PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

JEZUS MED NAMI

Dogodki velikega tedna, velika noč in ves velikonočni čas, nas na različne načine opozarjajo na Jezusovo odhajanje: na veliki četrtek so ga ločili od apostolov, na veliki petek so ga položili v grob, na velikonočno jutro ga niti v grobu ni bilo več in ko je že kazalo, da se je vse srečno končalo, se Jezus štirideset dni po veliki noči spet poslovi od svojih prijateljev.
Vsak od teh »odhodov« pa skriva v sebi »ostajanje«, ki vsebuje neko novo in višjo kvaliteto njegove prisotnosti. Na veliki četrtek ostane med svojimi pod podobo kruha in vina, iz groba vstane živ in se prikazuje učencem, po svojem vnebohodu pa poskrbi za takšno prisotnost, ko ne bo samo »s« svojimi, ampak bo »v« njih. Apostolom in vsem nam pošlje Svetega Duha, ki nas razsvetljuje, uči in daje moči da moremo ostati zvesti njegovemu evangeliju.
Njegovo prisotnost bo Slovenska Cerkev še posebej doživela na evharističnem kongresu, ki bo prihodnjo nedeljo v Celju. Prisotnost pod podobo evharistije bo dopolnjevala tista prisotnost, ki jo Jezus obljublja, ko pravi »Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.« Čeprav nam beseda »kongres« iz naše polpretekle zgodovine zveni nekoliko zlovešče, pomeni priti skupaj, kar je za kristjane zelo pomembno. In kristjan, ki resnično čuti s skupnostjo, ki ji pravimo Slovenska Cerkev, in ki nima nepremagljivih ovir, bi moral biti takrat na pravem mestu.
Zemeljska Cerkev pa se bo ob tej priložnosti povezala tudi z nebeško, saj bo prištet k blaženim mučenec Lojze Grozde. Je prvi slovenski blaženi mučenec, saj je njegovo mučeništvo sad časa, ki je pomenil za slovenski narod največjo nesrečo v njegovi narodni zgodovini, nesrečo komunistične revolucije, ki so jo izvajali pod krinko boja za osvoboditev izpod nacizma in fašizma. Lojze Grozde še zdaleč ni edina žrtev, saj gre njihovo število v sto tisoče; če pa prištejemo še tiste, ki v teh časih za vero niso umrli, ampak so jo v težkih in neznosnih razmerah zvesto živeli, pa so to milijoni in milijoni zvestih pričevalcev za Kristusa.
Ne bomo gojili sovraštva, ampak bo to priložnost, da po Jezusovem zgledu molimo »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!« – prošnja, ki nikakor ni zastarela, ampak ob somišljenikih Grozdetovih morilcev oz. tistih, ki »negujejo njihovo tradicijo«, še kako aktualna tudi danes.

p. David

KAPELA

ZAKLJUČEK VEROUKA
V minulem tednu smo zaključili z veročunimi srečanji in danes podelili spričevala. Hvala vsem katehistinjam za pomoč pri poučevanju verouka, staršem za sodelovanjem in veroučenecem za trud in prizadevanje. Želja in cilj veroučne šole je bolj poznati in ljubiti Boga, bližnjega in sebe. Naj se ljubezen do Boga pozna tudi po vsakdanji molitvi in nedeljski sveti maši. Počitnice ne ukinjajo življenja po veri.

SREČELOV IN PIKNIK
Danes je potekal srečelov. Zbrana sredstva od prodanih srečk bomo namenili za obnovo notranjosti naše cerkve, zelo si želimo ogrevanje. Čez 14 dni, 20.6. pa bo 8. župnijski piknik v Prelesju pri Plavah. Tudi tam bo potekal srečelov in tombola. Zato se za primerne artikle še priporočamo. Hvala za vašo darežljivost.

ROMANJE
bolnih in invalidov na Brezje bo v soboto, 19. junija. Prijave sprejemamo v zakristiji.

SEK – CELJE 13.6.
Še je nekaj prostih mest na avtobusu. Pohitite.

KRISTUS ODREŠENIK

Z DANAŠNJIM ŽUPNIJSKIM DNEVOM
Se zahvaljujemo Bogu za dar, da smo del krščanskega občestva, ki ga povezuje Božji Odrešenik.

SKLEP VEROUČNEGA LETA
Ta teden bomo zaključevali letošnji veroučni program po skupinah. Zahvalno bogoslužje bo prihodnjo nedeljo ob 11:00 s podelitvijo spričeval.

KRST
30. maja je bila krščena Aida Viktorija Pahor, hči Petra in Tine Fabricijo, bivajoča v ul. Gradnikove brigade.
Voščimo vsega blagoslova!

KROMBERK IN VOGRSKO

Zahvala
Hvala za kvatrno miloščino za semenišče in za potrebe škofije. V Kromberku smo zbrali 250 €, na Vogrskem pa 120 €. Bog povrni!

SKLEP VEROUKA
Z današnjo zahvalno mašo, ki jo ob sklepu veroučnega leta oblikujejo veroučenci od 5. do 9. razreda, zaključujemo letošnje veroučno leto. Po maši razdelimo spričevala.

TELOVO
Danes je po maši na Vogrskem telovska procesija z oltarjem izven cerkve.

POROKA
Na Vogrskem sta se 29. maja cerkveno poročila Martina Žižmond in Ervin Rustja. Čestitamo!

SEK
Evharistično slavje ob slovenskem kongresu bo v Celju v nedeljo, 13. junija. Za romanje se prijavite takoj!

ORATORIJ
Vzemite prijavnice za teden na začetku julija ali konec avgusta in jih vrnite izpolnjene!

SOLKAN

ŽUPNIJSKI EVHARISTIČNI KONGRES
Tako lahko imenujemo nedeljo, ko imamo procesijo Sv. Rešnjega telesa. Slovesno, javno in občestveno počastimo Jezusa v sveti hostiji, pokažemo svojo vero vanj in ljubezen do njega. Odnesimo njegov blagoslov v svoje domove in na delovna mesta, gotovi njegove neizmerne ljubezni.

OB ZAKLJUČKU VEROUČNEGA LETA
Polni smo hvaležnosti našim pridnim katehistinjam, ki so se v tem letu dale na razpolago edinemu Učitelju, da so bile njegova usta in srce, ko so pri verouku dopolnjevale verskovzgojno delo staršev: Tončki, Dubravki, Romani, Andreji, Nevi, Ingilin in Majdi. (Sedaj je čas, da še kdo razmišlja, da bi se v jeseni vpisal v katehetsko šolo). Hvala tudi staršem birmancev, ki so vodili birmanske skupine.

SKLEP DUHOVNIŠKEGA LETA
Vršil se bo predvsem v Rimu z raznimi prireditvami od 8. do 11. junija, ko se bo veliko duhovnikov z vsega sveta zgrnilo okrog sv. očeta Benedikta XVI., da se Bogu zahvali za dar duhovništva. Ne prenehajmo moliti za duhovnike in za nove duhovne poklice.

ŠEMPAS – OSEK

PRVO SVETO OBHAJILO
V nedeljo, 16. maja so bili prvič pri svetem obhajilu v Oseku: Matic Faganel, Lucija Kompara, Simon Stamboldžioski, Andreja Winkler in Urban Živec; v nedeljo, 30. maja pa v Šempasu: Tina Čermelj, Hana Česnik, Tine Kočevar, Luka Komel, Nik Merlak, Tina Savnik, Nina Špacapan, Aljaž Štrukelj, Leon Štrukelj in Bor Valič (z Vogrskega). Vsem želimo, da na začeti poti ob zgledu staršev vztrajajo.

ŽUPNIJSKI GOSPODARSKI SVET
Z novoizvoljenimi člani se v Šempasu srečamo v ponedeljek, 7. junija in v Oseku v sredo 9. junija ob 20:00

KARITAS
S članicami in sodelavkami se srečamo v torek, 8. junija po maši.

VEROUK
V tem tednu zaključujemo z veroučnimi srečanji. Opravili boste spoved. Zahvalno mašo in podelitev spričeval bomo imeli v nedeljo, 20. junija. 

URNIKI MAŠ
V Oseku bodo večerne maše od sobote, 12. junija ob 19:30.

ŠEMPETER

ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET
Seja ŽPS bo v torek, 8. junija ob 20:00. Pogovarjali se bomo o letošnjem praznovanju župnijskega praznika in počitniških programih v župniji.
 
ŠOLSKE SVETE MAŠE
Nadaljujemo s šolskimi mašami ob sklepu veroučnega leta: v ponedeljek, 7. junija za 5. razred, v torek, 8. junija za 6. razred, v sredo, 9. junija za 7. razred in v četrtek, 10. junija za 2. razred. Pol ure pred mašo (ob 18:30) bo priložnost za spoved. Po maši bo delitev spričeval in  drugih priznanj.
 
ŠOLA ZA STARŠE
Drugo srečanje "Inteligentna čustva", ki jo vodi p. Silvo Šinkovec, bo v Šempetru pri Gorici v prostorih župnišča v soboto, 12. junija od 14:30 do 18:00. Morda bi se želel še kdo pridružiti. Tretje srečanje bo naslednjo soboto.
 
SLOVENSKI EVHARISTIČNI KONGRES
V nedeljo, 13. junija bo odhod avtobusa iz Šempetra bo ob 5:30. Program v Celju se bo začel ob 9:00. Osrednja slovesnost bo sveta maša ob 11:00, pri kateri bo razglašen Lojze Grozde za blaženega. Nedeljska maša v župniji bo že v soboto, 12. junija ob 19:00 in v nedeljo, 13. junija ob 10:00 (g. Tone Gleščič, župnik iz Vrtojbe) in zvečer ob 20:00, ko se bomo že vrnili iz slovesnosti v Celju.

SKUPNA OZNANILA

PRED NAMI JE SEK -
slovenski evharistični kongres v Celju, nedelja 13. junij. Odhod avtobusov  je ob 6:00. Tisti, ki ste prijavljeni v Solkanu imate odhod iz Solkana na placu ob 6.00 in potem nadaljujete pot za Šempas. Ostali vstopite na avtobusni postaji v Novi Gorici in 6.00 uri; na številko 1 tisti, ki ste napolnili prvi avtobus na Kapeli in na številko 2 tisti, ki ste napolnili 2. avtobus (Kapela, Kristus Odrešenik, Kromberk in gorsko okrožje).

SVETA GORA
V soboto, 12. junija na predvečer Kronance, bo na Sveti Gori ob 20. uri slovesna maša in po maši procesija z Milostno podobo in lučkami. Lepo vabljeni.

ROMANJE
bolnih in invalidov na Brezje bo v soboto, 19. junija. Prijavite se pri svojem župniku ali na telefon 33-077-52.

PRILOGA – STR. 1

JUNIJ 1935 IN JUNIJ 2010

PRIHODNJO NEDELJO, 13. JUNIJA
se bo zbrala v Celju pod vodstvom škofov množica, ki bo tam zastopala sebe pa tudi vse katoličane na Slovenskem, ki jih iz tega ali onega razloga ne bo v Celje. Kristjani namreč, večkrat kot si o njih drugi mislijo,  zastopajo pred Bogom, zlasti v skupnih molitvah, »brate in sestre«, ki jih ne srečujejo na svojih shodih, nekateri izmed njih, morda samo govorijo tako, kristjanov ne marajo. Kdo bi mislil pred poldrugim letom, ko je bil letošnji Celjski dogodek napovedan, da bo oba evharistična shoda, onega iz leta 1935 in letošnjega, povezal blaženi mučenec Lojze Grozde. Evharistični kongres pred 75. leti je potekal med 28. in 30. junijem. In prav tisti dan je prišel v Ljubljano neznaten, ubožen pa izredno nadarjen 12 letni  fant z Dolenjske, da bi nadaljeval šolanje na klasični gimnaziji v Ljubljani, Lojze Grozde. Prihodnjo nedeljo bo Lojze Grozde spet navzoč na vseslovenskem Evharističnem shodu, tokrat v Celju, kot blaženi mučenec iz vrst slovenskih katoličanov, ki je bil mučen in nato zverinsko umorjen 1. januarja 1943. Iz takrat okupirane Ljubljane, je želel obiskati mamo in sorodnike ter jim voščiti praznike. Pa mu je krvoločno sovraštvo prekrižalo pot domov na Dolenjskem, nevede pa mu odprlo pot v večni Dom.

 

ZA KAJ GRE?
Duhovniki praznujejo evharistijo vsak dan, kristjani hodimo ob nedeljah k maši. V zadnjih letih se je po Evropi in pri nas obisk nedeljske maše zmanjšal. Nedelja se je znašla v  krizi. Nekateri se pritožujejo, da je postala maša dolgočasna, ker poteka vedno enako. Drugi pravijo, da je zanje maša obred, s katerim nimajo kaj početi, saj da se pri maši govori jezik, ki poteka mimo življenja. Če se vprašamo, zakaj je evharistija izgubila privlačnost, naletimo na osrednje vprašanje, ki se glasi: »Kako naj skupaj izrazimo vero v našem času?«
V evharističnem praznovanju se zgostijo problemi današnje Cerkve, še več, celotne družbe. Evharistija je praznovanje. Naš čas pa je naklonjen brezobličnosti.
Evharistija je spominjanje. V njej so povedani dogodki iz preteklosti. Današnji čas pa nima rad zgodovine. Veliko ljudi se noče spominjati preteklosti, ali pa jo pripovedujejo po svoje…

 

SADOVI EVHARISTIJE
Evharistije ne prilagajamo modi. Kar je težko dostopno našemu času, lahko človeka povsem nagovori notranje. Evangelist Luka pripoveduje o sveti drami, ki se praznuje v vsaki evharistiji. Učinek te drame je ta, da so ljudje ganjeni v svojih srcih. Luka pravi, da so se množice zbrale na Kalvariji, da bi gledale, nazaj grede pa so se trkale na prsi… Gre za to, da odhajamo iz vsakega evharističnega slavja drugačni, ker smo začutili, kdo je Jezus, ki nam podarja življenje in zdravi naše rane. (Prim. A. Gruen, Obhajanje evharistije str. 5 in 76)

 

Zbral Gašper Rudolf

PRILOGA STR. 2

FILIP TERČELJ (6)

V LJUBLJANI
V Ljubljani je Terčelj zbiral srednješolce ter prirejal številne glasbeno-gledališke predstave. V tem času so nastali njegovi dramski prizorčki kot nadaljevanje podobnega, že na Primorskem začetega dela, ko je za potrebe dramskih krožkov sestavljal preprosta besedila (Ob potoku, Srce in denar, Nedeljska juha, Mala Terezija, La Verna itd.) Počutil pa se ni dobro. Mučilo ga je domotožje, ni se mogel vživeti v okolje, tako različno od Primorske. Kljub temu pa je delal, ustvarjal, se sestajal z mladimi, prirejal glasbene in gledališke večere. Njegovo stanovanje je bilo vedno odprto vsem. Mnogim dijakom je oskrbel dnevno prehrano v raznih javnih kuhinjah in jih, kljub skromnim zaslužkom, denarno podpiral.

 

NEODREŠENO LETO 1945
Po vojni pa je »ljudska« oblast Terčelja zaprla. Tako je ostal brez stanovanja, skromno imetje so spravili na podstrešje Zavoda sv. Jožefa. Izgovori za trimesečni zapor so nejasni. Po Terčeljevih namigih v pismih naj bi šlo za podtikanja in lažne obtožbe s strani bratov, to je Slovencev. Nanašale naj bi se na domnevno sodelovanje z okupatorjem… Zapor ga je močno prizadel. No, po treh mesecih je bil iz zapora izpuščen. Revolucionarnim oblastem, ki so prevzemale oblast in s poti odstranjevale vse, kar bi jim bilo v napoto, je bil Terčelj nevaren. Poznali so ga kot sposobnega kulturno–prosvetnega delavca, organizatorja, kateheta, hkrati pa je bil to človek, ki je kot žrtev fašizma pričal o nasprotnem, kot so takratne oblasti hotele prikazati vlogo duhovnikov in Cerkve.

 

GRENKOBA
Iz pisem, ki jih je poslal domačim po zaporu, je razvidno trpljenje in želja, da se vrne na Primorsko: »Bil sem že blizu, da grem na drugi svet in resnično sem si želel smrti. Dne 10. septembra so me izpustili bolnega in moral sem v bolnišnico. Ker ni prostora, bom moral v teh dneh zapustiti bolnico in si poiskati kak kot v Ljubljani. Kaj bo s službo, še ne vem, pa saj itak nisem za težko delo.
Tri stvari so me duševno zlasti mučile:
Prva: da sem po nedolžnem moral trpeti kot zločinec in narodni izdajalec. Jaz, ki sem izmed duhovnikov v Italiji največ prestal pod fašisti, sem moral znova nastopiti težek križev pot, ki je bil najhujši.
Druga: da sem bil popolnoma zapuščen. Kolikokrat sem mislil na Vas! Brez perila, obleke, hrane, sem trpel tri mesece. Kar je najhujše, je pa to, da so me sumničili in preganjali ljudje, katerim sem storil toliko dobrega.
Želel sem si, da bi po teh bridkih dogodkih prišel domov, da bi se odpočil in pozdravil… ne dobim dovoljenja. Tako sem primoran, da boleham v Ljubljani... Tolikim sem pomagal, sedaj sem sam brez pomoči. Naj se zgodi volja božja!

 

povzel  Gašper Rudolf

PRILOGA STR. 3

ZA MAJSKO SLOVO

SREČNO VODI ČOLNIČ MOJ

    Profesor Daniel O’Connor iz Los Angelesa, svetovno znani kirurg, ki je mnogim pomagal do zdravja, je bil silno ponosen na svojo znanost. Svojim učencem je rad ponavljal, da bosta človeštvo rešila znanost in napredek, ne pa vera in molitev. Kot najmlajši otrok globoko verne irske družine je bil deležen verske vzgoje in je vsak večer s starši, brati in sestrami redno molil. K večerni molitvi so dodajali prošnjo: »Ljuba Mati večnega življenja, reši mojo dušo pogubljenja.«
    Po odlično končanem študiju medicine se je specializiral za kirurga in kmalu postal profesor medicinske fakultete v Los Angelesu. Veroval je v samo znanost in v moč kirurškega noža.
    Na božič 1943 je operiral svojo mater gospo Gladis. Dva asistenta in več mlajših zdravnikov je bilo pri operaciji. Hoteli so videti, kako bo najslavnejši kirurg vračal zdravje svoji materi. Ko je O’Connor vzel v roke kirurški nož, je samozavestno rekel: »Naj se pokaže, kaj za srečo ljudi zmoreta znanost in napredek!«

 

    Globoko je zarezal v tkivo telesa, ki mu je dalo življenje. Prišel je do tvora. Tedaj mu je omahnil nož iz rok. Opotekel se je in z največjo težavo dejal: »Tu ne morem več pomagati. Mati ima neozdravljivo bolezen, raka.«
    Asistent je zašil rano. Kirurg pa je spoznal, kako se je prav pri njegovi materi vsa stavba znanosti zrušila. Svoji materi ne more pomagati. Kmalu zatem je mati v omotici počasi govorila besede: »Ljuba Mati večnega življenja, reši njegovo dušo pogubljenja.« Te besede so bile kot daljni odmev iz lepe in srečne mladosti. Zadele so ga v živo. Pohitel je k materi in jo v solzah začel tresti: »Mati, zbudi se! Zbudi se!« Ko se je mati zbudila, ji je zagotovil, da je Marija uslišala njeno prošnjo: »Mati, verujem, verujem v Boga, kakor si me ti učila, verujem trdno in zvesto.« Mati je z blaženim nasmehom spregovorila: »Bog naj te blagoslovi in Marija naj te varuje v življenju. Srečno živi! Sedaj se lahko poslovim s sveta v veselem upanju, da se snideva v nebesih.«
    Bolníca je kmalu umrla, pa tudi sin je ozdravel. Spoznal je, da je resnična rešitev človeštva v veri in da tudi znanost in napredek z vero dobita novo luč, moč in lepoto.
V pesmi se obračamo na našo Mater Marijo s prošnjo: »Vodi, vodi, srečno vodi čolnič moj življenja mi; v zadnji uri z mano bodi, da se duša ne zgubi. Takrat, ljuba Mati, daj duši moji sveti raj.«

PRILOGA STR. 4
   

SVOBODA VEROVANJA

DIALOG IN OVIRE
Skupnost svetega Egidija je organizirala srečanje na temo »Dialog med verami in kulturami, izziv sobivanja«, na katerem so sodelovali predstavniki judovske, krščanske in muslimanske vere.
»Vzpostaviti moramo pristen dialog v iskanju rešitev za danes in jutri, vključno s posledicami gospodarske krize. Na poti je veliko ovir.« To so misli glavnega rimskega rabina Riccarda Di Segnija, ki je govoril o vplivu bližnjevzhodnega spora na odnose med islamom in židovstvom, ki je neizbežno odvisen, povezan in provociran s politično dimenzijo dogajanja na Bližnjem Vzhodu.

DIALOG IN POLITIKA
O škodljivem vplivu politike na dialog je govoril Aisha al - Manna'i, ravnatelj fakultete za šeriatsko pravo na univerzi v Katarju. »Poizkušamo širiti dialog v arabskem svetu. Srečujemo se z velikimi težavami. Naša naloga je, da se pogovarjamo in skušamo razumeti. Ena od večjih ovir je, da vsaka stran vztraja pri svojih stališčih. Druga pa je politika. Pogosto se verniki, pa tudi strokovnjaki pogovarjamo o pomembnih vprašanjih. Nato se vmeša politika, ki vse uniči.«

DIALOG V SKUPNI STVARNOSTI
»Soočenja morajo voditi k razumevanju in ne nasprotovanju«, je pojasnil Andrea Riccardi, utemeljitelj Skupnosti svetega Egidija. »Dialog nujno potrebujemo, ker skupaj živimo v stvarnosti naših evropskih držav in v muslimanskem svetu. Skupaj delimo medijski in virtualni svet. Dialog je umetnost, ki se je moramo naučiti, začne se s spoštovanjem in sprejemanjem drugega. Politika je povsod, upravlja z družbo, urejuje mednarodne odnose. Problem je, ker se dialog ne navezuje samo na religijo, ampak tudi na politično življenje in kulturo. Potrebno je okrepiti kulturo, ki je dialog, vsaka prava kultura je dialog.«
   

REVŠČINA V EVROPI V PORASTU

   
Danes je iz družbe izključena vsaka četrta oseba, stanje pa se lahko še poslabša. Evropski gospodarski in družbeni odbor (EESC) je v Firencah razpravljal o revščini v Evropi. Na srečanju so sodelovali predstavniki delodajalcev, sindikatov in združenj iz 27. držav Evropske unije. Pripravili so programe ozaveščanja  o družbeni in kulturni izključenosti.
Kdo so danes revni v Evropi? To so ljudje, ki niso sposobni urediti svojega življenja in jih je družba izključila. Zato se je potrebno usmeriti na vzgojo in izobraževanje. Bodo posledice gospodarske krize vplivale na stopnjo revščine? Zmanjševanje državnih prispevkov prizadene celotni družbeni standard. Brez družbene solidarnosti in socialnosti je Evropa odpovedala. V Odboru so socialni program pripravili na temelju Lizbonske pogodbe in bo veljal za vso Evropo. Osnovna sta dva dejavnika: Protokol o osnovnih socialnih standardih ter socialna odredba, ki predvideva, da se v vsaki situaciji mora upoštevati celotno družbeno okolje.

Aleš Rupnik

Nona je naredila izpit
Sosedova Mici je s težavami naredila vozniški izpit. Pelje se proti domu, ko naenkrat na električnem drogu zagleda delavca. Ustavi avto in možaka nahruli: »Ste pravi zajec! Tako slabo pa ne vozim, da se splazite zaradi mene na drog!«