Oznanila
OZNANILA
GLASILO ŽUPNIJ KAPELA KRISTUS ODREŠENIK KROMBERK OSEK SOLKAN ŠEMPAS ŠEMPETER VOGRSKO
27. NAVADNA NEDELJA
4. 10. 2009 // Leto X // Št. 6
UVODNIK
Mesec oktober zaznamuje začetek akademskega leta. Tudi po naših župnijah bomo začeli s programi, ki bodo prepoznavno znamenje našega dela.
Leto, ki je pred nami, je zaznamovano s pripravo na slovenski evharistični kongres in z letom duhovništva. Obe vsebini se med seboj dopolnjujeta. Želita nas spodbujati k poglobitvi vere v evharistično skrivnost in Jezusovo navzočnost v sveti evharistiji, pa tudi k večjemu razumevanju vloge duhovnika sredi med nami.
Mesec oktober nas vabi tudi k rožnovenski pobožnosti. V vsaki župnijski cerkvi se običajno pred mašo moli rožni venec, vendar je ta molitev veliko bolj poudarjena v mesecu oktobru. Povabljeni smo, da se v večjem številu zbiramo k skupni molitvi v cerkvi, pa tudi da molitev rožnega venca postane naša družinska molitev.
Vernost naših prednikov je na poseben način oblikovala družinska molitev, katere sestavni del je bil prav rožni venec. Tudi danes smo povabljeni, da poživimo družinsko molitev, ki je v marsikateri krščanski družini odsotna ali zelo občasna in skrajšana. Skupna družinska molitev zagotavlja rast v veri celi družini. Pomislimo na otroke, ki ob molitvi staršev odkrivajo prijateljski odnos do Boga, pomislimo na stare starše, ki s svojim zgledom spodbujajo mlade družine, da izpolnijo svojo krščansko poklicanost. Čudovit je rek, ki je tudi življenjska izkušnja mnogih zakonov in družin: »Družina, ki skupno moli, ostane skupaj.«
V molitvi rožnega venca častimo Marijo, božjo mater in jo sprejemamo kot našo duhovno mater in priprošnjico pri Bogu. Obenem skupaj z njo molimo in premišljujemo dogodke našega odrešenja. S tem odkrivamo njeno zgodovinsko vlogo, ki jo je tako enkratno uresničila. Obenem postaja njen zgled tudi nam v oporo na poti naše vere.
Družinska molitev ima lahko različne oblike. Vsaka družina mora najti svoj način molitve. Vendar nam je rožni venec lahko v veliko pomoč. In odkrili bomo učinkovitost molitve.
Ob različnih aktivnostih in marsikdaj preobremenjenostih bomo odkrili v družinski molitvi duhovno oporo za resnično rast v veri in krščanskem življenju.
Krščansko družino najgloblje zaznamuje skupna molitev. Poživimo vir blagoslova in milosti.
Janez Kržišnik
Hvala vsem, ki ste si na današnjo Frančiškovo nedeljo, ko smo častili Najsvetejše, vzeli čas za Njega, ki je skrit pod podobo kruha. Naj Vam evharistični Gospod nakloni obilo milosti in blagoslova .
SVETOPISEMSKA SKUPINA
Jutri, v ponedeljek 5. oktobra, prične z rednimi srečanji svetopisemska skupina. Tudi letos nas bo nagovarjal apostol Pavel. Ljubitelji knjige vseh knjig prav lepo vabljeni zvečer po sveti maši ob 19:30.
ROMANJE V OLIMJE
Čimprej se prijavite, še so prosta mesta. Oglasite se v zakristiji ali pridite v času uradnih ur.
POKOJNA
V nedeljo, 20. 9. smo se na pokopališču Šempeter pri Gorici poslovili od pokojne Ivanke Madric (94), Angela Besednjaka 5. Naj si po dolgih letih zemeljskega življenja spočije pri Njem.
Starše otrok za predšolski verouk obveščamo, da se kateheza začne v četrtek, 8. 10. ob 16.15.
PRAZNIK PRVEGA SVETEGA OBHAJILA
Na prejem tega zakramenta se pripravlja 13 otrok.
Pred praznikom se dobimo še v ponedeljek ob 17:30 ko bo obenem tudi spoved. K spovedi vabimo starše, sorodnike, botre in druge.
Sveto obhajilo bo v nedeljo, 11. 10. ob 11. uri. Zberemo se 15 minut prej na hodniku pred učilnicami.
Starši prvoobhajancev vabijo, da se po slovesnosti pridružimo njihovim družinam na zakuski. Staršem hvala za povabilo!
V tednu po svetem obhajilu se bomo s prvoobhajanci dobivali vsak večer ob 19:00 in poglabljali ljubezen do Jezusa v evharistiji.
OTROŠKI PEVSKI ZBOR
Zborček je začel vajami in vabi navdušene pevce. Za vse informacije kličite Metko Baša, tel. 040 429 358.
MLADI
Tokrat se dobimo v petek ob 19:15 in gremo nato skupaj na kostanjev piknik v Kromberk. Povabi še prijatelje!
STARŠI
Ponovitev srečanja za starše 5. in 6. razreda je v torek po večerni maši.
Na Vogrskem je danes ob 16. uri slovesna maša s procesijo - ob sodelovanju domače godbe na pihala. Pred mašo je od 15. ure prilika za spoved in molitev rožnega venca, po sklepu pa skromna pogostitev. Lepo vabljeni!
MOLITEV ROŽNEGA VENCA
V oktobru molimo med tednom v cerkvi rožni venec ob oznanjeni uri, nakar sledi sveta maša. Tudi doma radi zmolimo vsaj po eno desetko ob skrivnostih odrešenja.
OTROCI IN STARŠI
Potrudimo se za skrbno sodelovanje pri verouku ter za redno molitev in sodelovanje pri maši!
STARI IN BOLEHNI
Prihodnjo nedeljo (11. 10.) se srečamo v Kromberku ob 16. uri (od 15. ure prilika za spoved), ko boste med mašo lahko prejeli tudi zakrament bolniškega maziljenja, na Vogrskem pa bo tako srečanje v nedeljo, 18. oktobra ob 10:30.
Življenje nas često razburja, rožni venec pa vedno umirja. 20 minut pred mašo molimo skupaj rožni venec v cerkvi.
PRVOOBHAJANCI 2010
pridejo na prvo srečanje skupaj s starši v nedeljo 11. 10. ob 10:00 k maši in po maši.
STARŠI
V torek 6. 10. ob 20:00 so na srečanje vabljeni starši 1. razreda veroučencev.
SVETOPISEMSKA SKUPINA
V sredo 7. 10. ob 20:00.
POPRAVEK
V prejšnji številki Oznanil je v seznamu prvoobhajancev napaka. Zadnja na seznamu je Larisa. Tiskarski škrat se opravičuje.
S starši se srečamo v torek ob 17:30, da se pripravimo na krstno slavje, ki bo v nedeljo.
Ta teden bodo srečanja v ponedeljek, 5. 10. za katehistinje, v torek, 6. 10. za biblično skupino, v sredo 7. 10. za tajništvo ŽPS. Srečanja se bodo začela ob 20:00.
DUHOVNE VAJE ZA BIRMANCE
V vikendu od 9. do 11. oktobra bodo duhovne vaje v Klancu pri Kozini za 9. razred. Naslednji vikend od 16. do 18. oktobra pa za 8. razred.
Letošnji Teden za življenje bo potekal od 4. do 11. oktobra pod naslovom »Dam svoje življenje, da ga zopet prejmem« (Jn 10, 17). Združimo se v hvaležnosti Gospodu za dar življenja in za Njegovo daritev za nas; združimo se tudi v veliki želji in prošnji, da bi vsi lahko v moči te daritve svoje življenje z veseljem in upanjem podarjali.
SREČANJE MLADIH
Mladi od Šempasa do Solkana, prav lepo povabljeni v petek, 9. oktobra ob 19:45 v Kromberk, kjer bomo imeli skupno srečanje. Čas, ki ga boste namenili drugemu vas bo napolnil z veseljem in upanjem, da niste sami. Posladkali se bomo tudi s pečenim kostanjem. Ne zamudite, pridite!
VERA IN LUČ
Srečanje goriške skupine Vera in luč bo tokrat na Sveti Gori v nedeljo, 11. 10. ob 13:00.
ŠOLA VERSKEGA POGLABLJANJA
Vse, ki želite poglobiti svoje znanje, vabimo, da se pridružite šoli verskega poglabljanja. Srečanja se začnejo v sredo, 14. oktobra ob 19.30 pri Kristusu Odrešeniku v Novi Gorici.
PRILOGA – STR. 1
Čas Ilirskih provinc (1809-1813) se je najbolj vtisnil v ljudski spomin, ker je tedaj francoska oblast z reformami globlje posegla v vsakdanjik ljudi.
Od reform so si ljudje najbolj zapomnili tiste, ki so globlje posegle v življenje. Občine, ki so bile uvedene, so na svoje čelo dobile župane – mere. Tako se je hiše, v kateri je bil doma mer, oprijelo domače ime Merija ali Merišija. Obvezne civilne poroke se je oprijelo več zafrkljivih poimenovanj: poroka po cigansko, poroka pod tepko ali lipo in poroka “te hočem, če me ti hočeš”.
Ker so uprava Ilirskih provinc in Napoleonove vojne požirale ogromno denarja, je to zahtevalo velike davke. Zaradi tega se je zanje med ljudmi uveljavilo poimenovanje “franki” oz. “fronki”, ki je na Goriškem živelo vse do konca 19. stol. Na ljudi pa niso pritiskali samo davki, ampak tudi kontribucije (dajatve v naravi in blagu) za vojsko. Težak davek med moškimi je zahtevala mobilizacija v francosko vojsko. Zato so mnogi fantje in možje zbežali iz Ilirskih provinc na avstrijsko ozemlje. Med njimi so nastale “dezerterske pesmi”, ki so imele nekakšno osrednjo poanto, da “nam je prav lepo v Avstriji, ker nam ni treba v vojsko za Napoleona.”
Pritiski, ki jih je prenašal kmet, so upodobljeni na panjski končnici, kjer kmet ziblje francoskega vojaka v zibki. Povedati hoče, da je Francoz najprej od kmeta z grožnjami izsilil hrano in vino, nato sit in pijan zahteval, da ga kmet ziblje v zibki. Kmet je počakal, da je Francoz zaspal in ga je nato z zibelko vred prevrnil. Iz čebelarskega sveta se je ohranil tudi panj v podobi francoskega vojaka.
V dobrem spominu so ostali Francozi zaradi ukrepov, s katerimi so zatrli rokovnjače in druge oblike kriminala ter zagotovili varnost imetja in oseb. Izročilo pravi, da se je lahko puščalo vrata hiš odklenjena in hodilo okrog z denarjem v roki, ne da bi te kdo napadel.
Sobivanje domačinov in francoskih vojakov je omogočilo globlje stike. Francozi so se poročili s Slovenkami, po propadu Ilirskih provinc leta 1813 pa ostali in tako prinesli francoske priimke, npr. tiste z naglasom na koncu. Razlike med jezikoma so povzročale tudi zabavne pomote: vojak, ki je stražil most, je na kmeta, ki se ni hotel ustaviti, vpil, naj se ustavi, ali pa bo “kaput” – mrtev. A kmet je veselo silil naprej, ker je mislil, da bo od Francoza dobil “kapot”– plašč. Zgodba se je kljub nesporazumu končala srečno.
Francozi so v času Ilirskih provinc marsikaj postorili na prometnicah, zato se je nekaterih objektov oprijel pridevek “Napoleonov”. Tako je zanimivo, da imamo na Goriškem, kot edini v Sloveniji, kar tri Napoleonove mostove: pri Kobaridu, Ajbi in Podbeli. A so po trditvah stroke vsi starejši od Napoleonovega časa.
Miloš Fon
PRILOGA STR. 2
STRIC JANEZ
Leta 1974 je idrijski župnik in dekan g. Janez Filipič postal »monsinjor«. Ljudje so ga spraševali, kako naj ga poslej imenujejo. Odgovoril jim je. »Recite mi stric Janez«. To ime je ohranil za zmeraj.
Ta hudomušna drobtinica lahko vsaj nekoliko nakaže podobo duhovnika, ki je znal razbrati, kaj ljudje potrebujejo in izpolniti svoje poslanstvo.
POT DO DUHOVNIŠTVA
Rodil se je 23. januarja 1922 v Lazcu (župnija Otalež), kjer je obiskoval osnovno šolo, gimnazijo in bogoslovje pa v Gorici, kjer je z vrstniki doživljal zatiranje slovenstva. Vedno je bil pokončen Slovenec. V duhovnika je bil posvečen 28. junija 1946 v Gorici.
DUHOVNIK V TEŽKIH ČASIH
Po novi maši je bil kaplan v Idriji, kjer je ostal 33 let. Nato je bil do smrti (1. februarja 2000; pokopan je v Otaležu) župnik v Lokavcu.
Duhovniško službo je začel v času, ki Cerkvi ni bil naklonjen, ko so predvsem duhovniki, ki so v času fašizma ohranjali slovensko istovetnost in kulturo, postali prvi »sovražniki ljudstva«. Tudi sam je doživel preganjanje (zaprt od 5. avgusta do 30. oktobra 1948) in celo mučenje. Pripovedoval mi je, kako so ga zvečer odpeljali, zvezali roke in noge in potem še ob hrbtu roke in noge skupaj, ga tako zasliševali in šele zjutraj izpustili, da ljudje ne bi opazili! Niso ga zlomili.
DOBRI PASTIR
Svoje poslanstvo je opravljal zavzeto v duhovnem in pastoralnem pomenu besede. V Idriji je uredil župnijski arhiv. Napisal je tri knjige o Idriji, Lokavcu in Otaležu. V času koncila je sledil prenovi, ki jo je s pomočjo kaplanov in sodelavcev vpeljeval v župniji, da je kmalu postala odraz sodobne župnije, ki odgovarja na potrebe svojega časa. Skupaj s s. Efremo (usmiljenka) je že v tistih časih veliko naredil na področju dobrodelnosti in solidarnosti.
Njegova prizadevanja so na vseh ravneh obrodila bogate sadove, tudi v duhovnih in redovnih poklicih v Idriji in v Lokavcu. Rad se je družil z duhovniki in jih povezoval študijsko, delavno in tudi družabno. Župnišče je bilo zaradi njega in sester sv. Križa vedno odprto za vsakogar.
ŽUPNIJSKA CERKEV
Oblasti so sklenile, da se mora župnijska cerkev sv. Barbare umakniti urbanističnim načrtom mesta. Dekana Žagarja so zaprli, kaplana Filipiča poslali k vojakom in cerkev porušili.
Filipič se je vrnil v Idrijo in začel dolgoleten boj za novo župnijsko cerkev. Iskanje pomoči in sredstev, doma in v tujini, urejanje dovoljenj in druge dokumentacije, je zahtevalo vztrajnega človeka. Njegova prizadevanja so bila okronana, ko je bila na mestu nekdanje cerkve Sv. Križa 1. maja 1969 posvečena župnijska cerkev sv. Jožefa delavca, zgrajena po načrtih arhitekta Toneta Bitenca.
DARITEV BODI TI ŽIVLJENJE CELO
Njegovo življenje potrjuje novomašno geslo, da je bil zvest do konca.
Aleš Rupnik
PRILOGA STR. 3
DRUŽINSKA MOLITEV TEMELJ VERE
Mesec oktober zaznamuje začetek akademskega leta. Tudi po naših župnijah bomo začeli s programi, ki bodo prepoznavno znamenje našega dela.
Leto, ki je pred nami, je zaznamovano s pripravo na slovenski evharistični kongres in z letom duhovništva. Obe vsebini se med seboj dopolnjujeta. Želita nas spodbujati k poglobitvi vere v evharistično skrivnost in Jezusovo navzočnost v sveti evharistiji, pa tudi k večjemu razumevanju vloge duhovnika sredi med nami.
Mesec oktober nas vabi tudi k rožnovenski pobožnosti. V vsaki župnijski cerkvi se običajno pred mašo moli rožni venec, vendar je ta molitev veliko bolj poudarjena v mesecu oktobru. Povabljeni smo, da se v večjem številu zbiramo k skupni molitvi v cerkvi, pa tudi da molitev rožnega venca postane naša družinska molitev.
Vernost naših prednikov je na poseben način oblikovala družinska molitev, katere sestavni del je bil prav rožni venec. Tudi danes smo povabljeni, da poživimo družinsko molitev, ki je v marsikateri krščanski družini odsotna ali zelo občasna in skrajšana. Skupna družinska molitev zagotavlja rast v veri celi družini. Pomislimo na otroke, ki ob molitvi staršev odkrivajo prijateljski odnos do Boga, pomislimo na stare starše, ki s svojim zgledom spodbujajo mlade družine, da izpolnijo svojo krščansko poklicanost. Čudovit je rek, ki je tudi življenjska izkušnja mnogih zakonov in družin: »Družina, ki skupno moli, ostane skupaj.«
V molitvi rožnega venca častimo Marijo, božjo mater in jo sprejemamo kot našo duhovno mater in priprošnjico pri Bogu. Obenem skupaj z njo molimo in premišljujemo dogodke našega odrešenja. S tem odkrivamo njeno zgodovinsko vlogo, ki jo je tako enkratno uresničila. Obenem postaja njen zgled tudi nam v oporo na poti naše vere.
Družinska molitev ima lahko različne oblike. Vsaka družina mora najti svoj način molitve. Vendar nam je rožni venec lahko v veliko pomoč. In odkrili bomo učinkovitost molitve.
Ob različnih aktivnostih in marsikdaj preobremenjenostih bomo odkrili v družinski molitvi duhovno oporo za resnično rast v veri in krščanskem življenju.
Krščansko družino najgloblje zaznamuje skupna molitev. Poživimo vir blagoslova in milosti.
Janez Kržišnik
KAPELA
HVALAHvala vsem, ki ste si na današnjo Frančiškovo nedeljo, ko smo častili Najsvetejše, vzeli čas za Njega, ki je skrit pod podobo kruha. Naj Vam evharistični Gospod nakloni obilo milosti in blagoslova .
SVETOPISEMSKA SKUPINA
Jutri, v ponedeljek 5. oktobra, prične z rednimi srečanji svetopisemska skupina. Tudi letos nas bo nagovarjal apostol Pavel. Ljubitelji knjige vseh knjig prav lepo vabljeni zvečer po sveti maši ob 19:30.
ROMANJE V OLIMJE
Čimprej se prijavite, še so prosta mesta. Oglasite se v zakristiji ali pridite v času uradnih ur.
POKOJNA
V nedeljo, 20. 9. smo se na pokopališču Šempeter pri Gorici poslovili od pokojne Ivanke Madric (94), Angela Besednjaka 5. Naj si po dolgih letih zemeljskega življenja spočije pri Njem.
KRISTUS ODREŠENIK
VEROUK ZA PREDŠOLSKEStarše otrok za predšolski verouk obveščamo, da se kateheza začne v četrtek, 8. 10. ob 16.15.
PRAZNIK PRVEGA SVETEGA OBHAJILA
Na prejem tega zakramenta se pripravlja 13 otrok.
Pred praznikom se dobimo še v ponedeljek ob 17:30 ko bo obenem tudi spoved. K spovedi vabimo starše, sorodnike, botre in druge.
Sveto obhajilo bo v nedeljo, 11. 10. ob 11. uri. Zberemo se 15 minut prej na hodniku pred učilnicami.
Starši prvoobhajancev vabijo, da se po slovesnosti pridružimo njihovim družinam na zakuski. Staršem hvala za povabilo!
V tednu po svetem obhajilu se bomo s prvoobhajanci dobivali vsak večer ob 19:00 in poglabljali ljubezen do Jezusa v evharistiji.
OTROŠKI PEVSKI ZBOR
Zborček je začel vajami in vabi navdušene pevce. Za vse informacije kličite Metko Baša, tel. 040 429 358.
MLADI
Tokrat se dobimo v petek ob 19:15 in gremo nato skupaj na kostanjev piknik v Kromberk. Povabi še prijatelje!
STARŠI
Ponovitev srečanja za starše 5. in 6. razreda je v torek po večerni maši.
KROMBERK IN VOGRSKO
ROŽNOVENSKA NEDELJANa Vogrskem je danes ob 16. uri slovesna maša s procesijo - ob sodelovanju domače godbe na pihala. Pred mašo je od 15. ure prilika za spoved in molitev rožnega venca, po sklepu pa skromna pogostitev. Lepo vabljeni!
MOLITEV ROŽNEGA VENCA
V oktobru molimo med tednom v cerkvi rožni venec ob oznanjeni uri, nakar sledi sveta maša. Tudi doma radi zmolimo vsaj po eno desetko ob skrivnostih odrešenja.
OTROCI IN STARŠI
Potrudimo se za skrbno sodelovanje pri verouku ter za redno molitev in sodelovanje pri maši!
STARI IN BOLEHNI
Prihodnjo nedeljo (11. 10.) se srečamo v Kromberku ob 16. uri (od 15. ure prilika za spoved), ko boste med mašo lahko prejeli tudi zakrament bolniškega maziljenja, na Vogrskem pa bo tako srečanje v nedeljo, 18. oktobra ob 10:30.
SOLKAN
OKTOBERŽivljenje nas često razburja, rožni venec pa vedno umirja. 20 minut pred mašo molimo skupaj rožni venec v cerkvi.
PRVOOBHAJANCI 2010
pridejo na prvo srečanje skupaj s starši v nedeljo 11. 10. ob 10:00 k maši in po maši.
STARŠI
V torek 6. 10. ob 20:00 so na srečanje vabljeni starši 1. razreda veroučencev.
SVETOPISEMSKA SKUPINA
V sredo 7. 10. ob 20:00.
POPRAVEK
V prejšnji številki Oznanil je v seznamu prvoobhajancev napaka. Zadnja na seznamu je Larisa. Tiskarski škrat se opravičuje.
ŠEMPAS – OSEK
KRSTS starši se srečamo v torek ob 17:30, da se pripravimo na krstno slavje, ki bo v nedeljo.
ŠEMPETER
SREČANJA V ŽUPNIJITa teden bodo srečanja v ponedeljek, 5. 10. za katehistinje, v torek, 6. 10. za biblično skupino, v sredo 7. 10. za tajništvo ŽPS. Srečanja se bodo začela ob 20:00.
DUHOVNE VAJE ZA BIRMANCE
V vikendu od 9. do 11. oktobra bodo duhovne vaje v Klancu pri Kozini za 9. razred. Naslednji vikend od 16. do 18. oktobra pa za 8. razred.
SKUPNA OZNANILA
TEDEN ZA ŽIVLJENJELetošnji Teden za življenje bo potekal od 4. do 11. oktobra pod naslovom »Dam svoje življenje, da ga zopet prejmem« (Jn 10, 17). Združimo se v hvaležnosti Gospodu za dar življenja in za Njegovo daritev za nas; združimo se tudi v veliki želji in prošnji, da bi vsi lahko v moči te daritve svoje življenje z veseljem in upanjem podarjali.
SREČANJE MLADIH
Mladi od Šempasa do Solkana, prav lepo povabljeni v petek, 9. oktobra ob 19:45 v Kromberk, kjer bomo imeli skupno srečanje. Čas, ki ga boste namenili drugemu vas bo napolnil z veseljem in upanjem, da niste sami. Posladkali se bomo tudi s pečenim kostanjem. Ne zamudite, pridite!
VERA IN LUČ
Srečanje goriške skupine Vera in luč bo tokrat na Sveti Gori v nedeljo, 11. 10. ob 13:00.
ŠOLA VERSKEGA POGLABLJANJA
Vse, ki želite poglobiti svoje znanje, vabimo, da se pridružite šoli verskega poglabljanja. Srečanja se začnejo v sredo, 14. oktobra ob 19.30 pri Kristusu Odrešeniku v Novi Gorici.
PRILOGA – STR. 1
FRANCOZI V LJUDSKEM IZROČILU (2)
Čas Ilirskih provinc (1809-1813) se je najbolj vtisnil v ljudski spomin, ker je tedaj francoska oblast z reformami globlje posegla v vsakdanjik ljudi.
Od reform so si ljudje najbolj zapomnili tiste, ki so globlje posegle v življenje. Občine, ki so bile uvedene, so na svoje čelo dobile župane – mere. Tako se je hiše, v kateri je bil doma mer, oprijelo domače ime Merija ali Merišija. Obvezne civilne poroke se je oprijelo več zafrkljivih poimenovanj: poroka po cigansko, poroka pod tepko ali lipo in poroka “te hočem, če me ti hočeš”.
Ker so uprava Ilirskih provinc in Napoleonove vojne požirale ogromno denarja, je to zahtevalo velike davke. Zaradi tega se je zanje med ljudmi uveljavilo poimenovanje “franki” oz. “fronki”, ki je na Goriškem živelo vse do konca 19. stol. Na ljudi pa niso pritiskali samo davki, ampak tudi kontribucije (dajatve v naravi in blagu) za vojsko. Težak davek med moškimi je zahtevala mobilizacija v francosko vojsko. Zato so mnogi fantje in možje zbežali iz Ilirskih provinc na avstrijsko ozemlje. Med njimi so nastale “dezerterske pesmi”, ki so imele nekakšno osrednjo poanto, da “nam je prav lepo v Avstriji, ker nam ni treba v vojsko za Napoleona.”
Pritiski, ki jih je prenašal kmet, so upodobljeni na panjski končnici, kjer kmet ziblje francoskega vojaka v zibki. Povedati hoče, da je Francoz najprej od kmeta z grožnjami izsilil hrano in vino, nato sit in pijan zahteval, da ga kmet ziblje v zibki. Kmet je počakal, da je Francoz zaspal in ga je nato z zibelko vred prevrnil. Iz čebelarskega sveta se je ohranil tudi panj v podobi francoskega vojaka.
V dobrem spominu so ostali Francozi zaradi ukrepov, s katerimi so zatrli rokovnjače in druge oblike kriminala ter zagotovili varnost imetja in oseb. Izročilo pravi, da se je lahko puščalo vrata hiš odklenjena in hodilo okrog z denarjem v roki, ne da bi te kdo napadel.
Sobivanje domačinov in francoskih vojakov je omogočilo globlje stike. Francozi so se poročili s Slovenkami, po propadu Ilirskih provinc leta 1813 pa ostali in tako prinesli francoske priimke, npr. tiste z naglasom na koncu. Razlike med jezikoma so povzročale tudi zabavne pomote: vojak, ki je stražil most, je na kmeta, ki se ni hotel ustaviti, vpil, naj se ustavi, ali pa bo “kaput” – mrtev. A kmet je veselo silil naprej, ker je mislil, da bo od Francoza dobil “kapot”– plašč. Zgodba se je kljub nesporazumu končala srečno.
Francozi so v času Ilirskih provinc marsikaj postorili na prometnicah, zato se je nekaterih objektov oprijel pridevek “Napoleonov”. Tako je zanimivo, da imamo na Goriškem, kot edini v Sloveniji, kar tri Napoleonove mostove: pri Kobaridu, Ajbi in Podbeli. A so po trditvah stroke vsi starejši od Napoleonovega časa.
Miloš Fon
PRILOGA STR. 2
SPOMINJAMO SE DUHOVNIKOV NA GORIŠKEM
MSGR. JANEZ FILIPIČ
STRIC JANEZ
Leta 1974 je idrijski župnik in dekan g. Janez Filipič postal »monsinjor«. Ljudje so ga spraševali, kako naj ga poslej imenujejo. Odgovoril jim je. »Recite mi stric Janez«. To ime je ohranil za zmeraj.
Ta hudomušna drobtinica lahko vsaj nekoliko nakaže podobo duhovnika, ki je znal razbrati, kaj ljudje potrebujejo in izpolniti svoje poslanstvo.
POT DO DUHOVNIŠTVA
Rodil se je 23. januarja 1922 v Lazcu (župnija Otalež), kjer je obiskoval osnovno šolo, gimnazijo in bogoslovje pa v Gorici, kjer je z vrstniki doživljal zatiranje slovenstva. Vedno je bil pokončen Slovenec. V duhovnika je bil posvečen 28. junija 1946 v Gorici.
DUHOVNIK V TEŽKIH ČASIH
Po novi maši je bil kaplan v Idriji, kjer je ostal 33 let. Nato je bil do smrti (1. februarja 2000; pokopan je v Otaležu) župnik v Lokavcu.
Duhovniško službo je začel v času, ki Cerkvi ni bil naklonjen, ko so predvsem duhovniki, ki so v času fašizma ohranjali slovensko istovetnost in kulturo, postali prvi »sovražniki ljudstva«. Tudi sam je doživel preganjanje (zaprt od 5. avgusta do 30. oktobra 1948) in celo mučenje. Pripovedoval mi je, kako so ga zvečer odpeljali, zvezali roke in noge in potem še ob hrbtu roke in noge skupaj, ga tako zasliševali in šele zjutraj izpustili, da ljudje ne bi opazili! Niso ga zlomili.
DOBRI PASTIR
Svoje poslanstvo je opravljal zavzeto v duhovnem in pastoralnem pomenu besede. V Idriji je uredil župnijski arhiv. Napisal je tri knjige o Idriji, Lokavcu in Otaležu. V času koncila je sledil prenovi, ki jo je s pomočjo kaplanov in sodelavcev vpeljeval v župniji, da je kmalu postala odraz sodobne župnije, ki odgovarja na potrebe svojega časa. Skupaj s s. Efremo (usmiljenka) je že v tistih časih veliko naredil na področju dobrodelnosti in solidarnosti.
Njegova prizadevanja so na vseh ravneh obrodila bogate sadove, tudi v duhovnih in redovnih poklicih v Idriji in v Lokavcu. Rad se je družil z duhovniki in jih povezoval študijsko, delavno in tudi družabno. Župnišče je bilo zaradi njega in sester sv. Križa vedno odprto za vsakogar.
ŽUPNIJSKA CERKEV
Oblasti so sklenile, da se mora župnijska cerkev sv. Barbare umakniti urbanističnim načrtom mesta. Dekana Žagarja so zaprli, kaplana Filipiča poslali k vojakom in cerkev porušili.
Filipič se je vrnil v Idrijo in začel dolgoleten boj za novo župnijsko cerkev. Iskanje pomoči in sredstev, doma in v tujini, urejanje dovoljenj in druge dokumentacije, je zahtevalo vztrajnega človeka. Njegova prizadevanja so bila okronana, ko je bila na mestu nekdanje cerkve Sv. Križa 1. maja 1969 posvečena župnijska cerkev sv. Jožefa delavca, zgrajena po načrtih arhitekta Toneta Bitenca.
DARITEV BODI TI ŽIVLJENJE CELO
Njegovo življenje potrjuje novomašno geslo, da je bil zvest do konca.
Aleš Rupnik
PRILOGA STR. 3
NASVETI ZA BRANJE SVETEGA PISMA
BRANJE SVETEGA PISMA
Marsikdo bi rad bral Sveto pismo, pa ne ve, kako naj se loti. V Mehiki poteka v teh tednih mesec branja Svetega pisma. Škof v Querétaro, ki je med drugim tudi svetopisemski strokovnjak, je za to priložnost napisal Deset zapovedi za koristnejše branje Svetega pisma.
Njegove nasvete posnemamo iz agencije Zenit.
* * *
1. Ne misli, da si ti prvi bralec/ka Svetega pisma. Ogromno ljudi je v stoletjih bralo Božjo besedo, premišljevali so jo, živeli po njej in jo posredovali dalje. Najboljši razlagalci Svetega pisma so svetniki.
2. Sveto pismo je knjiga cerkvenega občestva. Branje Svetega pisma, tudi kadar ga bere kdo sam zase, ni samotarsko opravilo. Za uspešno branje se uvrstimo v velik cerkven tok, ki ga vodi Sveti Duh.
3. Sveto pismo je Nekdo. Zaradi tega se istočasno bere in slavi. Najboljše branje se opravlja pri bogoslužju.
4. Središče Svetega pisma je Jezus Kristus. Zato beremo Sveto pismo pod Jezusovim pogledom. Jezus Kristus je Ključ za razumevanja Svetega pisma.
5. V Svetem pismu so dogodki in izreki, dejanja in besede, ki so tesno povezani drug z drugim; besede oznanjajo in osvetljujejo dejstva; dejstva potrjujejo besede.
6. Glede vprašanja, kje začeti z branjem, svetujemo, da je morda najbolje začeti z branjem evangelijev. Potem nadaljujemo z Apostolskimi deli in Pismi. Vmes preberemo s kakšno knjigo iz Stare zaveze. Psalmi so molitev skupnosti in skupin. Preroki so duša Stare zaveze, njim je potrebno posvetiti poseben študij.
7. Sveto pismo osvojimo z obleganjem, kakor Judje mesto Jeriho. Zato je dobro brati vzporedne odlomke. Kar zahteva nekaj časa, je pa zelo koristno. Eno besedilo pojasni drugo, kakor je rekel že sv. Avguštin: »Stara zaveza postane jasna v Novi zavezi in Nova zaveza se skriva v Stari zavezi.«
8. Sveto pismo moramo brati in premišljevati z istim duhom, kakor je bilo napisano. Glavni pisec Svetega pisma je Sveti Duh, tako je tudi glavni razlagalec Božje besede. Kadar beremo Sveto pismo, ga moramo klicati nase in se mu po branju zahvaliti.
9. Svetega pisma ne smemo nikoli uporabljati za to, da bi druge kritizirali ali obsojali.
10. Vsako izmed svetopisemskih besedil je nastalo v določenem času in v določenem načinu tedanjega izražanja. Če tega ne upoštevamo, manipuliramo z Božjo besedo, izgovarjamo Božje ime nespoštljivo, brez potrebe – v prazno.
Njegove nasvete posnemamo iz agencije Zenit.
* * *
1. Ne misli, da si ti prvi bralec/ka Svetega pisma. Ogromno ljudi je v stoletjih bralo Božjo besedo, premišljevali so jo, živeli po njej in jo posredovali dalje. Najboljši razlagalci Svetega pisma so svetniki.
2. Sveto pismo je knjiga cerkvenega občestva. Branje Svetega pisma, tudi kadar ga bere kdo sam zase, ni samotarsko opravilo. Za uspešno branje se uvrstimo v velik cerkven tok, ki ga vodi Sveti Duh.
3. Sveto pismo je Nekdo. Zaradi tega se istočasno bere in slavi. Najboljše branje se opravlja pri bogoslužju.
4. Središče Svetega pisma je Jezus Kristus. Zato beremo Sveto pismo pod Jezusovim pogledom. Jezus Kristus je Ključ za razumevanja Svetega pisma.
5. V Svetem pismu so dogodki in izreki, dejanja in besede, ki so tesno povezani drug z drugim; besede oznanjajo in osvetljujejo dejstva; dejstva potrjujejo besede.
6. Glede vprašanja, kje začeti z branjem, svetujemo, da je morda najbolje začeti z branjem evangelijev. Potem nadaljujemo z Apostolskimi deli in Pismi. Vmes preberemo s kakšno knjigo iz Stare zaveze. Psalmi so molitev skupnosti in skupin. Preroki so duša Stare zaveze, njim je potrebno posvetiti poseben študij.
7. Sveto pismo osvojimo z obleganjem, kakor Judje mesto Jeriho. Zato je dobro brati vzporedne odlomke. Kar zahteva nekaj časa, je pa zelo koristno. Eno besedilo pojasni drugo, kakor je rekel že sv. Avguštin: »Stara zaveza postane jasna v Novi zavezi in Nova zaveza se skriva v Stari zavezi.«
8. Sveto pismo moramo brati in premišljevati z istim duhom, kakor je bilo napisano. Glavni pisec Svetega pisma je Sveti Duh, tako je tudi glavni razlagalec Božje besede. Kadar beremo Sveto pismo, ga moramo klicati nase in se mu po branju zahvaliti.
9. Svetega pisma ne smemo nikoli uporabljati za to, da bi druge kritizirali ali obsojali.
10. Vsako izmed svetopisemskih besedil je nastalo v določenem času in v določenem načinu tedanjega izražanja. Če tega ne upoštevamo, manipuliramo z Božjo besedo, izgovarjamo Božje ime nespoštljivo, brez potrebe – v prazno.
Prevedel in povzel Gašper Rudolf
PRILOGA STR. 4
SREČANJE V KRAKOVU
V Krakovu so v začetku septembra pripravili mednarodno srečanje: »Religije in kulture v dialogu: 70 let od začetka II. svetovne vojne«. Na srečanju, ki sta ga organizirali Skupnost sv. Egidija in Krakovska nadškofija so se zbrali predstavniki krščanstva, judovstva, islama in budizma ter političnega življenja.
NADALJEVANJE POBUD
Papež Janez Pavel II. je 27. oktobra 1986 v Assisi povabil voditelje svetovnih religij, da bi molili za mir. Takrat je povedal: »To je delavnica, ki je odprta za vse, ne samo za strokovnjake, znanstvenike in stratege. Mir je univerzalna odgovornost«.
Mir zahteva resnico in vzajemno odpuščanje. To so v pismu leta 1965 poljski škofje sporočili nemškim škofom in besede potrdili s skupno molitvijo v začetku letošnjega septembra. Ne moremo in ne smemo pozabiti zla, toda le srce, ki je osvobojeno sovraštva, je svobodno.
V DANAŠNJEM SVETU
Danes so v porastu so nacionalizmi in nestrpnost do tujcev. Papežev glas iz Assisija vabi, da delo nadaljujemo. Po tragediji II. svetovne vojne se moramo vsi zavedati, da je mir temeljno prepričanje vseh religij in ne samo ključna beseda v judovskem in krščanskem Svetem pismu.
EVROPSKA PRIHODNOST
Glavne vrednote, na katerih mora temeljiti Evropa so: svoboda, človekove pravice, toleranca, solidarnost, boj proti revščini in zaščita okolja. Ob posledicah finančne in gospodarske krize, je negativno znamenje današnjega časa, da svet živi brez upanja, veselja, se vrti okrog samega sebe.
DIALOG MED RELIGIJAMI
Ne glede na njihovo različnost imajo religije isti cilj: dostojanstvo človeka in njegovega duhovnega bogastva. Dialog med religijo in politiko je potreben zaradi skupnih prizadevanj za dostojno življenje človeka in vsega človeštva. Smo šele na začetku poti, s katero želimo preraščati stare nesporazume in predsodke. Cilj dialoga je razumevanje in prijateljstvo med narodi in religijami. Številnim skeptikom in nasprotnikom dialoga sporočamo: ne bomo prenehali.
SPOMINSKA SLOVESNOST
Zadnji dan so udeleženci obiskali koncentracijsko taborišče Auschwitz – Birkenau, ko so po tihem mimohodu po taborišču na spomenik žrtvam holokavsta položili cvetje. Zadnji šopek so položili otroci v imenu novih generacij.
Pretresljiva so bila pričevanja preživelih grozot koncentracijskih taborišč: velikega rabina Israela Meira Laua in Ceije Stojke.
Po molitvi za pokojne predstavnikov Židovske skupnosti, so si udeleženci izmenjali pozdrav miru. Popoldne so na več krajih v Krakovu molili za mir in se potem v procesiji miru napotili na glavni krakovski trg, kjer je bila zaključna slovesnost.
Aleš Rupnik
Čudež narave
Karel se je hvalil, da je najboljši lovec. Nekega dne je vzel na lov nečaka. Karel reče: »Zdaj pa glej, poba, kako ga bom pihnil!«
Karel ustreli, toda fazan je letel naprej. In Karel razloži: »Poba, videl si čudež narave! Videl si leteti mrtvega fazana!«
PRILOGA STR. 4
RELIGIJE IN KULTURE V DIALOGU
SREČANJE V KRAKOVU
V Krakovu so v začetku septembra pripravili mednarodno srečanje: »Religije in kulture v dialogu: 70 let od začetka II. svetovne vojne«. Na srečanju, ki sta ga organizirali Skupnost sv. Egidija in Krakovska nadškofija so se zbrali predstavniki krščanstva, judovstva, islama in budizma ter političnega življenja.
NADALJEVANJE POBUD
Papež Janez Pavel II. je 27. oktobra 1986 v Assisi povabil voditelje svetovnih religij, da bi molili za mir. Takrat je povedal: »To je delavnica, ki je odprta za vse, ne samo za strokovnjake, znanstvenike in stratege. Mir je univerzalna odgovornost«.
Mir zahteva resnico in vzajemno odpuščanje. To so v pismu leta 1965 poljski škofje sporočili nemškim škofom in besede potrdili s skupno molitvijo v začetku letošnjega septembra. Ne moremo in ne smemo pozabiti zla, toda le srce, ki je osvobojeno sovraštva, je svobodno.
V DANAŠNJEM SVETU
Danes so v porastu so nacionalizmi in nestrpnost do tujcev. Papežev glas iz Assisija vabi, da delo nadaljujemo. Po tragediji II. svetovne vojne se moramo vsi zavedati, da je mir temeljno prepričanje vseh religij in ne samo ključna beseda v judovskem in krščanskem Svetem pismu.
EVROPSKA PRIHODNOST
Glavne vrednote, na katerih mora temeljiti Evropa so: svoboda, človekove pravice, toleranca, solidarnost, boj proti revščini in zaščita okolja. Ob posledicah finančne in gospodarske krize, je negativno znamenje današnjega časa, da svet živi brez upanja, veselja, se vrti okrog samega sebe.
DIALOG MED RELIGIJAMI
Ne glede na njihovo različnost imajo religije isti cilj: dostojanstvo človeka in njegovega duhovnega bogastva. Dialog med religijo in politiko je potreben zaradi skupnih prizadevanj za dostojno življenje človeka in vsega človeštva. Smo šele na začetku poti, s katero želimo preraščati stare nesporazume in predsodke. Cilj dialoga je razumevanje in prijateljstvo med narodi in religijami. Številnim skeptikom in nasprotnikom dialoga sporočamo: ne bomo prenehali.
SPOMINSKA SLOVESNOST
Zadnji dan so udeleženci obiskali koncentracijsko taborišče Auschwitz – Birkenau, ko so po tihem mimohodu po taborišču na spomenik žrtvam holokavsta položili cvetje. Zadnji šopek so položili otroci v imenu novih generacij.
Pretresljiva so bila pričevanja preživelih grozot koncentracijskih taborišč: velikega rabina Israela Meira Laua in Ceije Stojke.
Po molitvi za pokojne predstavnikov Židovske skupnosti, so si udeleženci izmenjali pozdrav miru. Popoldne so na več krajih v Krakovu molili za mir in se potem v procesiji miru napotili na glavni krakovski trg, kjer je bila zaključna slovesnost.
Aleš Rupnik
Čudež narave
Karel se je hvalil, da je najboljši lovec. Nekega dne je vzel na lov nečaka. Karel reče: »Zdaj pa glej, poba, kako ga bom pihnil!«
Karel ustreli, toda fazan je letel naprej. In Karel razloži: »Poba, videl si čudež narave! Videl si leteti mrtvega fazana!«