Navigation



Oznanila

19.09.2009

OZNANILA

GLASILO ŽUPNIJ KAPELA KRISTUS ODREŠENIK KROMBERK OSEK SOLKAN ŠEMPAS ŠEMPETER VOGRSKO

25. NAVADNA NEDELJA
20. 9. 2009 // Leto X // Št. 4

UVODNIK

HITREJE, VIŠE, MOČNEJE…


Ko je že izgledalo, da so Jezusovi učenci počasi spoznavali, kdo in kaj je Jezus, jih je hotel Jezus pripraviti tudi na pot, ki je pred njimi – pot, ki jih je vodila v Jeruzalem. Koliko in kako so ga učenci razumeli, lahko sklepamo iz njihovih pogovorov, ki so jih imeli po poti, ko so se pogovarjali in morda celo prepirali, kdo od njih je največji. Ne poznamo argumentov, ki so jih posamezni apostoli nizali, da bi dokazali svojo pomembnost, niti ne poznamo rezultata. Tema pa nam je gotovo zelo domača, saj ji je vsak dan posvečena večina prostora v časopisih in drugih medijih, ki skušajo odgovoriti na vprašanje: Kdo pa je danes med nami največji, najmočnejši in najpomembnejši? Kandidatov ne manjka!
V parlamentarni demokriciji ni dvoma, kdo je največji in najmočnejši – tisti, ki so mu to moč zaupali volilci. Verjamemo pač, da so glasovnice ob volitvah točno preštete – ali pa so tisti, ki so na njih napisani tam napisani res zato, ker želijo svojemu narodu služiti, ali pa je njihov cilj osebna korist ali korist njihove politične opcije? Rezultati različnih vladavin povedo svoje…
Tudi na področju gospodarstva vemo ali vsaj slutimo, kdo je največji ali najbogatejši – vsem razpadom njihovih poslovnih imperijev navkljub. So ti »imperiji« in njihova moč lahko res sad njihove osebne pridnosti, delavnosti in sposobnosti?
Prav tako je jasno, kdo obvladuje javno mnenje: tisti, ki obvladuje medije. Sploh ni pomembno, če njegovim lažem verjame samo 10 odstotkov ljudi – pove desetkrat in mu verjamejo (skoraj) vsi – nazadnje verjame še sam.
Področja bi lahko še kar naštevali in na vrsto bi morali priti tudi mi sami. In prav je tako, saj se tudi svoje pomembnosti in svojega mesta moramo zavedati. Zavedati pa se moramo tudi ugotovitve apostola Jakoba: »Kjer sta nevoščljivost in prepirljivost, tam je nered in vsakršno zlo.« Njegovih besed, ki nas vabijo k modrosti v naših medsebojnih odnosih, ni potrebno veliko razlagat. Vzemimo jih takšne, kot so!
Paedaretos, neizvoljeni kandidat v Šparti je rekel: »Nič zato, če nisem izbran. Vesel sem, da je v Šparti 300 ljudi boljših, kot sem jaz.« Veličina drugih v ničemer ne prizadene ne naše veličine in ne naše ponižnosti.

p. David

KAPELA

OTROŠKI ZBORČEK
je danes, 20.9. pričel z vajami ob 9:10 uri. Martina vabi nove pevce.

MINISTRANTI
imajo prvo srečanje v soboto, 26. ob 9. uri. Vabljeni novi kandidati.

POROKA
V soboto sta si pred oltarjem Kostanjeviške Marije obljubila večno zvestobo ženin Igor Lojk iz Šempasa in nevesta Mateja Breščak iz Podsabotina. Srečo in blagoslov želimo!

RAJNI
Na pokopališču v Stari Gori smo se 11.9. poslovili od rajnega Vladimirja Vojkota Humarja (83), Pod Grčna 37. Naj si spočije v Božjem miru.


KRISTUS ODREŠENIK

PRVOOBHAJANCI
Dobimo se na pripravi v ponedeljek ob 18. uri. Naslednje srečanje je 28.9. skupaj s starši.

ŽUPNIJSKI PASTORALNI IN GOSPODARSKI SVET
Župnijski past. svet se sestane v ponedeljek ob 19.30, gospodarski svet pa v torek ob 19.30.

SREDA PO TRETJI NEDELJI V MESECU

Večeri na srede po tretji nedelji v mesecu so namenjeni raznim srečanjem, npr. z upokojenci. S prihodnjo sredo vabimo na »biblično« srečanje ob 17.00. Ustavili se bomo ob nekaterih svetopisemskih osebah in dogodkih, kar bo glavna vsebina sredinih večerov, ki so pred nami.
Lepo vabljeni!

STREŽNIKI
Počitnice so za nami. Strežniki se dobimo na kratkih prvih jesenskih vajah v soboto ob 9.30.

MLADI
Vabljeni na srečanje v petek, tokrat že ob 19.00. Povabi še prijatelje.

STARŠI
S starši bodočih birmancev (7. in 8.r) se dobimo na srečanju v nedeljo po maši ob 9. uri
Starši ostalih razredov si zabeležite in računajte na naslednja srečanja:
šesti razred, 4.10.
peti razred, 4.10.
drugi razred 18.10.
prvi razred 18.10.
Za vsako skupino razen za birmance je tudi ponovitev v tednu.
V novembru bo za vsako triletje srečanje v obliki delavnic z varstvom:
    sobota, 7.11. starši predšolskih in prvega triletja
    sobota, 14.11. starši drugega triletja
    sobota, 28.11. starši tretjega triletja
Dragi starši, srečanja nikar ne vzemite kot roditeljske sestanke ampak kot nekaj, kar odrasli potrebujemo najprej zase.


NAŠI RAJNI
Nadja Feltrin (54), pogreb na Stari Gori 8. septembra
Nada Humar (61), pogreb na Stari Gori 9. septembra
Molimo zanje in Gospod naj jim podari večni pokoj!

KROMBERK IN VOGRSKO

ZAHVALA
Iskrena hvala vsem, ki ste se potrudili za pripravo in sodelovanje pri župnijskem shodu prejšnjo nedeljo. Bog vam povrni stokratno!

OTROCI IN STARŠI
Z današnjo mašo se priporočimo Svetemu Duhu za razsvetljenje in pomoč. Radi pridimo k verouku in k nedeljski maši!

KVATRNA NEDELJA
Današnja miloščina je za semenišče in druge potrebe škofije. Hvala dobrotnikom!

PRVOOBHAJANCI
Otroci tretjega razreda pridete na pripravo v petek (25. 9.) ob 18. uri.

PEVSKE VAJE
V Kromberku so ob četrtkih po maši (19:30), za otroški zbor pa ob sobotah ob 10. uri.

KRST
Na Vogrskem je danes krščena Sara Spačal. Staršem čestitke!

SOLKAN

PRED PRVIM OBHAJILOM
z Jezusom v sveti hostiji ali evharistiji. Na druženje z Jezusom smo se od oktobra 2008 navajali prek brata, medsebojne ljubezni, molitve, Božje besede, bolečine. V nedeljo nas Jezus čaka še v sveti hostiji. To je najbolj vzvišeno srečanje z njim, ki pa ostaja »v zraku«, če ni podnožja drugih srečevanj – obhajil z njim.
Vsak večer se ta teden skupaj z enajst prvoobhajanci zbiramo ob daritvenem oltarju, da se od blizu navadimo na mašni obred.

SVATOVSKO OBLAČILO
za srečanje z Jezusom v sveti hostiji si prvoobhajanci priskrbijo v sredo ob 19:30 v zakramentu sprave – skupaj z drugimi družinskimi člani.
Tudi drugi župljani vabljeni k spovedi: ves teden pred mašo ali po njej.

PRAZNIK V NEDELJO
Prvoobhajanci se zberejo ob 9:45 na desni strani cerkve za slovesen vhod.
V velikem številu obdajmo Jezusa ob 10:00, zlasti družine veroučencev.

DAR ZA MIVO
- za prevozna sredstva misijonarjev: 706 €. Bog povrni tudi s srečno vožnjo!

ŠEMPAS – OSEK

SREČANJA
V Šempasu se s člani Župnijskega gospodarskega sveta srečamo v ponedeljek, 21. septembra in Župnijskega pastoralnega sveta v ponedeljek, 28. septembra ob 20:00.

STARŠI
S starši prvoobhajancev (3. razred) se srečamo v Šempasu v sredo, 23. septembra. Za starše birmancev iz Šempasa bo srečanje v torek, 29. septembra (v Šempasu) in iz Oseka v sredo, 30. septembra (v Oseku). Srečanja so ob 20:00.

SHOD V ŠMIHELU
V nedeljo, 27. septembra ob 16:00 vas vabimo v Šmihel, da počastimo zavetnika cerkve. Gospodinje in druge povabim, da poskrbijo za pogostitev. V soboto v Ozeljanu ni večerne nedeljske maše.

ŠEMPETER

SREČANJA OB 20:00:
V ponedeljek, 21. 9. za starše 1. razreda, v torek, 22. 9. v Vrtojbi drugo srečanje v pripravi na krst, v sredo, 23. 9. za starše 2. razreda, v četrtek, 24. 9. za starše 4. in 5. razreda.

ŽUPNIJSKO ROMANJE
V  soboto, 26. 9. ob 6:00 bo odhod avtobusa na romanje v Maribor in Ptujsko Goro. Pridružili se bomo vseslovenskemu Slomškovem slavju v Mariboru in škofijskemu romanju na Ptujsko Goro. Romanje s kosilom bo stalo 25?. Prijavite se čimprej, dokler je še kaj prostora v avtobusu.

SKUPNA OZNANILA


KVATRNA NEDELJA
Današnja nedelja je kvatrna. Vaši darovi so namenjeni semenišču in za druge škofijske ustanove.

SVETA GORA
V nedeljo, 27. septembra ob 15. uri bo v Frančiškovi dvorani prodajna razstava slik, ki so jih naslikali slikarji amaterji Ex Tempora Drežnica 2009. Denar bo namenjen izgradnji Družinskega centra na Sveti Gori. Popoldne ob 17. uri pa bo v baziliki dobrodelni koncert, ki je tudi namenjen izgradnji Družinskega centra. S tem zaključujemo praznovanje 470 letnice prikazanja na Sveti Gori. Lepo vabljeni.

ROMANJE V MARIBOR
Vabimo vas na Slomškovo slavje v Mariboru in romanje na Ptujsko Goro v soboto, 26. septembra. Odhod avtobusa je ob 7:00 izpred cerkve Kristusa Odrešenika v Novi Gorici. Vrnemo se v večernih urah. Cena romanja je 18,00 €. Prosimo za čimprejšnje prijave. Avtobus bo šel tudi iz Solkana in Šempetra pri Gorici.

PRIPRAVA NA EVHARISTIČNI KONGRES

V pripravi na slovenski evharistični kongres bo srečanje v Šempetru, namenjeno vsem župnijam na Goriškem in sicer v nedeljo, 27. 9. 2009  ob 15:00. Srečanje bo vodil p. Tomaž Podobnik. Vključevalo bo češčenje, nagovor, maša ob 16:00 in blagoslov.

KATEHETSKO PASTORALNA ŠOLA

odpira vrata novim kandidatom, ki bi si želeli poglobiti svoje versko in pedagoško znanje in se vključiti v skupnost slušateljev katehetsko pastoralne šole.
Informativni dan bo v prostorih župnije Kristusa Odrešenika v petek, 25.9. ob 18.00.

SLOMŠKOVA NEDELJA
Nedelja, 27. september je Slomškova. Bl. Antonu Martinu se radi priporočajmo v raznih stiskah in boleznih.

PRILOGA STR 1


CERKEV NA SLOVENSKEM V ČASU ILIRSKIH PROVINC (3)


Z današnjim nadaljevanjem prehajamo na zadnji del pregleda dogajanj okrog Cerkve pri nas za časa Francozov.
V času francoske oblasti je zavladala tudi pri nas verska enakopravnost. V Gorici se je verska enakopravnost odrazila v tem, da so  bili npr. tukajšnji Judje v pravicah izenačeni z ostalim prebivalstvom in da so v mestnem svetu dobili dve mesti. Po drugi strani pa je verska enakopravnost povzročila nastanek prostozidarskih lož v večjih mestih (Trst, Ljubljana), katerih člani so bili tako francoski uradniki kot domačini. Zaradi  njihovih skritih obredov in srečanj jim je ljudstvo pripisovalo marsikateri nikoli do konca pojasnjen zločin.
Odhod Francozov oktobra leta 1813 so pozdravili vsi sloji prebivalstva.
Cerkev je pri nekdanji francoski oblasti odklanjala “brezbožnost in revolucionarno razbrzdanost”, ki da ogrožata vero in moralo.
Avstrijska oblast je pohitela z odpravo vseh francoskih cerkvenih reform. Škofije so dobile stare meje, vrnili do v splošno rabo prejšnji koledar, oživili tradicionalne navade in obredja. Kdor je bil poročen samo civilno, se je moral sedaj tudi cerkveno, da bi potrdil veljavo zakonske zveze. Cerkev je ponovno pridobila nadzor nad šolo in nad vodenjem matičnih knjig. Vse dosegljive katekizme, ki so slavili Napoleona, so oblasti zaplenile in uničile.
Ljudstvo pa je po vseh vojnah in reformah, ki jih je doživelo v času Napoleona, postalo lahkomiselno, nemarno, sebično in versko brezbrižno.
Avstrijska posvetna in cerkvena oblast sta to poizkusili odpraviti z vzgojo dovolj številne in usposobljene duhovščine.
Kljub skupnim ciljem glede “francoske” dediščine pa se je še naprej nadaljevala stara pred-napoleonska politika Avstrije do Cerkve – slednja je ostala še naprej služabnica države, duhovnik pa je bil še nadalje razumljen predvsem kot zanesljiv državni uradnik v cerkvi. 
Kljub temu da so avstrijske oblasti po koncu Ilirskih provinc poizkušale zatreti vsak spomin in simpatije do časa francoske oblasti in napoleonskega režima, so se na ozemlju provinc ohranile številne posvetne reforme, ki so jih vpeljali Francozi.
Tako se je ohranilo tudi “ilirsko” ime.
Na upravnem področju je bilo na severnem delu provinc ustanovljeno Kraljestvo Ilirija (1816-1849), ki pa je živelo le na papirju. Za našo temo pa je pomembnejša ustanovitev ilirske cerkvene province z metropolitskim sedežem v Gorici leta 1830. Goriškemu nadškofu z naslovom metropolit Ilirije so bile podrejene ljubljanska, tržaško-koprska, poreško-puljska in krška (otok Krk) škofija.
Ilirska metropolija je ugasnila skupaj z Avstro-Ogrsko leta 1918.
Če povzamemo, bi rekli, da je čas Ilirskih provinc in ponovnega avstrijskega upravljanja naših krajev v kratkem času zaznamoval razmere na upravnem, gospodarskem, cerkvenem, šolskem in političnem prizorišču. Kako je zaznamoval  miselnost ljudi in vernost pa je prepletena in napeta zgodba, ki še traja.
 
Miloš Fon

PRILOGA STR 2

Premalo znan Slovenec - svetniški kandidat

MSGR. JAKOB UKMAR (4)


POSTOPEK – ŠKOFIJSKI PROCES
Škofijski proces je začetek natančnih in tehtnih uradnih opravil v postopku za slovesno in javno razglasitev nekoga za blaženega in pozneje za svetnika. Prvo stopnjo »procesa beatifikacije« morajo opraviti v škofiji. Škofijski proces pripelje, ali pa ne pripelje, do sklepa, ali naj se postopek prenese v Rim, ali pa zaključi. Kadar se postopek na škofiji zaključi in ne pošlje v Rim, pomeni, da je ustavljen ali zaradi nejasnosti v življenju svetniškega kandidata, oz. kandidatinje, ki so prišle na dan med postopkom, ali zaradi premalo prepričljivih zbranih dokumentov, ali zato, ker ni nikogar, ki bi zbiral dokumentacijo, osebna pričevanja itn.

POSTULATOR
Postulator rečejo osebi, ki je odgovorna pred škofom in  pred rimsko kongregacijo za zadeve svetnikov, da bo na škofijski ravni vse pravilno narejeno v procesu beatifikacije določene osebnosti. Postulator postopek beatifikacije organizira, spremlja, dokumentira, ureja  dokumentacijo in spodbuja sodelovanje vseh, ki jih postopek zajema.
Za proces dr. Ukmarja se bil v ta namen postavljen tržaški duhovnik, znan tudi izven svoje škofije, msgr. Dušan Jakomin.
Proces je trajal več let in letos je prešel v sklepni del.

SKLEP
Škofijski sklep je potekal v dveh delih.
Prvi del je bil bolj uradnega značaja. Odvil se je v sredo 24. junija letos v tržaški škofijski kapeli, ki jo je pred desetletji uredil ljubljanski arhitekt Vurnik, poslikava pa je delo njegove žene Helene. Sejo sta vodila predsednik sodišča Malnati in notarka Silva Resinovič. Postulator je med tem opravilom prisegel, da bo vestno izročil zbrano dokumentacijo Kongregaciji za zadeve svetnikov, nakar mu je bil izročen sklep o zaključku škofijskega procesa, da ga predloži skupaj z dokumentacijo.
Drugi del sklepa je bil javen in se je odvil v Škednju v nedeljo 5. julija 2009.
Škof E. Ravignani, duhovniki in ljudstvo so se zbrali ob grobu svetniškega kandidata dr. Jakoba Ukmarja in nato v cerkvi. V sredo 8. julija so odpeljali v spremstvu treh mož s kombijem vso dokumentacijo v Rim.  Naslednjega dne so jo izročili na Kongregaciji za svetnike ob navzočnosti novega »rimskega« postulatorja msgr. Blaža Jezerška.
V Rimu imajo nad 5000 vlog, upamo, da bo proces dr. Ukmarja stekel v kakšnih dveh letih.

Po Našem vestniku, Družini ter internetu

Sledi 5. del: Ukmarjeva beseda (povzetek)l

PRILOGA STR 3

OKROG HITRIH SPREMEMB NAŠEGA ČASA


NEVERJETNO JE POSTALO VSAKDANJE

Ko brez predsodkov pogledamo nazaj, ne v kakšno daljno zgodovino, ampak v čas, ki je bil naš čas, danes odraslih, opazimo, kako hitro so se zgodile spremembe, ki so se še pred kratkim zdele nemogoče. Dogajanje onega nedavnega časa se nam je takrat zdelo samo po sebi umevno, večina je mislila, da drugače ne more biti, množično smo ponavljali: »Bog ne daj, da bi bilo slabše!« 
Na državni meji smo bili deležni strogega nadzora, morali pa smo čez mejo, da smo nabavili to in ono od čistil, kave, tekstila do rezervnih kosov.  Imeli smo vsemogočno armado, ki nas je klicala na orožne vaje; moje mlajše kolege »čisto po naključju« za cerkvene praznike; množično smo dihali  občutek, da nas imajo pod nadzorom, da je najbolje verjeti vse, kar nam pripovedujejo tudi to, kako nas imajo pomembni možje in žene radi…
Pa je začelo nepričakovano in hitro: padec partijskih režimov, združitev Nemčije, svobodne volitve, kriza evropskih demokracij, skupna Evropa, izvolitev temnopoltega predsednika v ZDA; Azija, ki dohiteva Zahod; sesutje finančnih umotvorov špekulantskih lisjakov, ekonomije, gospodarstva, sodstva, nova kriza duha…

NASTAJA SVET Z MANJ NEENAKOSTI
Pri vseh spremembah in negotovosti, ki jo občutimo ter pri strahovih, o katerih se znova pogovarjamo, se nakazuje tudi marsikaj dobrega, ne le za nekatere izbrance ampak za vse.
S padcem komunizma so se sprostile v dobrem in tudi manj dobrem globalizacijske silnice. Karkoli slabega lahko rečemo o globalizaciji, ji moramo priznati, da je kljub hlastanju po hitrem dobičku, prispevala k oblikovanju današnjega sveta, ki obeta biti na splošno boljši od prejšnjega. Gospodarstva se povezujejo, zmanjšujejo se neenakosti med kontinenti in državami. Delež ljudi, ki živijo pod pragom revščine, se je zmanjšal z 52 odstotkov v letu 1981 na 25 odstotkov svetovnega prebivalstva v letu 2005.
Več kot polovica svetovnega prebivalstva  velja danes za srednji razred, katerega življenjska raven sega preko povprečnega praga revščine v razvitih državah (8,2 dolarja po kupni moči v letu 1996). Poleg tega pa je koeficient neenakosti med državami na svetovni ravni upadel z vrednosti 0,653 leta 1980 na 0,556 leta 2007, v veliki meri zaradi izjemnih dosežkov, ki so jih dosegle nove rastoče države, zlasti Kitajska, kot največja izvoznica blaga na svetu, za njo pa Indija, Brazilija itn.
Slovenci imamo srečo, da smo vstopili v EU. Zunaj tesne Evropske povezave nas bi sedanja kriza neusmiljeno pretresla »do nule«. 
Čez 20 ali 30 let bo igrala Združena Evropa v svetovnem tekmovalnem ansamblu na 4. ali 5. mestu…
Papež stavi na pamet svetovnih voditeljev in na pamet nas navadnih ljudi, ki voditelje izvolimo, da ob iskanju novih ravnovesij z več pravičnosti in človečnosti ne bomo tvegali novih spopadov.

Gašper Rudolf
 
PRILOGA STR 4

VEROUK V ŠOLAH


SPOŠTOVANJE VERSKE SVOBODE

predpostavlja možnost, da se učencem javnih in privatnih šol ponudi versko vzgojo, ki ustreza njihovemu verskemu prepričanju, so zapisali v dokumentu Kongregacije za katoliško vzgojo: O verouku v šolah. Danes vprašanje verouka v šolah marsikje odpira številne razprave. V nekaterih državah so že sprejeli nove odredbe, s katerimi želijo pouk verouka nadomestiti s predmetom o spoznavanju verstev, etiko, ali religiozno kulturo.

PRAVICA DO CELOVITE VZGOJE

Prvi odgovorni za vzgojo so starši, ki potrebujejo pomoč civilne družbe in drugih ustanov, še posebej šole. V tem kontekstu zanikanje, ali marginalizacija moralne in verske dimenzije osebnosti pomeni oviranje celovite vzgoje, saj je naloga družbe, da otrokom in mladim pomaga do pravilnega vrednotenja in osebnega sprejemanja moralnih vrednot.

SPLOŠNA DEKLARACIJA O ČLOVEKOVIH PRAVICAH
V primeru, da so otroci prisiljeni vstopati v šolske programe, ki ne upoštevajo verskega prepričanja, oz. jim je podtaknjen enostranski vidik vzgoje iz katere je izključena verska izobrazba, so kršene pravice staršev in otrok. O tem govori 26. člen Splošne deklaracije o človekovih pravicah in druge izjave ter konvencije mednarodne skupnosti.
Če verouk omejimo na vzporedne in zasebne programe raznih religij, s tem ustvarjamo zamegljenost in spodbujamo relativizem in versko brezbrižnost.

NALOGE CERKVE
Glede na to, da civilna oblast ne more izpostaviti samo ene religije, je dolžnost Cerkve, da opredeli vsebine katoliškega verouka v šoli, ki zagotavlja verodostojnost katoliškega nauka. To je naloga škofovskih konferenc. Spoštovati je potrebno tudi versko svobodo nekatoliških učencev. Kjer se ne spoštuje verska svoboda, naj Cerkev naredi, kar je mogoče, da omogoči ustrezno versko izobrazbo. Obsojati pa je potrebno vsak krivični sistem, ki učencem iz katoliških družin odvzema njihove vzgojne pravice in se omejuje njihova verska svoboda.

KRIŽ SVETOVNEGA DNEVA MLADIH


Z molitvenim bedenjem v katedrali v Madridu, so na praznik Povišanja svetega Križa, začeli romanje mladih s križem Svetovnega dneva mladih in ikono »Bogorodice z Jezusom«. Romanje bo do 31. marca 2010 potekalo v župnijah Madridske nadškofije, na srečanje mladih, v zaporih in »Ksaveriadi«, letnem romanju mladih, posvečenemu zavetniku misijonov, sv. Frančišku Ksaveriju. Nato bodo križ in ikono prevzeli mladi iz univerzitetne pastorale in vojaške nadškofije, ki bosta 26. aprila nadaljevali romanje po drugih španskih škofijah.
Romanje križa in ikone je neposredna priprava na 26. svetovni dan mladih s temo: »Ukoreninjeni in sezidani v njem (Kristusu) ter utrjeni v veri« (Kol 2,7) v Madridu od 15. do 21. avgusta 2011.

Aleš Rupnik

Sezona sadja
Učitelj vpraša: »Kateri mesec je najbolj primeren za obiranje sadja?«
Janezek ustreli odgovor: »Mesec ni važen. Glavno je, da ni ograje, da gospodarja ni doma in da je pes privezan!«

Leto X