PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

DOJEMANJE
Rekli so, da z nami ne bo tako hudo kot drugje, pomirjevali so nas, da imamo rezerve, ki jih še nismo aktivirali.
Zdaj vidimo, slišimo, morda razumemo  množice, ki prenašajo do neznosnosti ponižanja in izkoriščanja, pa tudi koliko časa se prehuda »družbena« dogajanja vlečejo v naših okoljih na Goriškem kakor v državi, brez pravega premisleka in resne odločitve odgovornih.
Tisti, ki so sprejeli odgovornost za urejanje odnosov v tej družbi in skrb za najšibkejše, dogajanja ne dojemajo. Iz njihovega obnašanja in govorjenja bi sklepali, da sploh ne dojemajo niti odgovornosti.
Recesija ima svojo težo, vendar je ne moremo kriviti za naše razprtije, zastarelo ureditev in brezčutnost, nered v zakonodaji in njeni veljavi.
V zadnjem tednu smo slišali z najvišjega vrha, da je potrebno probleme nastale v  eni izmed velikih firm, reševati z notranjim dialogom med izkoriščanimi in izkoriščevalci ter onimi vmes, ki da ščitijo najšibkejše in so porazdeljeni tako med izkoriščane kakor med izkoriščevalce, navzven pa se predstavljajo kot sindikat. Kako poceni!
Kot da v krute zgodbe niso vpleteni močni posamezniki in ustanove, privatniki in država: banke, ministrstva, notranji nadzor, državni nadzor, sodna veja oblasti, nadzor nad pranjem denarja, zakoni, ki naj ščitijo…

REKONSTRUKCIJA
Človekove pravice, socialna pravičnost, spoštovanje drugačnega prepričanja (precej ljudi, ki nastopajo v javnosti, tudi iz oblastnega kroga, imajo s tem težave!) so temelj, iz katerega se ureja družba, pri čemer nam pomaga, da smo del Evropske unije. 
Spričo velikanskih težav v zvezi z nadaljnjim razvojem, se že vidi, bomo imeli pri nas  zakasnitve.
Zdaj se tudi pred običajno neinformirano javnostjo kaže, da urejamo skupno življenje na  temeljih, na katerih je  mogoče organizirati skupinsko in posamično grabežljivost; ljudje na položajih so lahko neodgovorni pri nedelu in delu; splača se igračkanje s predpisi;  ukvarjamo se z nebistvenimi vprašanji in ne rešimo vprašanj, ki bi morala biti že davno urejena. 
Na ta način se namreč lahko kar naprej prepiramo. In vedno znova koga porazimo.
Če ne zberemo poguma za rekonstrukcijo celotnega družbenega sistema, nas kriza ne bo o ničemer poučila, udaril nas bo njen rep.

OBUP IN VDAJA?
Zaradi raznih potez, ki kažejo na notranjo krizo v naši deželi, med drugim vedno bolj tesno obkoljevanje kristjanov, posebno katoličanov, nam glede prihodnosti vliva upanje papež Benedikt XVI.
Okrožnico Ljubezen v resnici z letošnjega 29. junija sklepa z odstavkom, ki ga začenja takole: »Človek brez Boga ne ve, kam naj gre, in niti ne zmore dojeti, kdo da je. Spričo velikanskih težav v zvezi z razvojem narodov, ki nas skoraj silijo v obup in vdajo, nam prihaja na pomoč beseda Jezusa Kristusa, ki nam da vedeti: »Brez mene ne morete storiti ničesar« in nas opogumlja…

Gašper Rudolf

KAPELA

OKTOBER
V tednu, ki je pred nami, pričnemo z mesecem oktobrom. 1. 10. zvečer molimo pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice. V naši župniji pa vsako leto na prvo nedeljo v oktobru, ki je Frančiškova in rožnovenska, častimo Najsvetejše. Tudi letos bo tako. Smo v letu priprave ne evharistični kongres zato naj bo ta nedelja, 4. 10., za vse nas priložnost obnovitve ljubezni do Jezusa, ki je skrit pod podobo kruha. Pridite, molimo!

RAZPORED ČAŠČENJA NAJSVETEJŠEGA
-    sv. maši ob 6:30 in 8.
-    po maši ob 8. do 9. molitev rožnega venca in tiha molitev
-    sv. maša ob 10.
-    od 11:00 do 11:30 – molitev otrok in njihovih staršev
-    od 11:30 do 12:00 – samostanska družina
-    od 12:00 do 14:00 - „dežuranje“ pred Najsvetejšim
-    od 14:00 do 15:00 – molitev mladih
-    od 15:00 do 16:00  - Prenova v Duhu
-    od 16:00 do 17:00 – Svetopisemska skupina in Karitas
-    od 17:00 do 17:30 – ŽPS
-    od 17:30 do 18:00 – Župnijski pevski zbor
-    ob 18:00 slovesna sv maša ob zaključku čaščenja, ki jo bo daroval naš frančiškanski novomašnik p. Ambrož Mušič, kaplan iz Novega mesta

FRANČIŠKOV FESTIVAL
Ob zaključku praznovanja 800-letnice reda manjših bratov bo v soboto, 3. oktobra v Ljubljani zaključni Frančiškov festival. Prične se s sv. mašo v Šiški in nadaljuje popoldan v škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano.

ŽUPNIJSKO ROMANJE
V zakristiji sprejemamo prijave za župnijsko romanje v Olimje v soboto, 10.10.

KRISTUS ODREŠENIK

PRVOOBHAJANCI
Dobimo se skupaj s starši v ponedeljek ob 18. uri.

STARŠI
Starši 5. in 6. razreda se dobimo na srečanju v nedeljo, 4. 9. po maši ob 9. uri ali na ponovitvi v torek 29. 9. po večerni maši.

STREŽNIKI
Še vedno vabimo, da se okorajžite novi strežniki in to sporočite pri verouku.

MLADI
Vabljeni na srečanje v petek ob 19:00. Povabi še prijatelje.

OTROŠKI PEVSKI ZBOR
Zborček vabi nove in stare navdušene pevce. Prvič se dobite v četrtek, 1. oktobra ob 16:30. Za vse informacije kličite Metko Baša 040 429 358.

KROMBERK IN VOGRSKO

ZAHVALA
Bog povrni vsem darovalcem za semenišče in potrebe škofije na kvatrno nedeljo. V Kromberku smo nabrali 190 €, na Vogrskem pa 160 €.

SLOMŠKOVA NEDELJA
Danes se priporočimo našemu rojaku, blaženemu škofu Antonu Martinu Slomšku. Še posebej mu priporočimo vzgojitelje, šolnike in katehiste, da bi z ljubeznijo vzgajali mlade.

PEVSKE VAJE
V Kromberku so ob četrtkih po maši (19:30), za otroški zbor pa ob sobotah ob 10. uri. Dosedanji pevci vabijo tudi nove sodelavce, da bi z darom svojega glasu služili Bogu in ljudem.

ROŽNOVENSKA NEDELJA
Na Vogrskem bo prihodnjo nedeljo ob 16. uri slovesna maša s procesijo - ob sodelovanju godbe na pihala. Pred mašo bo prilika za spoved in molitev rožnega venca, po sklepu pa skromna pogostitev. Lepo vabljeni!

SOLKAN

VOŠČILO
Prvoobhajancem (Blažu, Kevinu, Kristjanu, Nejcu, Petru, Tilnu, Urbanu, Tadeju, Tilnu, Jani in Steli)  iskrena voščila ob tako pričakovanem dnevu. Želimo jim, da bi še naprej tako hrepeneli po Jezusu, se z njim srečevali na razne načine med dnevom in slovesno pri maši – odslej vsako nedeljo, predvsem pa naslednjo. Čestitke tudi novokrščencu Ianu! In staršem, ki so tako požrtvovalno sodelovali vse leto.   

MISTAGOGIJA
pomeni, da je zakrament skrivnost, v katero se moramo še in še poglabljati, da ne ostanemo na površju. Zato je po prazniku prvega obhajila teden zahvale. Vsak dan bomo pri maši odkrivali vedno novo bogastvo Jezusa, ki prihaja v nas v sv. hostiji.

MESEC ROŽNEGA VENCA
V cerkvi se za to molitev zbiramo vsak dan 20 minut pred mašo, v družini navadno zvečer, sami pa kadarkoli in kjerkoli med dnevom.

25. SEJA ŽPS
je bila 21. 9. Ob zgledu bl. Antona Martina smo premišljevali o evharistiji. V študijskem delu smo se podrobneje seznanili, kaj je slovenski evharistični kongres in kako naj se nanj v župniji še bolj pripravimo (češčenje vsak četrtek po maši, duhovni šopek – lističi na mizi verskega tiska, zavzeto in plodno obhajanje nedelje in nedeljske maše, skrb za vredno prejemanje obhajila…). Seznanili smo se s potekom letošnjega pastoralnega tečaja, škofijskega dne in zadnje seje območnega PS. Predlogi: darovati za sv. mašo ob godu ali rojstnem dnevu, 24-urno češčenje Najsvetejšega (ob celodnevnem češčenju na praznik Kristusa Kralja, če se bodo za nočne ure prijavili vsaj po trije), izbrati še nove izredne delivce obhajila, miloščino naj bi pobirali možje. Miklavževanje: dosedanja skupina, ki ga je 23 let tako zavzeto pripravljala, izroča skrb za to lepo prireditev mlajšim zakoncem.

 

ŠEMPAS – OSEK

SREČANJA
V Šempasu se s člani Župnijskega pastoralnega sveta srečamo v ponedeljek, 28. septembra ob 20:00.

STARŠI
Za starše birmancev iz Šempasa bo srečanje v torek, 29. septembra (v Šempasu) in iz Oseka v sredo, 30. septembra (v Oseku). Srečanja so ob 20:00.

PRVI PETEK
V petek dopoldne obiščem bolne na domu. Pol ure pred mašo ste povabljeni k molitvi pred Najsvetejšim. V tem času bom na razpolago za spoved, prav tako v soboto v Ozeljanu.
G. Bogdan bo starejše na domu obiskal v Oseku v petek in v Vitovljah v soboto dopoldne.

ROŽNI VENEC
K molitvi se zberemo pol ure pred večerno mašo, ob nedeljah v Šempasu takoj po maši in v Ozeljanu po dogovoru. V nedeljo, 4. oktobra molitev pripravijo bogoslužni sodelavci.

POROKA
V soboto, 19. septembra sta se v Ozeljanu poročila Matej Šuligoj in Helena Grmek. Čestitamo in voščimo vse najboljše.

ŠEMPETER

SREČANJA
V ponedeljek, 28. 9. ob 20:00 za starše 6. in 7. razreda, v soboto, 3. 10. ob 10:00 za strežnike, ob 15:00 za prvoobhajance in njihove starše.
 
ROŽNOVENSKA POBOŽNOST
Rožni venec bomo molili v cerkvi vsak večer med tednom pol ure pred mašo. K skupni molitvi rožnega venca vabim tudi družine, predvsem družine prvoohajancev in birmancev. Vsaj enkrat na teden naj bi se udeležili skupne molitve rožnega venca tudi v cerkvi. Skupno družinsko molitev obogatimo vsaj z desetko rožnega venca.
 
DUHOVNA OBNOVA OB PRVEM PETKU
V petek in soboto bo ura molitve pred Najsvetejšim ob 18:00. Medtem bo priložnost za spoved. Ob 19:00 bo sv. maša z nagovorom, po maši še blagoslov z Najsvetejšim.
 
OBISK MISIJONARJEV
V nedeljo, 4. 10. nas bodo pri obeh mašah nagovorili misijonarji, ki bodo vodili misijon v naši župniji od 13. do 22. novembra 2009.

SKUPNA OZNANILA

SREČANJE V ŠEMPETRU
Teden, ki je pred nami, zaznamuje nedeljsko srečanje za evharistično prenovo v pripravi na slovenski evharistični kongres v Šempetru pri Gorici ob 15:00. To srečanje bo vodil p. Tomaž Podobnik. Srečanje je namenjeno vsem župnijam GPO. Poleg pisnega oznanila spodbudimo to srečanje tudi po cerkvah. Ker takšna popoldanska srečanja niso množično obiskana, se moramo toliko bolj potruditi, da ljudi spodbudimo na srečanje, za katerim stojimo, pa se ga tudi sami udeležimo. Poleg češčenja SRT in nagovora bo ob 16:00 tudi skupno somaševanje in slovesen zaključek z blagoslovom z Najsvetejšim.

SKAVTI
V nedeljo 4. 10. 2009 bomo skavti iz stega Nova Gorica 1 stopili v novo skavtsko leto. Vabimo tudi nove člane. Vse informacije o sprejemu novih članov dobite na naši spletni strani http://nova-gorica1.skavt.net (rubrika Novi člani) ali na telefonski številki 041-318-938 (Luka).

KATEHETSKO PASTORALNA ŠOLA
V soboto, 3. oktobra bo ob 15:30 v prostorih cerkve Kristusa Odrešenika potekal vpis v Katehetsko pastoralno šolo. Ob 17. bo sveta maša ob začetku novega študijskega leta. Več informacij na zgibanki. Vabimo k odločitvi, da poglobite svoje teološko in pedagoško znanje.

PRILOGA STR 1

FRANCOZI V LJUDSKEM IZROČILU (1)

Napoleon, Francozi in njihova prisotnost pri nas so se kljub relativno kratkemu obdobju močno vtisnili v ljudski spomin. Ozko gledano je to obsegalo le 4 leta (1809-1813), širše pa okoli četrt stoletja, če se upošteva čas od odmevov na začetek francoske revolucije leta 1789 pa do dokončnega padca Napoleona leta 1815. Ker nam je to obdobje časovno še dokaj blizu in ker so prvi zapisi izročila in spominov nanj nastali že nekaj desetletij kasneje, so ohranjene zgodbe zelo realistične in stvarne. Izročilo še ni toliko preoblikovano, kot se je to zgodilo z izročilom o Turkih, ki poroča tudi o raznih nenavadnih in čudežnih dogodkih, čeprav bi se tudi za francoski čas našlo kak primer.
Glede na potek dogodkov od leta 1789 naprej, se Francozi najprej pojavijo v nekaterih ljudskih vojaških pesmih, ki opisujejo novačenje v avstrijsko vojsko in se nanašajo na vojne, ki so jih evropske države vodile proti revolucionarni Franciji, oziroma obratno. V njih mobilizirani fantje tožijo, da se težak vojaški stan še da kako prenesti, a kaj ko gredo na vojno s “Francozam”, s katerim ni šale. Bitke teh vojn so se bíle še daleč od našega ozemlja – v severozahodni Italiji, Švici in ob Renu.
Temu časovno sledijo spomini na boje, spopade, bitke in spremljajoče dogodke ob trikratnih francoskih pohodih čez slovensko ozemlje v letih 1797, 1805 in 1809. Ponekod še vedno poznajo natančne kraje manjših spopadov ali prask med Avstrijci in Francozi, po kateri cesti oz. poti so Francozi prodirali, kje so ropali, požigali, ubili kakega domačina ali pa je francoski poveljnik po lastnem preudarku ali na prošnjo domačega duhovnika preprečil, da bi se vojaki znesli nad kakim krajem. Prav tako se ve, kje, celo v kateri hiši, so spali, jedli, imeli konje, kje so počivali njihovi ranjenci... Prav tako izročilo pozna nastanitev francoskih posadk v času Ilirskih provinc. O spopadih je verjetno najbolj znana pripoved, kako so leta 1797 Francozi popadali v globoka korita Koritnice pri trdnjavi Kluže in kako je Koritnica še dolga leta potem ob visokih vodah naplavljala francosko orožje. Za bojujočimi vojskami so ostali posamezni kosi orožja, ki se jim pripisuje francoski izvor (npr. francoska topovska krogla v Vipavskem Križu). Spomin na boje se je ohranil tudi na panjskih končnicah, kjer se v nekih vojaških prizorih da razločiti vojake v avstrijskih in francoskih uniformah.
Čeprav je bil Napoleon na Slovenskem samo med pohodom leta 1797 na Goriškem (Gorica) in Koroškem ter ob povratku na Kranjskem (Ljubljana), ljudje v mnogih krajih po Sloveniji kažejo gostilne, v katerih naj bi se ustavil. Nam najbližja se nahaja v Šempasu nasproti bencinske črpalke. Ponekod še dodajajo, da mu je prav med postankom poginil “konj belec” in kažejo kraj, kjer so ga zakopali.

Miloš Fon

PRILOGA STR 2

Premalo znan Slovenec - svetniški kandidat

MSGR. JAKOB UKMAR (5)

 NEKAJ ODLOMKOV NJEGOVIH BESEDIL

IZ GOVORA 31. MAJA 1931
»Eni pravijo: Kar odpravimo slovensko pridiganje, ker v tej pokrajini že tako vsi razumejo italijansko. Pustimo ob strani vprašanje, ker v tej pokrajini že tako vsi razumejo italijansko, in ne glejmo zdaj na dejstvo, da mnogi ne poznajo dovolj italijanščine za svoje duhovno vodstvo, pustimo tudi vnemar pravno dejstvo, da je edinole cerkvena oblast pristojna določati način pridiganja, vprašam vas samo tole: ali je res, če se človek nauči drug jezik, da mora uživati manj naravnih pravic nego oni, ki je v splošni izobrazbi zaostal toliko, da zna en sam jezik?«

BOŽJA BESEDA
»Res. Božja beseda me je privlačevala v svojih mnogoterih jezikovnih izrazih. Preštudiral sem vse štiri evangelije v sirščini, zanimala me je arabščina, zaposlovala me je hebrejščina. Dvajset poglavij Biblije sem prebral v aramejščini… Preštudiral sem celotno osmerokotno prizmo kralja Senaheriba s klinopisom iz leta 701 pred Kristusom…«
 
IZ POGUMNIH PISEM V VATIKAN, npr. leta 1938
»Dejstvo, da v rimski kuriji prevladujejo italijanski kardinali in da so višji dostojanstveniki ravno tako Italijani, Cerkvi samo škoduje. Predvsem se tako ne morejo reševati hudi, pereči, nerešeni problemi med raznimi narodi, zlasti ne oni, ki zadevajo narodne manjšine, katere na razne načine trpinčijo in zatirajo. Že 2. avgusta 1921 je Benedikt XV. nemudoma pisno in javno obsodil nasilja, ki so jih fašisti izvajali…«
 
IZ PRIDIGE V CERKVI SV. ANTONA V TRSTU 15. AVGUSTA 1945
»… Slavljen Bog, Oče usmiljenja in Bog vse tolažbe (2 Kor 1,3), ki nam je po dolgih letih raznih preizkušenj omogočil doživeti ta sveti dan, ko se je v tem božjem hramu ponovno oglasilo naše cerkveno petje in se oznanja božja beseda v našem jeziku… Če bi naš narod propadel v verskem in moralnem oziru, bodite prepričani, da ga nobena politična sprememba in nobena socialna reforma ne mogla rešiti…«

IZ PREDAVANJA SLOVENSKIM DUHOVNIKOM V TRSTU 18.10.1953
»Nikar si ne delajmo iluzij: velik del vernikov živi v Stari zavezi, ko je Bog, da bi spodbujal k spoštovanju zakonov, obljubljal deželo, kjer se cedita mleko in med, kjer je obljubljeno dolgo življenje, žitnice polne hrane, kadi, ki prekipevajo od mošta. Mnogi verniki izpolnjujejo svoje verske dolžnosti, da bi jim tako Bog naklonil zdravje in srečo…«

povzel Gašper Rudolf

PRILOGA STR 3

OB SLOMŠKOVI NEDELJI

SLOMŠEK- UČITELJ IN KATEHET
STANJE
Za razumevanje Slomškove vloge v šolstvu je potrebno poznati tedanje stanje.
Marija Terezija je leta 1774 izdala zakon o obveznem šolanju. Preden je to prešlo v prakso, je bilo veliko težav: ni bilo poslopij,  ne učiteljev, ne želje s strani staršev, zlasti na podeželju. Pouk je bil povsod v nemškem jeziku. 
Leta 1805 je bila objavljena »politična šolska ustava«, ki jo je izdelal Slovenec Jožef Špendov.  V vsaki  župniji naj bi delovala t. i. »Trivialna šola« s tremi razredi za delavske in kmečke otroke. »Glavna šola« je bila štirirazredna za izobrazbo bodočih obrtnikov;  v glavnem mestu vsake dežel pa t. i. »vzorna glavna šola« ali »normalka«, kjer so se izobraževali tudi učitelji. Učili so se v glavnem na pamet, v nemškem jeziku, za beraško plačo, učili so navadno cerkovniki, dosluženi vojaki ali rokodelci brez posebne usposobljenosti. 
Ker velikokrat ni bilo niti takih učiteljev, so poučevali duhovniki, ki so bili od 1804. leta naprej tudi šolski nadzorniki. Uspeh je bil zelo slab, zato so poleg trivialk ustanavljali še »ponavljalne šole«, ki so bile navadno ob nedeljah in so jih imenovali »nedeljske  šole«. Tako je bilo do leta 1848. Tedaj se je obetal preobrat. V Avstriji so ustanovili ministrstvo, ki naj bi skrbelo samo za šolo. Šolo naj bi nadzirala država, postala naj bi neodvisna od župnije in se razširila;  materinščina naj bi dobila glavno vlogo. Od obetavnih  namenov je ostalo zelo malo. Edina pridobitev je bila ta, da je vsaj deloma prišla do svoje pravice materinščina in se je nekoliko izboljšalo gmotno stanje učiteljstva.

SLOMŠEK
O potrebnosti šole in dobre vzgoje je bil Slomšek povsem prepričan. Sam je dejal: » Kdor ima srce mladih ljudi v svojih rokah,  lahko skrbi za boljšo  bodočnost«, zakaj »kriva vzgoja je slabih časov mati«, pa zopet da »je v taki župniji, ki nima prave šole, vedno zima, glava takih ljudi je puščava, srce pa je led…«.
Slomšek je imel z državno  šolo bolj slabe izkušnje, še zlasti zaradi nemškega jezika. Visoko pa je cenil »nedeljsko šlo«, ki jo je tudi sam dobro poznal iz svojega otroštva  in jo je  kot duhovnik pospeševal.
Menil je,  naj se pouk v slovenskih krajih poučuje samo v slovenščini, v večjih krajih pa tudi v nemščini, a šele po tretjem letu šolanja. Verouk pa naj bo v celoti v slovenščini. Vlada je temu ugodila. Svoje delovanje je posvetil nedeljskim šolam.
Že leta 1830 je izdal : »Navod za nedeljsko šolo« A to delo je bila le priprava na knjigo Blaže in Nežica v nedeljski šoli, ki je izšla leta 1842 v Celju v  6000 izvodih, a so jo morali kasneje še večkrat natisniti.
Po zapisu Mihe Hermana

PRILOGA STR 4

UMETNOST IN VERA

SREČANJE S PAPEŽEM
Papež Benedikt XVI. se bo 21. novembra v Sikstinski kapeli srečal s slikarji, kiparji, arhitekti, glasbeniki, gledališkimi in filmskimi igralci. Nadškof Gianfranco Ravasi, predsednik Papeškega sveta za kulturo, prof. Antonio Paolucci, ravnatelj Vatikanskih muzejev in msgr. Pasquale Iacobone, ravnatelj oddelka: »Umetnost in vera« so na tiskovni konferenci predstavili pobude in dogodke ob pripravi na to srečanje.

SPOROČILNOST MODERNE UMETNOSTI
Povezanost vere in umetnosti je že dolgo časa prekinjena. Leta 1964 je papež Pavel VI. na srečanju z umetniki poudaril vrednost povezave med Božjim navdihnjenjem vere in ustvarjalno umetniško inspiracijo. Papež Janez Pavel II. je pred desetimi leti v pismu umetnikom to željo potrdil. Moderna umetnost se je usmerila v izrazni eksperimentalizem in opustila »pojmovanje, da umetniško delo predstavlja transcendentno vizijo bitja«. Svet umetnosti se je spustil v vse bolj površno in velikokrat nerazumljivo izrazno eksperimentiranje. Imel je stilska izključujoča in vase usmerjena iskanja, s katerimi je potrjeval samega sebe, se prepuščal provokacijam in povsem zavrgel vse, kar je oblikovalo veliko umetniško dediščino krščanstva. To izključevanje in omejevanje je potrebno preraščati.

VZPOSTAVITI DIALOG
Papež Benedikt XVI. želi obnoviti dialog, da se vzpostavi sodelovanje med svetom umetnosti in Cerkvijo. Kako pa odgovarjajo umetniki? Predvsem s svojimi deli, ki bodo nagovorila širšo javnost. Zato je bila ena najtežjih nalog, po kakšnem ključu izbrati umetnike za to srečanje. Upoštevali so doseženo umetniško raven, različnost umetniških zvrsti, pripadnost različnim zemljepisnim in kulturnim okoljem... Sprva so naredili zelo velik izbor (okrog 1000 umetnikov), ki ga je bilo potrebno prečistiti. Na sedanjo izbiro ni vplivala verska, politična ali ideološka pripadnost in ostaja zelo raznolika. Udeležbo so npr. potrdili kipar Arnaldo Pomodoro, skladatelj Ennio Morricone in filmska režiserja Giuseppe Tornatore in Bob Wilson.

EVROPSKA DEDIŠČINA ZA MEDKULTURNI DIALOG
S to temo bodo letos 27. septembra v organizaciji Sveta Evrope pripravili Dnevi evropske kulturne dediščine. V projektu poleg 40. evropskih držav sodeluje tudi Vatikan. Na ta dan bo obisk Vatikanskih muzejev in v rimskih katakombah, ki so odprte za obiskovalce, brezplačen. V soboto, 26. septembra bo v katakombah sv. Kalista otvoritev fotografske razstave s temo: »Običaji in pogrebna obredja poznoantičnega Rima: primerjava krščanskih, poganskih in židovskih pogrebov«. Razstava bo odprta do 27. oktobra. V pripravah vatikanskega programa za Dneve evropske kulturne dediščine so sodelovali Papeški urad za kulturne dobrine Cerkve, Vatikanski muzeji in Papeški urad za sakralno arheologijo.

Aleš Rupnik

----
Na črko »r«
Tone  rešuje križanko in vpraša Janeza: »Ali poznaš kakšno besedo, ki se začne z »r« in konča ravno tako s črko »r« ?«
»Krava!«
»Saj se vendar ne začne in ne konča na 'r' !«
»Kako da ne? Začne se z rogovi, konča pa z repom!«