V oktobru molimo med tednom v cerkvi rožni venec četrt ure pred mašo (ob 18:45). Tudi doma radi molimo; vsaj eno desetko ob skrivnostih odrešenja.
STARI IN BOLEHNI
Danes se srečamo v Kromberku ob 16. uri (od 15. ure bo prilika za spoved), ko lahko med mašo prejmete tudi zakrament bolniškega maziljenja. Po maši bo pogostitev v učilnici. Na Vogrskem bo tako srečanje prihodnjo nedeljo (18. 10.) ob 10:30.
To je vsebina prvega srečanja prvoobhajancev. Pot k evharističnemu Jezusu je veliko lepša in bogatejša in bolj pripelje do cilja, če gre preko brata. Kolikokrat sem lahko na tej poti med dnevom v pravem srečanju – obhajilu z Jezusom!
Nadomestno srečanje staršev in prvoohajancev je v torek 13. 10. ob 19:30.
SREČANJA STARŠEV
V četrtek 15. 10. ob 20:00 starši 2. razreda veroučencev. Naslednji torek in sredo: starši birmancev.
OTROCI POJEJO JEZUSU
Vaje za otroški pevski zborček so ob sobotah ob 10:00. Vabljeni!
ČEŠČENJE NAJSVETEJŠEGA
je vsak četrtek po maši do 20:00. – Za praznik Kristusa Kralja bo »celodnevno« češčenje, ki bo tudi v nočnih urah, če se za vsako uro priglasijo vsaj trije. Vpisni list je na mizi verskega tiska.
NAŠI RAJNI
Domov k Očetu sta odšla: 30. 9. 83-letni Marjan Bašin, IX. korpus 34 a, in 5. 10. 85-letna Marija Leban, roj. Berdon, Žabji kraj 20.
Srečamo se v torek, 13. oktobra po maši.
ROŽNI VENEC
Molitev v Šempasu v nedeljo, 18. oktobra oblikujejo prvoobhajanci. Za župnijo Osek pa bo molitev v nedeljo ob 15:00 pri sv. Luciji.
V ponedeljek 12. 10. ob 20:00 bo srečanje Župnijske karitas, v torek 13. 10. ob 20:00 seja ŽPS in ŽGS, v petek 16. 10. ob 20:00 mladinsko srečanje, v soboto 17. 10 ob 20:15 Šola za zakon.
KRST
V nedeljo, 18. 10. ob 15:00 bo krstno bogoslužje z mašo.
POGREB
V soboto, 3. 10. smo se poslovili v Stari Gori od Zofije Lukežič, Vrtojbenska 47. Naj počiva v miru.
SLOVO OD SESTER
V nedeljo, 4. 10. smo se pri župnijski maši poslovili od Marijinih sester Sonje in Barbare, ki sta oskrbovali Duhovniški dom v Šempetru. Marijine sestre so bile v Domu prisotne ves čas delovanja, celih 17 let in pol. V teh letih je bilo oskrbovanih 33 duhovnikov, od katerih je v domu umrlo 24. Marijine sestre so zapustile Dom zato, ker nimajo dovolj sester, ki bi ga mogle še naprej oskrbovati. Za vse njihovo delo v Duhovniškem domu smo se jim iskreno zahvalili.
V nedeljo, 11. oktobra ob 17. uri bo v baziliki na Sveti Gori igra o vidkinji Urški Ferligoj, ki jo bo predstavila mladinska skupina iz Grgarja. Lepo vabljeni.
POTI SPOMINA IN SPRAVE
Združenje Concordia et pax vas v soboto, 17. oktobra 2009 vabi na srečanje, ki vodi po poteh spomina, pripadnosti, sprave in miru. Za člane in prijatelje združenja »Concordia et pax« je vsakoletno srečanje občutena obveza, ki nas letos vodi v Komen, kjer se ob 14:30 zberemo pri spomeniku med Komnom in Branikom in v Strassoldo pri Červinjanu kjer bo spominska slovesnost ob 16:30. Komen in Strassoldo sta emblematični točki, ki smo ju letos izbrali prav zaradi življenjske »lekcije«, ki jo nudita za prihodnost, v kateri smo vsi poklicani, da na odpuščanju in usmiljenju gradimo osebno svobodo in bratsko odgovornost za rodove, ki prihajajo.
MISIJONSKA NEDELJA
18. oktobra 2009 obhaja vesoljna Cerkev misijonsko nedeljo. Molitve vseh verujočih se povežejo v skupno hvalnico za veliki dar svete vere in v prošnjo, da bi Kristusovo veselo sporočilo doseglo vse narode in
vsa ljudstva. Osrednja misijonska slovesnost za vso Koprsko škofi bo v Postojni ob 15:00. Nabirka te nedelje gre za misijone. Vabimo k darežljivosti.
PRILOGA – STR. 1
PRED 140 LETI
Sredi junija prihodnjega leta se bomo zbrali verniki slovenskih škofij na napovedanem evharističnem shodu ali kongresu.
Zadnji evharistični kongres je bil v Ljubljani leta 1935. Za namene kongresa so takrat zgradili znani Plečnikov stadion za Bežigradom. Tridnevnega kongresnega dogajanja se je tedaj udeležilo več kot 200.000 ljudi. Kronisti in opazovalci so zapisali, da je bil Evharistični kongres največji shod slovenskega ljudstva v zgodovini. Tudi tujci niso skoparili z ocenami na račun izvrstne organizacije in množičnosti.
Evharistični kongres je najbolj slovesna oblika čaščenja Jezusa v Presvetem zakramentu.
Evharistična naravnanost kristjana in čaščenje Svetega Rešnjega Telesa imata na Goriškem spodbudno izročilo. Bralcem Oznanil predstavljamo evharistično dogajanje na Goriškem pred 140 leti.
LETA 1869
in sicer 9. marca je namreč goriški nadškof Andrej Gollmayr potrdil in priporočil droben pa bogat priročnik s samo tridesetimi stranmi z naslovom Bratovščina vednega češčenja Presvetega Rešnjega Telesa in lepšanja revnih cerkva v Goriški nadškofiji.
Da se je čaščenje Rešnjega Telesa razmahnilo in utrdilo skupaj s skrbjo za revne cerkve dokazuje že to, da sta v manj kot 20 letih izšla kar dva ponatisa omenjenega priročnika.
Po tedanjih izkušnjah so bile bratovščine, danes bi rekli društva, združbe ali zveze, najbolj učinkovita pot prebujanja živega krščanskega odnosa do Presvetega zakramenta in evharističnega življenja.
NAMEN
Namen bratovščine, oz. zveze Presvetega zakramenta je bil »buditi in vnemati« čaščenje Rešnjega Telesa, revnim cerkvam pa pomagali pri nabavi opreme, da bo »tako presvetemu Zakramentu povsod napravili vredno prebivališče.«
Seveda je bil med posebno slavljenimi in nad vse slovesno obhajanimi prazniki prav praznik sv. Rešnjega Telesa z mašo in slovesno procesijo po mestih in vaseh, ob čemer so stopili skupaj člani kot tudi nečlani bratovščine ter njihovi znanci.
NEKATERE DEJAVNOSTI ČLANOV BRATOVŠČINE
Člani bratovščine so se zavezali, da bodo vsaj enkrat na mesec eno uro molili pred tabernakljem ob času, ki si ga sami določijo in ga najavijo.
Vsak je izbral »svojo« uro; dnevno v času med 6:00 in 18:00 ali nočno med 18:00 in 6:00. Lahko pa so opravili »svojo« mesečno uro tudi na domu. V posebni časti so imeli: čaščenje Jezusovega Srca, mesečno spoved in sv. obhajilo.
Bratovščina je širila tudi molitev rožnega venca Svetega Rešnjega Telesa, ki obsega, kot sploh rožni venec, lastnih pet skrivnosti, ki pa so se kasneje izgubile iz skupnega spomina.
Desetke se zvrstijo takole:
… Jezus, ki razveseljuje naše duše v S.R.T.
… Jezus, ki nasičuje naše duše v S.R.T.
… Jezus, ki tolaži naše duše v S.R.T.
… Jezus, ki v S.R.T. varuje naše duše peklenskega ognja,
… Jezus, ki v svojem S.R.T. vodi naše duše v nebeško kraljestvo.
Zdenko Kuštrin in Gašper Rudolf
PRILOGA STR. 2
KRATEK ORIS
V reviji Cerkveni glasbenik (1938, str. 94) je objavljen članek, ki ga je verjetno napisal urednik Stanko Premrl: »Častni kanonik, dekan in župnik v Idriji, msgr. Mihael Arko, je 29. marca 1938 preminul. … Udejstvoval se je plodovito in nesebično na raznih poljih ljudske kulture. Pri Vincencijevi družbi, pri Ljudski posojilnici, pri »Slovencu«, bil je poslanec mesta Idrije, napisal je zgodovino Idrije in njenega živosrebrnega rudnika, itd… Kot človek je bil skromen, dober, silno družaben.«
ŠOLAR, DIJAK, SEMENIŠČNIK
Rodil se je 19. septembra 1857 v Zapotoku v župniji Sodražica. Po osnovni šoli so ga zaradi nadarjenosti poslali na gimnazijo in je bil sprejet v ljubljansko Alojzijevišče, kjer je pokazal glasbeni talent. Eden od njegovih učiteljev je bil tudi skladatelj Anton Foerster. Podobno je bilo tudi v semenišču.
PRVA LETA
V mašnika je bil posvečen na 23. rojstni dan, 19. septembra 1880. Po posvečenju je bil najprej semeniški duhovnik. Sledila so kaplanska leta v Škofiji Loki (4 leta) in v Hrenovicah (3 leta). Sam pravi, da je bila to zelo težka kaplanija: »Tu sem našel le hren in vice«.
SOCIALNO VPRAŠANJE
Iz Hrenovic je leta 1888 prišel v Šturje, kjer je bil 3. januarja 1894 umeščen za župnika novoustanovljene župnije (župnije Idrijske, Vipavske in nekatere iz Postojnske dekanije so po ustanovitvi Goriške nadškofije prešle pod upravo Ljubljanske škofije).
Šturje so bile takrat industrijski kraj. V predilnici v Ajdovščini je bilo zaposlenih 450 delavcev. Poleg tega sta bila ob Hublju dva velika mlina, pivovarna, več žag, tovarna za testenine, plavži za bakrene kotle in plošče. Župnik Arko je na različne načine našel pot do delavcev in jim kot duhovnik, kulturni in socialni delavec pomagal pri premagovanju težav. Bil je tudi eden od pobudnikov, da so župnije skupno sodelovale na bogoslužnih shodih v Logu pri Vipavi.
V ŽIVEM RUDNIKU
Njegova zadnja postaja je bila Idrija (1897 – 1938), kjer se mu je odprlo še več možnosti kulturnega in družbenega delovanja. Rudarsko mesto je prinašalo nove socialne izzive (čas prve socialne okrožnice »Rerum novarum« Leona XIII.). Prav po zaslugi dekana Arka so izpeljali za takratni čas pomembne socialne in kulturne načrte.
V Idriji se je srečal z Božjim služabnikom Antonom Gnidovcem, Venceslavom Snojem, Franom Saleškim Finžgarjem (kateheti na realki), Vinkom Vodopivcem (ob zlati maši mu je posvetil pesem: »Zahvaljen dobri Bog«) in drugimi zavednimi Slovenci, ki so kljub preganjanju pod Italijo ostali zvesti in ohranjali slovensko besedo in pesem med ljudmi.
HVALEŽEN SPOMIN
Mihael Arko ni doživel tragedije II. svetovne vojne in kar se je po njej dogajalo »v naših revolucionarnih časih«. Vendar so njegova dela bogata dediščina, ki nas nagovarja in spremlja v današnji čas.
Aleš Rupnik
PRILOGA STR. 3
Brezmejno zaščitništvo s strani staršev ali vzgojiteljev in razpuščenost, ki ni pripravljena postavljati nobenih meja in pravil in ki prisega na svobodo ter pravice, ne pa na odgovornost in dolžnosti, je postala rdeča nit tako v družinski kakor v šolski vzgoji.
Kdor ima opraviti ali z osnovnošolci ali z dijaki in tudi s študenti, točno vidi in ve, če seveda hoče, da smo na vzgojnem področju pogrnili na celi črti.
Tisti, ki zagovarjajo takšno doktrino vzgoje, naj se zavedajo, da otroke pripravljajo na čas, ko se bodo, soočeni s samimi seboj, morali pri dvajsetih, tridesetih ali še pozneje učiti vsega tistega, česar se niso naučili kot otroci.
Poglejmo samo, na čem temeljijo terapije, ki odvajajo od zasvojenosti z alkoholom ali mamili: na pridobivanju veščin za odgovorno življenje. In to gre samo po poti reda, spoštovanja dogovorjenih norm in urjenja v prevzemanju odgovornosti zase in za svoja dejanja.
V družbenem nauku Cerkve poznamo načelo subsidiarnosti ali nadomestnosti, ki pravi: kar lahko stori posameznik ali manjša skupnost, pri tem naj mu drugi ne pomaga, pač pa naj mu pomaga pri tistem, česar sam ne zmore. Načelo subsidiarnosti je izjemno pomembno vzgojno načelo. Na najbolj preprost ga lahko razložimo tako, da ponazorimo to načelo z vzgojo otrok.
Ko Janezek zmore na kahlico, naj mu to starši pustijo, omogočijo, ga spodbudijo, motivirajo, ne pa da ga do tretjega leta valjajo po plenicah. Ko Janezek zmore sam v trgovino, naj to stori za blagor celotne družine, ne pa da bo doma čakal, kaj mu bo kdo prinesel. Ko Janezek odraste in postane študent, naj gre od doma, ne pa da mu mama do tridesetega leta kuha, pere, lika, skratka služi od pet do glave, kot da je njegova služkinja.
Današnjo generacijo mladih puščamo v stanju odvisnosti do skorajda njihovih srednjih let. Ko so enkrat toliko stari, postanejo tako razvajeni, da se jim ne ljubi nobeno resno prilagajanje, zato tudi raje ostanejo samski ali živijo v nevezanih skupnostih.
prof. dr. Ivan Štuhec
(sledi nadaljevanje)
PRILOGA STR. 4
Pastoralni obisk dežele v srcu Evrope, kot je Češko poimenoval papež Benedikt XVI. je potekal od 26. do 28. septembra. Papež je ne le Čehom, ampak vsem ljudem srednje Evrope posredoval pomembna izhodišča za zavedanje in ovrednotenje istovetnosti, ki jih v nekaterih poudarkih povzemam.
NAMEN IN SPREJEM
Z besedami: »Sveti oče, med nami vam ne bo lahko«, je ob prihodu liberalni »Prazsky denik« izrazil dobrodošlico papežu Benediktu XVI., ki je v intervjuju med poletom češkim katoličanom (3,3 milijona; 32% vsega prebivalstva) zaželel naj bodo »kreativna manjšina«. Spomnil je na besede bivšega predsednika in disidenta Vaclava Havla, da je »laž temelj vsake diktature« in da svobode ne more biti brez resnice. Že na začetku je papež dal dve ključni besedi, ki sta spremljali celotni obisk: »kreativna manjšina in resnica«, vse skupaj v luči 20. obletnice padca berlinskega zidu.
AKTUALNOST SVETOSTI
V Stari Boleslavi (kjer častijo sv. Venčeslava, zaščitnika Češke) je papež razmišljal o človekovem življenju brez Boga. V preteklem stoletju smo videli padce številnih diktatorjev, ki so mislili, da zaradi svoje moči lahko delajo kar hočejo. Njihova oblast se je sesula, a tudi posledice terorja so žalostne.
Vrednosti človekovega življenja ne moremo meriti samo v luči materialnih dobrin, ampak je izraz iskanja smisla in sreče, ki se skriva v vsakem človeku. Zato je potrebno zaupati v človeka, ki bo znal pristno živeti krščanska načela in ideale. »Ni dovolj, da izgledamo dobri in pošteni, takšni moramo biti!«.
SPODBUDA MLADIM
»Za mlade je značilna težnja po sreči, velikokrat zaznamovana z mladostniškim nemirom. To težnjo sodobna potrošniška družba velikokrat zlorablja. V tem obdobju sprejemate prve pomembnejše odločitve, ki usmerjajo življenje, v dobro ali v slabo«. Mladim je ponudil ideal, slediti Kristusu, ki trka na vrata svobode in kot prijatelj želi narediti človeka srečnega.
»Mnoge od vas Bog kliče v zakonsko življenje. To povabilo sprejmite odgovorno in zgradite krščansko družino, ki bo temeljila na vrednotah. Naj bo vaša mladost čas, v katerem boste izoblikovali vizijo za prihodnost. Prav tako tisti, ki slišite klic v duhovništvo in redovništvo.«
SPOROČILO UPANJA
Upanje je beseda, h kateri se papež vedno znova vrača. Svet od mladih danes pričakuje, da bodo pričevalci tega upanja. »Zgodovinska izkušnja nam kaže, do kakšnih nesmislov prihaja človek, ki je iz obzorij svojih odločitev in delovanja izključil Boga. Ni lahko graditi družbo, ki bo temeljila na vrednotah pravičnosti in solidarnosti, ker je človek svobodno bitje, njegova svoboda pa krhka.«
Aleš Rupnik
Rdečilo
Hčerka se zvečer odpravlja na »žur«. Ko odhaja, se pokaže mami, kako se je uredila.
Mama ji reče: »Mislim, da si po licih preveč našminkana!«
»Saj to ni šminka. To je moje kipeče zdravje!«
»No, potem si pa na eni strani bolj zdrava kot na drugi!«
A SI UPAŠ?
Beseda upati pomeni Slovencu, rojenem na Štajerskem, nekaj drugega kot Slovencu, rojenem na Primorskem. Prvega je strah in nima poguma, da bi nekaj napravil, drugi pa ne more, ker ne zna ali noče. Pri obeh pa je enak zaključek, da dejanje ni opravljeno. Kako smo si različni, pa vendar enaki. V današnjem evangeliju Jezus odgovarja bogatemu mladeniču, ki je imel veliko premoženje, sicer pa je spolnjeval vse zapovedi, da naj imetje proda in gre za njim. Na obrazu mladeniča so se pojavile solze in ni si upal storiti
korenitega dejanja h kateremu je bil povabljen. Raje je odšel.
Jezus močno naglasi, da bo bogat človek težko prišel v nebesa. Poda zelo drastično primerjavo. Kamela, četudi bi si upala, ne more iti skozi šivankino uho, pa vendar gre lažje, kot bo prišel bogatin v nebeško kraljestvo.
Naslednja misel, ki veje iz evangelija, pa je Jezusova želja in napotilo, da je potrebno vse zapustiti in iti z Njim. Si upaš, dragi brat, draga sestra, narediti prvi korak - prodati, drugega - zapustiti premoženje in tretjega - odpovedati se vsemu zaradi Jezusa. A si upaš?
V današnjem času, ko smo tolikokrat zvezani z materialnim svetom pa tudi z odnosi med najbližjimi. Ko nas toliko stvari trga od Boga, bližnjega in trgamo se tudi mi znotraj sebe, je Jezusovo vabilo in svarilo še kako težko slišati. Še več: Jezusovo naročilo uresničiti v življenju. Vendar je edina prava pot samo v besedi upati. Imeti pogum narediti življenjski korak v svobodo, da postanem prost vsega tistega, kar me ne počlovečuje in me ne dela pravega, močnega in pričevalnega kristjana. Današnji kristjani si, hočeš ali nočeš, moramo upati v današnjem svetu narediti to, kar je najtežje, vendar najpomembnejše za srečo vseh nas. Upati, da bomo prišli v nebeško kraljestvo pomeni tudi upati si narediti pogumen korak po Jezusovih besedah. Mala cvetka - sv. Terezija, sv. Frančišek, sv. Bruno, bl. Anton Martin Slomšek so upali in so si upali. Si upaš Ti?
p. Krizostom
KAPELA
ZAHVALAŠe enkrat hvala vsem, ki ste s svojo molitvijo v skupinah ali kot posamezniki pred Najsvetejšim pripomogli k res lepemu obhajanju Frančiškove nedelje. Hvala br. Miranu za bogato okrasitev naše cerkev. Hvala tudi za vaše darove (828,04 €), ki so bili namenjeni mladim, ki se pripravljajo, da postanejo frančiškani.
Ob tem naj bo napisana tudi zahvala za nabirko kvatrne nedelje, ki je znašala 606,81 €.
FRANČIŠKOVI OTROCI
Kot ste bili seznanjeni, bo že v soboto, 17. 10. prvo srečanje nove skupine v župniji Frančiškovi otroci. Beseda srečanje nosi v sebi besedo sreča. Naj bodo zato srečevanja skupin FO namenjena tudi doživljanju lepote medsebojnih srečevanj in tega, da v vsakem srečanju lahko srečo dajemo in prejemamo. Skupaj se bomo imeli lepo. Vabljeni otroci od 1. do 6. razreda v soboto ob 9:30. Dobimo se pred cerkvijo.
POGREB
Na pokopališču pri Sv. Trojici v Kromberku smo se v soboto, 3. 10. s sv. mašo poslovili od rajne Margerite Velušček (86), Pod Grčna 4. Gospod naj ji nakloni večni pokoj!
KRISTUS ODREŠENIK
ŽUPNIK GOSPOD RAFKOje po nasvetu zdravnikov začasno odsoten. Potrebuje mir, našo molitev in zagotovilo, da bomo njegovi še bolj skrbni sodelavci, kakor tudi med seboj. Upamo, da se bo kmalu vrnil. Do tedaj ni med tednom jutranje maše. Maše, ki so bile dogovorjene za zjutraj, opravlja g. župnik drugje, kakor so oznanjene.
Sveti nadangel Rafael, prosi za nas!
PRAZNIK SVETEGA OBHAJILA
Prvoobhajancem in njihovim družinam voščimo ob današnjem prazniku svetega obhajila, da bi bili vsi tedni njihovega življenja polni Božjega blagoslova ob svetem zakramentu, ki ga otroci danes prejemajo prvič.
S prvoobhajanci se bomo med tednom srečevali vsak dan ob 19:00, da se kaj pogovorimo, pojemo, molimo in slavimo. Nasvidenje!
STARŠI
Po maši ob 9:00 je danes srečanje s starši birmancev, ki so manjkali na prvem srečanju.
Prihodnjo nedeljo in naslednji torek pa se srečamo s starši 1. in 2. razreda.
NA SOBOTE V NOVEMBRU: 7., 14. in 21. se bomo srečali s starši po triadah. Vsebino bomo objavili.
POROKI
19. sept. sta se poročila Urban Šuligoj in Veronika Kovačič; 26. sept. pa Blaž Dakskobler in Kristina Lenar.
KRSTI
26. 09. 2009 sta bila krščena Manca Dakskobler, hči Blaža in Kristine Lenar s Cankarjeve in Aljaž Šantak, sin Štefana in Katje Bavdaž z ulice Gradnikove brigade. 27.09. 2009 pa Tinkara Mrak, hči Petra in Irene Rupnik z Varde.
HIŠA OTROK FRANČIŠKA SEDEJA
S septembrom smo v konkatedrali pričeli z varstvom za predšolske otroke po metodi montessori. V nedeljo 8. 11. 2009 bo po obeh dopoldanskih mašah dan odprtih vrat Hiše otrok Frančiška Sedeja. Lahko si bomo ogledali preurejene prostore za otroke, se pogovorili z vzgojiteljicami in seznanili z osnovnimi značilnostmi pedagogike montessori ter povprašali vse, kar koga zanima v zvezi s potekajočim varstvom. Prisrčno vabljeni!
POGREB
2. 10. 2009 smo se poslovili v Stari Gori od Alojza Hvaliča (90) z ul. Gradnikove brigade 59. Naj počiva v miru!
KROMBERK IN VOGRSKO
ZAHVALABog povrni stokratno vsem, ki ste pomagali, da je bila slovesnost rožnovenske nedelje na Vogrskem tako lepa in bogata. Tu smo lahko videli, kako je lepo, če sodeluje toliko zavzetih ljudi. Hvala vam!
MOLITEV ROŽNEGA VENCA
V oktobru molimo med tednom v cerkvi rožni venec četrt ure pred mašo (ob 18:45). Tudi doma radi molimo; vsaj eno desetko ob skrivnostih odrešenja.
STARI IN BOLEHNI
Danes se srečamo v Kromberku ob 16. uri (od 15. ure bo prilika za spoved), ko lahko med mašo prejmete tudi zakrament bolniškega maziljenja. Po maši bo pogostitev v učilnici. Na Vogrskem bo tako srečanje prihodnjo nedeljo (18. 10.) ob 10:30.
SOLKAN
PRVO OBHAJILO Z JEZUSOM V BRATUTo je vsebina prvega srečanja prvoobhajancev. Pot k evharističnemu Jezusu je veliko lepša in bogatejša in bolj pripelje do cilja, če gre preko brata. Kolikokrat sem lahko na tej poti med dnevom v pravem srečanju – obhajilu z Jezusom!
Nadomestno srečanje staršev in prvoohajancev je v torek 13. 10. ob 19:30.
SREČANJA STARŠEV
V četrtek 15. 10. ob 20:00 starši 2. razreda veroučencev. Naslednji torek in sredo: starši birmancev.
OTROCI POJEJO JEZUSU
Vaje za otroški pevski zborček so ob sobotah ob 10:00. Vabljeni!
ČEŠČENJE NAJSVETEJŠEGA
je vsak četrtek po maši do 20:00. – Za praznik Kristusa Kralja bo »celodnevno« češčenje, ki bo tudi v nočnih urah, če se za vsako uro priglasijo vsaj trije. Vpisni list je na mizi verskega tiska.
NAŠI RAJNI
Domov k Očetu sta odšla: 30. 9. 83-letni Marjan Bašin, IX. korpus 34 a, in 5. 10. 85-letna Marija Leban, roj. Berdon, Žabji kraj 20.
ŠEMPAS – OSEK
KARITASSrečamo se v torek, 13. oktobra po maši.
ROŽNI VENEC
Molitev v Šempasu v nedeljo, 18. oktobra oblikujejo prvoobhajanci. Za župnijo Osek pa bo molitev v nedeljo ob 15:00 pri sv. Luciji.
ŠEMPETER
SREČANJAV ponedeljek 12. 10. ob 20:00 bo srečanje Župnijske karitas, v torek 13. 10. ob 20:00 seja ŽPS in ŽGS, v petek 16. 10. ob 20:00 mladinsko srečanje, v soboto 17. 10 ob 20:15 Šola za zakon.
KRST
V nedeljo, 18. 10. ob 15:00 bo krstno bogoslužje z mašo.
POGREB
V soboto, 3. 10. smo se poslovili v Stari Gori od Zofije Lukežič, Vrtojbenska 47. Naj počiva v miru.
SLOVO OD SESTER
V nedeljo, 4. 10. smo se pri župnijski maši poslovili od Marijinih sester Sonje in Barbare, ki sta oskrbovali Duhovniški dom v Šempetru. Marijine sestre so bile v Domu prisotne ves čas delovanja, celih 17 let in pol. V teh letih je bilo oskrbovanih 33 duhovnikov, od katerih je v domu umrlo 24. Marijine sestre so zapustile Dom zato, ker nimajo dovolj sester, ki bi ga mogle še naprej oskrbovati. Za vse njihovo delo v Duhovniškem domu smo se jim iskreno zahvalili.
SKUPNA OZNANILA
SVETA GORAV nedeljo, 11. oktobra ob 17. uri bo v baziliki na Sveti Gori igra o vidkinji Urški Ferligoj, ki jo bo predstavila mladinska skupina iz Grgarja. Lepo vabljeni.
POTI SPOMINA IN SPRAVE
Združenje Concordia et pax vas v soboto, 17. oktobra 2009 vabi na srečanje, ki vodi po poteh spomina, pripadnosti, sprave in miru. Za člane in prijatelje združenja »Concordia et pax« je vsakoletno srečanje občutena obveza, ki nas letos vodi v Komen, kjer se ob 14:30 zberemo pri spomeniku med Komnom in Branikom in v Strassoldo pri Červinjanu kjer bo spominska slovesnost ob 16:30. Komen in Strassoldo sta emblematični točki, ki smo ju letos izbrali prav zaradi življenjske »lekcije«, ki jo nudita za prihodnost, v kateri smo vsi poklicani, da na odpuščanju in usmiljenju gradimo osebno svobodo in bratsko odgovornost za rodove, ki prihajajo.
MISIJONSKA NEDELJA
18. oktobra 2009 obhaja vesoljna Cerkev misijonsko nedeljo. Molitve vseh verujočih se povežejo v skupno hvalnico za veliki dar svete vere in v prošnjo, da bi Kristusovo veselo sporočilo doseglo vse narode in
vsa ljudstva. Osrednja misijonska slovesnost za vso Koprsko škofi bo v Postojni ob 15:00. Nabirka te nedelje gre za misijone. Vabimo k darežljivosti.
PRILOGA – STR. 1
EVHARTISTIČNO GIBANJE NA GORIŠKEM (1)
PRED 140 LETI
Sredi junija prihodnjega leta se bomo zbrali verniki slovenskih škofij na napovedanem evharističnem shodu ali kongresu.
Zadnji evharistični kongres je bil v Ljubljani leta 1935. Za namene kongresa so takrat zgradili znani Plečnikov stadion za Bežigradom. Tridnevnega kongresnega dogajanja se je tedaj udeležilo več kot 200.000 ljudi. Kronisti in opazovalci so zapisali, da je bil Evharistični kongres največji shod slovenskega ljudstva v zgodovini. Tudi tujci niso skoparili z ocenami na račun izvrstne organizacije in množičnosti.
Evharistični kongres je najbolj slovesna oblika čaščenja Jezusa v Presvetem zakramentu.
Evharistična naravnanost kristjana in čaščenje Svetega Rešnjega Telesa imata na Goriškem spodbudno izročilo. Bralcem Oznanil predstavljamo evharistično dogajanje na Goriškem pred 140 leti.
LETA 1869
in sicer 9. marca je namreč goriški nadškof Andrej Gollmayr potrdil in priporočil droben pa bogat priročnik s samo tridesetimi stranmi z naslovom Bratovščina vednega češčenja Presvetega Rešnjega Telesa in lepšanja revnih cerkva v Goriški nadškofiji.
Da se je čaščenje Rešnjega Telesa razmahnilo in utrdilo skupaj s skrbjo za revne cerkve dokazuje že to, da sta v manj kot 20 letih izšla kar dva ponatisa omenjenega priročnika.
Po tedanjih izkušnjah so bile bratovščine, danes bi rekli društva, združbe ali zveze, najbolj učinkovita pot prebujanja živega krščanskega odnosa do Presvetega zakramenta in evharističnega življenja.
NAMEN
Namen bratovščine, oz. zveze Presvetega zakramenta je bil »buditi in vnemati« čaščenje Rešnjega Telesa, revnim cerkvam pa pomagali pri nabavi opreme, da bo »tako presvetemu Zakramentu povsod napravili vredno prebivališče.«
Seveda je bil med posebno slavljenimi in nad vse slovesno obhajanimi prazniki prav praznik sv. Rešnjega Telesa z mašo in slovesno procesijo po mestih in vaseh, ob čemer so stopili skupaj člani kot tudi nečlani bratovščine ter njihovi znanci.
NEKATERE DEJAVNOSTI ČLANOV BRATOVŠČINE
Člani bratovščine so se zavezali, da bodo vsaj enkrat na mesec eno uro molili pred tabernakljem ob času, ki si ga sami določijo in ga najavijo.
Vsak je izbral »svojo« uro; dnevno v času med 6:00 in 18:00 ali nočno med 18:00 in 6:00. Lahko pa so opravili »svojo« mesečno uro tudi na domu. V posebni časti so imeli: čaščenje Jezusovega Srca, mesečno spoved in sv. obhajilo.
Bratovščina je širila tudi molitev rožnega venca Svetega Rešnjega Telesa, ki obsega, kot sploh rožni venec, lastnih pet skrivnosti, ki pa so se kasneje izgubile iz skupnega spomina.
Desetke se zvrstijo takole:
… Jezus, ki razveseljuje naše duše v S.R.T.
… Jezus, ki nasičuje naše duše v S.R.T.
… Jezus, ki tolaži naše duše v S.R.T.
… Jezus, ki v S.R.T. varuje naše duše peklenskega ognja,
… Jezus, ki v svojem S.R.T. vodi naše duše v nebeško kraljestvo.
Zdenko Kuštrin in Gašper Rudolf
PRILOGA STR. 2
SPOMINJAMO SE DUHOVNIKOV NA GORIŠKEM
MSGR. MIHAEL ARKO
KRATEK ORIS
V reviji Cerkveni glasbenik (1938, str. 94) je objavljen članek, ki ga je verjetno napisal urednik Stanko Premrl: »Častni kanonik, dekan in župnik v Idriji, msgr. Mihael Arko, je 29. marca 1938 preminul. … Udejstvoval se je plodovito in nesebično na raznih poljih ljudske kulture. Pri Vincencijevi družbi, pri Ljudski posojilnici, pri »Slovencu«, bil je poslanec mesta Idrije, napisal je zgodovino Idrije in njenega živosrebrnega rudnika, itd… Kot človek je bil skromen, dober, silno družaben.«
ŠOLAR, DIJAK, SEMENIŠČNIK
Rodil se je 19. septembra 1857 v Zapotoku v župniji Sodražica. Po osnovni šoli so ga zaradi nadarjenosti poslali na gimnazijo in je bil sprejet v ljubljansko Alojzijevišče, kjer je pokazal glasbeni talent. Eden od njegovih učiteljev je bil tudi skladatelj Anton Foerster. Podobno je bilo tudi v semenišču.
PRVA LETA
V mašnika je bil posvečen na 23. rojstni dan, 19. septembra 1880. Po posvečenju je bil najprej semeniški duhovnik. Sledila so kaplanska leta v Škofiji Loki (4 leta) in v Hrenovicah (3 leta). Sam pravi, da je bila to zelo težka kaplanija: »Tu sem našel le hren in vice«.
SOCIALNO VPRAŠANJE
Iz Hrenovic je leta 1888 prišel v Šturje, kjer je bil 3. januarja 1894 umeščen za župnika novoustanovljene župnije (župnije Idrijske, Vipavske in nekatere iz Postojnske dekanije so po ustanovitvi Goriške nadškofije prešle pod upravo Ljubljanske škofije).
Šturje so bile takrat industrijski kraj. V predilnici v Ajdovščini je bilo zaposlenih 450 delavcev. Poleg tega sta bila ob Hublju dva velika mlina, pivovarna, več žag, tovarna za testenine, plavži za bakrene kotle in plošče. Župnik Arko je na različne načine našel pot do delavcev in jim kot duhovnik, kulturni in socialni delavec pomagal pri premagovanju težav. Bil je tudi eden od pobudnikov, da so župnije skupno sodelovale na bogoslužnih shodih v Logu pri Vipavi.
V ŽIVEM RUDNIKU
Njegova zadnja postaja je bila Idrija (1897 – 1938), kjer se mu je odprlo še več možnosti kulturnega in družbenega delovanja. Rudarsko mesto je prinašalo nove socialne izzive (čas prve socialne okrožnice »Rerum novarum« Leona XIII.). Prav po zaslugi dekana Arka so izpeljali za takratni čas pomembne socialne in kulturne načrte.
V Idriji se je srečal z Božjim služabnikom Antonom Gnidovcem, Venceslavom Snojem, Franom Saleškim Finžgarjem (kateheti na realki), Vinkom Vodopivcem (ob zlati maši mu je posvetil pesem: »Zahvaljen dobri Bog«) in drugimi zavednimi Slovenci, ki so kljub preganjanju pod Italijo ostali zvesti in ohranjali slovensko besedo in pesem med ljudmi.
HVALEŽEN SPOMIN
Mihael Arko ni doživel tragedije II. svetovne vojne in kar se je po njej dogajalo »v naših revolucionarnih časih«. Vendar so njegova dela bogata dediščina, ki nas nagovarja in spremlja v današnji čas.
Aleš Rupnik
PRILOGA STR. 3
MC DONALD'S BO VEDNO DELAL (1)
Tako se zdi, začenjamo novo šolsko leto relativno mirno. Javnost je bila konec avgusta obveščena, da so iz Punata na otoku Krku predčasno poslali domov skupino osnovnošolcev, ki so v tem otroškem zavetišču razgrajali. Prvi zapisi o dogajanju na Punatu v Večeru so imeli jasen namen: zmanjšati problem in ga zvaliti na vodstvo tamkajšnjega doma. Iz takšnih pisanj zveni tipična slovenska vzgojna doktrina, ki vse opravičuje in olepšuje, ki se ni pripravljena soočiti z realnostjo in ki bo vedno zatrjevala, da ni bilo tako hudo, kot so nekateri videli in doživeli.Brezmejno zaščitništvo s strani staršev ali vzgojiteljev in razpuščenost, ki ni pripravljena postavljati nobenih meja in pravil in ki prisega na svobodo ter pravice, ne pa na odgovornost in dolžnosti, je postala rdeča nit tako v družinski kakor v šolski vzgoji.
Kdor ima opraviti ali z osnovnošolci ali z dijaki in tudi s študenti, točno vidi in ve, če seveda hoče, da smo na vzgojnem področju pogrnili na celi črti.
Tisti, ki zagovarjajo takšno doktrino vzgoje, naj se zavedajo, da otroke pripravljajo na čas, ko se bodo, soočeni s samimi seboj, morali pri dvajsetih, tridesetih ali še pozneje učiti vsega tistega, česar se niso naučili kot otroci.
Poglejmo samo, na čem temeljijo terapije, ki odvajajo od zasvojenosti z alkoholom ali mamili: na pridobivanju veščin za odgovorno življenje. In to gre samo po poti reda, spoštovanja dogovorjenih norm in urjenja v prevzemanju odgovornosti zase in za svoja dejanja.
V družbenem nauku Cerkve poznamo načelo subsidiarnosti ali nadomestnosti, ki pravi: kar lahko stori posameznik ali manjša skupnost, pri tem naj mu drugi ne pomaga, pač pa naj mu pomaga pri tistem, česar sam ne zmore. Načelo subsidiarnosti je izjemno pomembno vzgojno načelo. Na najbolj preprost ga lahko razložimo tako, da ponazorimo to načelo z vzgojo otrok.
Ko Janezek zmore na kahlico, naj mu to starši pustijo, omogočijo, ga spodbudijo, motivirajo, ne pa da ga do tretjega leta valjajo po plenicah. Ko Janezek zmore sam v trgovino, naj to stori za blagor celotne družine, ne pa da bo doma čakal, kaj mu bo kdo prinesel. Ko Janezek odraste in postane študent, naj gre od doma, ne pa da mu mama do tridesetega leta kuha, pere, lika, skratka služi od pet do glave, kot da je njegova služkinja.
Današnjo generacijo mladih puščamo v stanju odvisnosti do skorajda njihovih srednjih let. Ko so enkrat toliko stari, postanejo tako razvajeni, da se jim ne ljubi nobeno resno prilagajanje, zato tudi raje ostanejo samski ali živijo v nevezanih skupnostih.
prof. dr. Ivan Štuhec
(sledi nadaljevanje)
PRILOGA STR. 4
PAPEŽ OBISKAL ČEŠKO REPUBLIKO
Pastoralni obisk dežele v srcu Evrope, kot je Češko poimenoval papež Benedikt XVI. je potekal od 26. do 28. septembra. Papež je ne le Čehom, ampak vsem ljudem srednje Evrope posredoval pomembna izhodišča za zavedanje in ovrednotenje istovetnosti, ki jih v nekaterih poudarkih povzemam.
NAMEN IN SPREJEM
Z besedami: »Sveti oče, med nami vam ne bo lahko«, je ob prihodu liberalni »Prazsky denik« izrazil dobrodošlico papežu Benediktu XVI., ki je v intervjuju med poletom češkim katoličanom (3,3 milijona; 32% vsega prebivalstva) zaželel naj bodo »kreativna manjšina«. Spomnil je na besede bivšega predsednika in disidenta Vaclava Havla, da je »laž temelj vsake diktature« in da svobode ne more biti brez resnice. Že na začetku je papež dal dve ključni besedi, ki sta spremljali celotni obisk: »kreativna manjšina in resnica«, vse skupaj v luči 20. obletnice padca berlinskega zidu.
AKTUALNOST SVETOSTI
V Stari Boleslavi (kjer častijo sv. Venčeslava, zaščitnika Češke) je papež razmišljal o človekovem življenju brez Boga. V preteklem stoletju smo videli padce številnih diktatorjev, ki so mislili, da zaradi svoje moči lahko delajo kar hočejo. Njihova oblast se je sesula, a tudi posledice terorja so žalostne.
Vrednosti človekovega življenja ne moremo meriti samo v luči materialnih dobrin, ampak je izraz iskanja smisla in sreče, ki se skriva v vsakem človeku. Zato je potrebno zaupati v človeka, ki bo znal pristno živeti krščanska načela in ideale. »Ni dovolj, da izgledamo dobri in pošteni, takšni moramo biti!«.
SPODBUDA MLADIM
»Za mlade je značilna težnja po sreči, velikokrat zaznamovana z mladostniškim nemirom. To težnjo sodobna potrošniška družba velikokrat zlorablja. V tem obdobju sprejemate prve pomembnejše odločitve, ki usmerjajo življenje, v dobro ali v slabo«. Mladim je ponudil ideal, slediti Kristusu, ki trka na vrata svobode in kot prijatelj želi narediti človeka srečnega.
»Mnoge od vas Bog kliče v zakonsko življenje. To povabilo sprejmite odgovorno in zgradite krščansko družino, ki bo temeljila na vrednotah. Naj bo vaša mladost čas, v katerem boste izoblikovali vizijo za prihodnost. Prav tako tisti, ki slišite klic v duhovništvo in redovništvo.«
SPOROČILO UPANJA
Upanje je beseda, h kateri se papež vedno znova vrača. Svet od mladih danes pričakuje, da bodo pričevalci tega upanja. »Zgodovinska izkušnja nam kaže, do kakšnih nesmislov prihaja človek, ki je iz obzorij svojih odločitev in delovanja izključil Boga. Ni lahko graditi družbo, ki bo temeljila na vrednotah pravičnosti in solidarnosti, ker je človek svobodno bitje, njegova svoboda pa krhka.«
Aleš Rupnik
Rdečilo
Hčerka se zvečer odpravlja na »žur«. Ko odhaja, se pokaže mami, kako se je uredila.
Mama ji reče: »Mislim, da si po licih preveč našminkana!«
»Saj to ni šminka. To je moje kipeče zdravje!«
»No, potem si pa na eni strani bolj zdrava kot na drugi!«