Navigation



Oznanila

20.6.2010

OZNANILA

GLASILO ŽUPNIJ KAPELA KRISTUS ODREŠENIK KROMBERK OSEK SOLKAN ŠEMPAS ŠEMPETER VOGRSKO

12. NAVADNA NEDELJA
20. 6. 2010 // Leto X // Št. 39

UVODNIK

KDO JE ZA TEBE KRISTUS?


V nedeljo, 13. junija smo doživeli velik dogodek v slovenski Cerkvi v Celju: »Slovenski evharistični kongres«. Udeležba ljudi na tem praznovanju je bila nad vsemi pričakovanji: več kot 32.000 ljudi, ki so prišli v Celje s 410 avtobusi, z osmimi posebnimi vlaki, ostali pa peš, s kolesi in avtomobili. Tudi pogled na tribuno 18 škofov in nadškofov, 720 duhovnikov in 1300 cerkvenih pevcev iz 35 župnij je dajal videz veličastnega praznovanja.
Kaj je bil namen tega dogodka oz. dogajanja, na katerega smo se pripravljali daljše obdobje? Ali je šlo zgolj za zunanjo manifestacijo in predstavitev moči katoliške Cerkve v Sloveniji? Mislim, da ne. V času, v katerem živimo, nam ne daje razloga za triumfalizem. Število naših vernikov (nedeljnikov) se žal zelo hitro manjša. Vedno bolj upada iz različnih razlogov družbeno priznanje in ugled katoliške Cerkve. Glavni namen za načrtovanje vseslovenskega evharističnega kongresa je bil spodbuditi kristjane k poglobitvi vere v evharistično skrivnost. Jezus je resnično navzoč med nami v sveti evharistiji in nedelja je Gospodov dan, dan, ki ga je naredil Gospod, da moremo doživljati svojo odrešenost in povezanost s Kristusom v občestvu Cerkve. V Celju smo ob doživetju skupnosti v obhajanju evharistije prav na nedeljo v veliki meri to tudi doživeli. Ob tem praznovanju smo dobili tudi živ zgled pričevanja v Lojzetu Grozdetu, mladem mučencu za vero, ki ga je Cerkev razglasila za blaženega in priprošnjika pri Bogu.
V evangeliju današnje nedelje (Lk 9, 18-24) moremo prepoznati Jezusovo vprašanje svojim učencem: »Kaj pravijo ljudje, kdo sem? In kaj vi pravite, kdo sem?«, namenjeno tudi nam. Če bomo iskali le zunanje, družbene potrditve za svojo vero, bomo izgubljali naboj za hojo za Kristusom. Če pa bomo v Jezusu prepoznali resničnega Odrešenika, ki nam zagotavlja uresničitev svojega življenja, bomo z veseljem hodili za Njim, ki nas krepi s kruhom življenja.
Ko je Jezus ob določenem trenutku, ko so ga mnogi zapuščali, – in to se je zgodilo prav ob nerazumevanju napovedi evharistije, rekel svojim učencem: »Ali hočete oditi tudi vi?«, je v imenu vseh, tudi našem imenu, odgovoril apostol Peter: »Gospod, h komu naj gremo? Ti imaš besede večnega življenja in mi verujemo, da si ti Kristus, Božji Sin.«
Sedaj je naš pogled usmerjen v prihodnost, v tri velike pastoralne naloge, ki se tesno vežejo na sveto evharistijo: v novo evangelizacijo, nedeljsko mašo in češčenje Najsvetejšega ter solidarnost.

Janez Kržišnik

KAPELA

ŽUPNIJSKI PIKNIK
Hvala uigrani ekipi za pomoč pri izvedbi piknika ter vsem za udeležbo na njem, darovane artikle za srečelov; hvala vsem, ki ste kupili srečke in tombolske karte ter s tem prispevali za načrtovano ogrevanje cerkve. In še hvala vsem za sodelovanje pri družabnem programu. Nasvidenje prihodnje leto.

VERUČNI URNIK

bo konec junija objavljen na naši spletni strani in na oglasni deski v cerkvi.

ŠE ZADNJI KOCERT
16. sezone glasbe iz vrtov sv. Frančiška bo v torek, 22. junija 2010, ob 20. uri v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici. Nastopili bosta: Mojca Gal, violina in Nives Granić, klavir. Lepo povabljeni!

BINKOŠTNA DVORANA
bo imela molitve v petek, 25. junija po večerni sv maši.

DELA NA SAMOSTANU
Kot ste nekateri že opazili, smo prejšnji mesec pričeli z manjšimi obnovitvenimi deli, ki so se pa v samem teku povečala. Da nam ne poteče gradbeno dovoljenje, smo pričeli uresničevati načrte o celostni prenovi našega samostana s tem, da smo ob spodnji učilnici prebili vrata na vrt ter uredili pot po obzidju in na vrtu proti knjižnici. Ob pričetku obnavljanja smo ob temeljitem pregledu škarpe ugotovili, da je potrebna popravila in zaščite, da se v prihodnosti ne poškoduje in poruši, kot se je v preteklih desetletjih in stoletjih že večkrat. Tako je prav obnova škarpe postala glavni del te obnove.
Nekateri ste nam namenili sredstva za pomoč pri obnovi, ki nam bodo gotovo prišla prav, saj bo izdatek za obnovo škarpe precej večji, kot smo predvidevali. Bog lonaj! - Vsako prvo soboto za naše dobrotnike darujemo sveto mašo.

NA PRAZNIK SV. PETRA
29. junija bodo sv. maše ob 8., 10. in 19. uri. V Ljubljani bo posvečen frančiškanski novomašnik p. Andrej Pollak iz Bežigrada.

KRSTA
Danes, 20. junija sta bila med Božje otroke sprejeta: Ian Gruden, sin Marka Grudna in Monike Cenčič, Vipavska 128 in Eva Špacapan, hči Erika Špacapana in Urške Brezigar, Stara Gora 22 C. Želja in prošnja k Bogu je, da bi s pomočjo staršev in botrov plamen vere novokrščencev nikoli ne ugasnil.

POROKA
Po 8 mesecih „suše“ smo v naši cerkvi le dočakali poroko. Zakrament sv. zakona sta v soboto, 12 junija sklenila ženin Kobal Andrej iz Budanj in Maja Lavrenčič iz Ajdovščine. Naj jima Bog da moči, blagoslova in poguma na skupni življenjski poti.

POGREB
S pogrebno sv. mašo smo se 12. junija na pokopališču v Stari Gori poslovili od Josipa Zmarzlija (73), Pod gričem 33. Naj si spočije v Njem.

KRISTUS ODREŠENIK

MLADI
Na Vojskem je počitniški program za mlade od 27. junija do 02. julija. V glavnem ste se mladi že organizirali, povabite še druge!
   
BIRMANCI
Najbolj zanesljiv termin za program na Vojskem je od 03. do 05. septembra, ker so vsi drugi termini pod vprašajem. Prijavite se sami, vpisujemo tudi v zakristiji v času maš.
   
NOVOMAŠNIK G. ANDREJ VONČINA
Novomašnik g. Andrej Vončina je naš bivši faran. V duhovnika bo posvečen na Sveti Gori 29. jun. ob 17:00. Novo mašo bo ponovil pri nas 18. julija ob 11:00. Naj Gospod blagoslovi njegovo nadaljnje poslanstvo.
   
PRIHOD IN SPREJEM NOVEGA G. ŽUPNIKA
Novega gospoda župnika, sedanjega dekana Novogoriške dekanije g. Aleša, bomo hvaležno z veseljem sprejeli in pozdravili v nedeljo, 1. avgusta v okviru obeh dopoldanskih bogoslužij.
   
MISIJONSKA TOMBOLA 
Misijonska tombola, ki smo se je udeležili ob Župnijskem dnevu, je doprinesla sestri misijonarki Bogdani v Ruandi €  1.123,00. Bog plačaj organizatorjem tombole, dobrotnikom in udeležencem!

KROMBERK IN VOGRSKO

OTROCI
Voščimo vam lepe počitnice, da si boste nabrali novih moči. Ne pozabite na redno molitev, obisk svete maše, na primerno obnašanje in na dostojno oblačenje! Prejeli ste urnik verouka za prihodnje leto (je tudi na oglasni deski).

ORATORIJ
Za otroke bo teden skupnega petja, igranja, pogovora in ustvarjanja pri konkatedrali in na Mirenskem Gradu od 5. do 10. julija ter pri konkatedrali in v Šempetru od 23. do 28. avgusta. Prijavite se čimprej!

STREŽNIKI

Vabimo vas na počitniško bivanje v Lokovcu od 30. junija do 3. julija. Prijavite se!

MLADINCI (tudi končan 9. razred)

Vabimo vas na teden duhovnosti v Stržišče od 11. do 18. julija. Ostale možnosti si oglejte na oglasni deski ali v verskem tisku!

SOLKAN

PO EVHARISTIČNEM KONGRESU
-  Češčenje Najsvetejšega vsak četrtek po maši ohranimo. Jezus je vesel tudi dveh ali treh, le da so polni njegove ljubezni in edinosti. Želi pa obogatiti še koga.
-  Da bi izkoristili Božji dar evharistije »za življenje«, častimo = ljubimo Jezusa tudi v vsakem bližnjem. Jožko in mnogi drugi nas čakajo v domovih.
 
SKUPAJ TUDI MED POČITNICAMI
Najbolj nas bo povezoval Jezus pri nedeljski maši, tudi v počitniških krajih. Drug za drugega vsak dan zmolimo Sveti angel, varuh moj.
 
VESELE POČITNICE
Letos bodo od 28. 6. do 4. 7. dopoldne za otroke od 5. do 11. leta. Še je nekaj mest prostih.
 
NOVO VEROUČNO LETO

se prične 5. 9. Starši s prvoobhajanci imajo srečanje pri maši ob 10:00 in po maši. Prve veroučne ure bodo 6. in 7. 9.
 
KRST
29. maja se je s krstom Sveta Trojica naselila v Luznik Nini in Reneju in 12. junija v Testen Mihu. Veselimo se z njimi.
 
CERKVENA POROKA
Zakonsko ljubezen po vzoru Svete Trojice in po najglobljih hrepenenjih srca sta si 29. maja podarila Tadej in Romina Luznik. Iskrena voščila!
 
NAŠI RAJNI
14. 6. je nebeški Oče poklical k večnemu počitku 95-letnega Izidorja – Dorija Goloba, Cesta IX. Korpusa 66. Mnoge je vozil na Sveto Goro, naj ga Svetogorska Kraljica pripelje na sveto goro nebeško.

ŠEMPAS – OSEK

ŽUPNIJSKI PASTORALNI IN GOSPODARSKI SVET
Vsem novoizvoljenim članom, ki ste nalogo sprejeli, se zahvaljujem in voščim obilo blagoslova pri načrtovanju pastoralnih in gospodarskih dejavnostih v obeh župnijah.

VEROUK
Danes zaključujemo veroučno leto. Zahvaljujem se vsem, ki sodelujete pri katehezi, voditeljem otroškega in mladinskega zbora. Vsem Bog povrni za vaš trud.

KRST
V Šempasu se s starši pred krstom srečamo v torek, 22. junija in v Oseku v ponedeljek, 28. junija ob 17:30.

NAŠA PRAZNOVANJA
Na Mohorjevo, 11. julija se v Šempasu spominjamo obletnice posvetitve župnijske cerkve, ob godu sv. Jakoba, 25. julija se zberemo v njemu posvečeni cerkvi v Ozeljanu.
Pri sv. Petru v Vitovljah bomo imeli praznovanje v nedeljo, 27. junija ob 9:00. Shodi v romarski cerkvi na Vitovljah bodo: na dan državnosti, 25. junija, ob godu sv. Ane, 25. julija in na praznik Marijinega Vnebovzetja, 15. avgusta, vedno ob 17:00.

ŠEMPETER

ŽUPNIJSKI PRAZNIK
Ob župnijskem prazniku sv. Petra bo Župnijski mešani pevski zbor pripravil glasbeni večer v petek, 25. junija ob 20:30 na župnijskem dvorišču. Petrovo nedeljo bomo obhajali 27. junija. Po praznični maši ob 10:00 bo blagoslov obnovitvenih del v župnišču in družabno srečanje. Na praznik sv. Petra in Pavla bosta praznični maši ob 10:00 in 20:00. V soboto, 3. junija bo ob 20:30 na župnijskem dvorišču predstavitev knjige "Župnija Šempeter pri Gorici skozi stoletja".
 
TABORJENJE ZA STREŽNIKE IN MLADE PEVCE
Od 30. junija do 3. julija vabljeni strežniki in pevci na taborjenje v Lokovec. Odhod iz Šempetra bo ob 9:00, vračanje iz Lokovca ob 14:00. Taborjenje je nagrada za mlade sodelavce v župniji. Čim prej se prijavite!
 
ORATORIJ
V Šempetru bo letos oratorij od 23. do 29. avgusta. Prijavnice so na razpolago.

SKUPNA OZNANILA

VERA IN LUČ
V nedeljo, 20. junija bo sklepno srečanje v letošnjem pastoralnem letu za goriško skupino Vere in luči v Lokovcu. Ob 13:30 se bomo zbrali na kavici v župnišču v Šempetru, ob 14:00 bomo odšli v Lokovec, kjer bo skupna sv. maša in družabno srečanje (piknik).

SVETA GORA
V nedeljo, 27. junija ob 17. uri bo v baziliki na Sveti Gori orgelski koncert, ki ga bo izvajala Andreja Golež. Lepo vabljeni.

MAŠA ZA DOMOVINO
Na dan državnosti v petek, 25. junija vas vabimo k maši za domovino v ostankih cerkve sv. Valentina na Sabotinu. Ob 8:00 bo dvig zastave, sledi maša. Po maši bo pri koči kulturni program in družabno srečanje. Na Vitovljah pa bo maša ob 17:00. Lepo povabljeni.

SPOMINSKA SLOVESNOST NA LAJŠAH
V soboto, 26. junija bo na Lajšah nad Cerknim spominska slovesnost za žrtve druge svetovne vojne in komunistične revolucije. Ob 15:15 bo molitev rožnega venca, ob 16:00 pa maša, ki jo bo daroval pomožni škof dr. Jurij Bizjak. Po maši bodo pri breznu molitve za pobite.

MAŠNIŠKO POSVEČENJE

V torek, 29. junija ob 17:00 bodo na Sveti Gori v duhovnika posvečeni: Boštjan Fegic, župnija Šturje; Marko Sabotič, župnija Borjana in Andrej Vončina, župnija Prvačina. Molimo za novomašnike in za nove duhovne poklice.

PETROV NOVČIČ
Miloščina pri maši na praznik sv. Petra in Pavla bo v podporo papežu in njegovemu delovanju v svetu. Hvala darovalcem!

OZNANILA
Današnja Oznanila so zadnja v tem delovnem letu. V počitniških mesecih Oznanila ne bodo izhajala. Prva številka v novem pastoralnem letu bo izšla v nedeljo, 29. avgusta 2010. Bog plačaj vsem, ki ste sodelovali pri letošnjih Oznanilih in vsem, ki ste jih spremljali. Nasvidenje!


PRILOGA – STR. 1

ZADNJI DEL NAGOVORA KARDINALA T. BERTONEJA  V CELJU

13. JUNIJA 2010
 
… Dragi prijatelji, to, kar kristjani doživljamo in obhajamo pri sveti maši, nas napolnjuje s takšnim veseljem in hvaležnostjo, da tega ne moremo ohranjati samo zase. Prizadevajte si torej, da boste v okolju, v katerem živite, oznanjali in pričevali za krščansko vero! Na plenarnem zboru pred nekaj leti ste se zavezali, da si boste prizadevali za življenje v vseh njegovih oblikah. V skladu s tem vašim sklepom je danes še posebej pomembno, da se zavzemate za družino in krščanske vrednote, ki so z njo povezane, saj je prav družina zibelka življenja.
Vstali Kristus vas pošilja v svet kakor nekoč apostole: »Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence.« To je poslanstvo Cerkve in vsakdo izmed nas je poklican, da se v to poslanstvo dejavno vključuje ne samo zato, da bi utrdil svojo vero, ampak tudi zato, da bi jo lahko posredoval drugim, ki je še ne poznajo. Tudi nam apostol Peter naroča: »Gospoda Kristusa slavite v svojih srcih, vedno pripravljeni na odgovor vsakemu, ki vas sprašuje za razlog upanja, ki je v vas.«
Prvi sad vere je življenje iz ljubezni, ki je dejavna v službi bratov in sester v potrebi in ki je pripravljena ljubiti vse, celo svoje sovražnike. Kakor prvi kristjani bi tudi mi morali živeti tako, da bi se o nas lahko reklo, da »je imela množica teh, ki so sprejeli vero, kakor eno srce in eno dušo« in da »nihče med njimi ni trpel pomanjkanja«, kajti »sleherni je dobil, kar je potreboval.« Zato vas, dragi prijatelji, spodbujam, da bi še bolj okrepili svoje prizadevanje za dobrodelno dejavnost po zgledu mnogih bratov, ki so v preteklih stoletjih na tej slovenski zemlji svojo vero v vstalega Gospoda izpričali z darovanjem samih sebe v službi Cerkve in z dejavno podporo tistim, ki so bili njihove pomoči potrebni. Prav v tem smislu imamo lahko za sad Božje previdnosti, da sem danes kot enega izmed sinov te ljubljene dežele lahko vpisal med blažene Alojzija Grozdeta. Že v svoji rani mladosti je bil resnični učenec Jezusa Kristusa, navzočega v Najsvetejšem zakramentu. Na kolenih se je v zavzetem in zvestem evharističnem češčenju naučil, kaj pomeni popolno darovanje, ki vključuje celo pripravljenost žrtvovati lastno življenje. Še ne dvajsetleten je zaradi vere pretrpel mučeniško smrt in se celostno upodobil po Jezusu.
Naj bo torej Alojzij Grozde naš zgled in priprošnjik ter naj nam izprosi milost, da bi bili tudi mi v bratskem občestvu Cerkve vedno zvesti Gospodu.
Naj nas Marija, Presveta Devica, naša Mati, ki je Jezusa nosila pod srcem, vodi do polnosti evharistije na nebeški gostiji.
Naj Bog blagoslovi Slovenijo in vsem vam podeli svoj mir!

PRILOGA STR. 2

FILIP TERČELJ (8)

ZLOČIN V ŠTULCOVI GRAPI

Po Svetih Treh kraljih sta se 7. januarja 1946 Terčelj in njegovo gostitelj župnik iz Davče, France Krašna, odpravila peš v Železnike, da bi se od tam prepeljala v Ljubljano. V gozdu pod Sorico sta ju zajela člana Partije, ju odpeljala v nasprotno smer proti Podbrdu in ju v Štulcovi grapi pod Davčo izročila jugoslovanskim vojakom, ki so stražili takratno mejo s cono B. Ti so ju (po naročilu!) umorili in zagrebli.  Kasneje so domačini našli v gozdu duhovniški brevir…, komunisti pa so naokrog govorili, da sta duhovnika bežala v takratno cono B.
Domačini so poskrbeli, da sta bila duhovnika prekopana in položena v grob na pokopališču v Davči. Tedanji župnik Ivan Škvarča je v mrliški knjigi zabeležil: »Prof. Filip Terčelj, rojen 2. 2. 1892; umrl 7. 1. 1946, zahrbtno napaden in ubit. Pokopal župnik Ivan Škvarča.«  France Gačnik, njegov pogumni naslednik, pa je poskrbel za ureditev grobov in za nagrobni plošči.

TERČELJEVA SPOROČILA

Prvo sporočilo je Terčeljevo življenje in njegova nikoli sebično preračunljiva in vselej požrtvovalna odzivnost na potrebe ljudi in stiske časa. Pod Italijo so bile politične razmere na Primorskem zaostrene. Duhovniki so se morali izpostavljati tudi na področju tlačenih osebnih, kulturnih  in narodnih svoboščin Primorcev. Terčelj prvi!
Druga sporočila so bila zapisana, govorjena, postavljena na oder, na cerkvene shode, slišati jih je bilo v petju… vsa so duhovna, vzgojna, bogoslužna, leposlovna, socialna… Odsevajo in vodijo v prenovljeno duhovnost kristjanov prve polovice prejšnjega stoletja. Primorski duhovniki so se povezali v Zbor svečenikov sv. Pavla in v Prosvetno zvezo, da bi ljudi osvestili, izobrazili in jih med seboj povezali. Terčelj je garal na vseh področjih, zlasti ko je prevzel  odgovornost za Prosvetno zvezo.
 
TERČELJEVA AKTUALNOST
 
Po 70 letih ugotavljajo poznavalci Terčeljeve zapuščine njeno svežino in premišljenost pri delovanju v takratnih razmerah. Kar pa se ne dogaja z vsako veliko osebnostjo, je to, da je Terčelj kljub časovni oddaljenosti in spremenjenim razmeram aktualen tudi v našem času. Ne samo za Primorce! Terčelj se je namreč zavedal, da je ključ za njegov čas in za naslednja obdobja v vzgoji mladih in odraslih.
Vse njegovo delo, od vsakodnevne komunikacije s sodelavci in sodelavkami, do dušnopastirskega spremljanja ljudi in organizacije kulturnih shodov, je bilo osredotočeno v to, kar je v našem času tako zelo nedorečeno in za mnoge sporno, v vrednote. Zanj so vrednote brezčasne, globlje zasidrane in pomembnejše od takratne (ali pa današnje!) mode in zakonodaje. V središče je postavljal tri vrednote: vernost kot uresničevanje evangeljskega krščanstva v družinskem in narodnem občestvu; pa narod kot uresničevanje človekovih pravic, narodove kulture in jezika;  in:  pravičnost kot odpravljanje in lajšanje različnih osebnih in socialnih uboštev.
 
povzel Gašper Rudolf

PRILOGA STR. 3

IZ POBERKOVANJ PO BOLEČINAH FILIPA TERČELJA


 
VIPAVSKA

Divja burja, sonce žgoče, filip_tercelj.png
vinski grički, zgodnji ptički
in nad vsemi skalni Nanos,
Kakor skrbni  oče.

To Vipavska je dolina,
zemski raj in cvetno morje,
sadni vrt, ki ga spomladi
bela vila orje.

Le poglejte vinske griče!
Cerkvice na njih so v krogu.
Bele cerkvice – ovčice
čuva Mati v Logu.

To dolino ogradili 
so očaki tisočletni:
stari Nanos, sivi Čaven,
Javornik priletni.

Kaj zato, če burja tuli
in če močne hraste trese!
Nas Vipavcev iz doline
burja ne odnese!

Tu ostanemo, kjer zrastli 
smo v viharju in vročini,
dokler Bog nas ne pokliče
k večni domovini!


DA BI TI VIDELA

Vprašaš me, zakaj da sem potrt.
Da bi ti videla smrt
kako je s sekiro kosila kosti
kako je z očmi srebala kri
otrokom nedolžnim…

Da bi ti videla, kako so žgali
dan za dnem svete knjige,
kako so vklepali v verige
one, ki so jih pisali, brali…
In, kar je najhujše: če bi ti videla
največji greh,
ko je brat na rodnih tleh
za vse to trpljenje imel le – nasmeh:
potem bi zaihtela
in razumela
žalost v mojih očeh.
 
»… DA NAS PREČISTI. BOLJE ZDAJ KOT V VEČNOSTI, KAJTI VSI SMO KIPI ZA SVETIŠČE, ZA NEBEŠKI JERUZALEM.

DA NE BOMO RAZKAVI IN NEOBDELANI, NAS (TUKAJ) PILI IN KLEŠE NEBEŠKI MOJSTER…«
(F. Terčelj, Naš čolnič, 1928)

PRILOGA STR. 4
   

VERSKA SVOBODA V DANAŠNJI DRUŽBI


O temi je na posvetu v Rimu spregovoril prof. Vincenzo Buonomo, dekan Fakultete za civilno pravo in profesor mednarodnega prava na Lateranski Univerzi v Rimu.
Ali se pojmovanje verske svobode kot človekove pravice v današnjem času spreminja? Spreminja se pojmovanje religije in posledično pojmovanje pravice do verske svobode. Religiozni izraz se v današnji družbi želi omejiti na interno področje (opravljanje bogoslužja). Vprašanja, kot je verska vzgoja, možnost sodelovanja v javnem življenju, so postavljena v ozadje. Vse bolj se religioznost omejuje na raven kulture, ko postane del neke kulture in s tem izgubi svojo istovetnost.
Kakšno je stališče evropske pravne znanosti do vprašanja verske svobode? Evropska pravna znanost ima zaslugo, da so v razpravi izpostavili vse vidike verske svobode, tudi pravico, da prestopiš v drugo vero. Prav tako je postavila omejitve za oviranje ljudi pri izpovedovanju vere. Še vedno nekateri religijo obravnavajo kot vzrok nestrpnosti v družbi, ne pa kot pomemben dejavnik za učinkoviti družbeni dialog.
Kje so meje med pravom in kršenjem verske svobode? Mejo se danes presoja predvsem pod vidikom odnosa med versko svobodo in svobodo izražanja. Priča smo oblikam verske nestrpnosti, ki izhaja iz pravice do svobode izražanja, ko nekateri postavljajo pod vprašaj in zavračajo verske in družbene vrednote, vse kar je povezano z religioznostjo. Drugi namen je vero omejiti na raven zasebnosti, da ne more vplivati na javno življenje.

STARŠI, OTROCI TER INTERNET


V italijanskem »Gibanju staršev« so pripravili multimedijski projekt za boj proti pedofiliji. Po rezultatih raziskave, ki so jo opravili po naročilu gibanja, je pedofilija takoj za drogo glavni problem staršev otrok med petim in petnajstim letom.
O ciljih kampanje je Maria Rita Munizzi povedala, da se želijo preko tematskih programov za osnovne šole na vseh ravneh in z vsemi dejavniki soočiti s pojavom pedofilije, opozoriti na nevarnosti, učiti razločevati kaj je prav in kaj ne, pomagati otrokom, da se uprejo zlorabam odraslih.
Pripravili so lutkovno igro in risanke, za starše in učitelje pa natisnili vodič, ki jim bo pomagal pri spremljanju otrok. Starši (90%) otrokom sicer svetujejo, kako naj ravnajo, kar ni dovolj. Bolj odgovorno se morajo zavedati, da so Internet in socialne mreže zelo nevarni, ker se za anonimnostjo pogosto skrivajo odrasle osebe. Nikoli ne moremo natančno vedeti s kom je nekdo omrežen.
Kaj naredijo starši, da otroke zaščitijo pred internetom? Samo 20% staršev spremlja otroka na internetu, 50% pa sploh nima nikakršne zaščite na računalniku.

Aleš Rupnik

Kesanje
Sodnik vpraša obtoženega: »Mi poveste nekaj po resnici?«
»Da, kar vprašajte.«
»Ali vas nikoli ne prime kesanje zaradi vaših slabih dejanj?«
»Ne. Do zdaj me je vedno prijel policaj!«

Leto X