PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

EVHARISTIČNO SLAVJE

Že dolgo leto, verjetno pa še premalo časa, se pripravljamo na slovenski evharistični kongres (SEK). V ta namen so tudi škofje to pastoralno leto razglasili za evharistično leto, v katerem smo na različne načine razmišljali, se pogovarjali in načrtovali dejavnosti v zvezi z evharistično skrivnostjo Jezusove navzočnosti med nami pod podobo kruha in vina.
Vsakomur zelo polagamo na srce evharistično slavje za slovenske vernike v nedeljo, 13. junija, v Celju, za katerega vabimo, da bi se ga v čim večjem številu udeležili. Še bolj pa se mi zdi pomembno, kako ta skrivnost evharistije pri vsaki maši zaživi v naših skupnostih, nas povezuje med seboj in tudi preko obhajila daje notranjo moč (milost) za vsakodnevno vztrajanje v dobrem ter za pričevanje v današnjem svetu.
V tem smislu in ob prazniku svetega rešnjega Telesa in Krvi, se mi zdi pričevalna molitev svetega Ambroža, milanskega škofa iz četrtega stoletja:
»Gospod Jezus Kristus, k mizi tvoje nebeške gostije se bližam v svetem spoštovanju. Ne zanašam se na svoje zasluge, ampak na tvojo dobroto in usmiljenje. Srce in telo sem omadeževal z mnogimi grehi, misli in jezik sem premalo skrbno varoval. Zato se, usmiljeni Bog, zatekam k tebi, da me ozdraviš in varuješ.
Tebi, Gospod, priznavam svoje grehe in slabosti in priznam, da me je sram. Klub temu zaupam v tvoje neskončno usmiljenje. Ozri se name v svoji dobroti, Jezus Kristus, večni kralj, Bog in človek, ki si za nas umrl na križu. Usliši me, usmili se mene grešnika, saj ti nikoli ne dopustiš, da bi usahnil studenec usmiljenja.
Pozdravljena, zveličavna žrtev, zame in za ves človeški rod, na lesu križa darovana! Pozdravljena, plemenita in dragocena Kri, ki pritekaš iz ran mojega križanega Gospoda Jezusa Kristusa in izmivaš grehe vsega sveta. Spomni se, Gospod, svoje stvari, ki si jo odkupil s svojo krvjo.
Odvzemi mi, milostni Oče, vse krivde in grehe, da bom očiščen na duši in na telesu smel vredno okušati Sveto svetih. In daj, naj ta sveti dar tvojega telesa in krvi, ki ga nevreden hočem prejeti, izbriše moje grehe. Naj me popolnoma očisti, mi prežene slabe misli in obnovi v meni blaga čustva.
Naj mi bo zveličavni vir tebi prijetnih del in naj mi dušo in telo krepko brani pred sovražniki. Amen.«

Cvetko Valič

KAPELA

ZADNJI DAN ŠMARNIC
Jutri, 31. maja zvečer ob 19. uri bomo po sveti maši s petimi litanijami zaključili Marijin mesec majnik.

V ČETRTEK, 3. 6.
je slovesni in zapovedani praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi. Sv. maše so pri nas na Kostanjevici ob 7., 10. in 19. uri. Po večerni sv. maši bo procesija Rešnjega Telesa z dvema evangelijema. Pridite, da skupaj molimo in slavimo evharističnega Kralja.

ZAKLJUČEK VEROUČNEGA LETA
in podelitev spričeval bo prihodnjo nedeljo pri 10. sv. maši. Po mašah ob 8., 10. in 18. uri bo potekal tradicionalni srečelovov. Priporočamo se za primerne artikle, ki jih prinesite do petka, 4. junija zvečer v župnijsko pisarno.

ROMANJE BOLNIKOV IN INVALIDOV
na Brezje bo v soboto, 19. junija. Prijavite se v zakristiji.

KRSTI
Na binkoštno nedeljo smo med Božje otroke sprejeli kar tri novokrščence: Jakob Ram Lukman, tretji otrok Sandija in Rose Evalin Lukman, Cankarjeva 34; Anže Makarovič, četrti otrok Matjaža in Tanje Makarovič, Cankarjeva 5 in Hana Marinič, hči Petra Mariniča in Anne Trach iz Dobrovega v Goriških Brdih. Iskrene čestitke vsem trem družinam.

NAŠI RAJNI
Na božjo njivo v Stari Gori smo k večnemu počitku položili 24. maja Ivano Zavrl (87), ki je zadnja leta bivala v domu starejših občanov v Novi Gorici in 26. maja Blaža Piskaća (68), Erjavčeva 18. Naj ju dobri Bog po naših molitvah sprejme k sebi.

KRISTUS ODREŠENIK

ŽUPNIJSKI DAN
Bo letos en teden prej zaradi evharističnega slavja v Celju, torej prihodnjo nedeljo 6. junija  z mašo ob 10:00.
Po maši bo misijonska tombola (hvala organizatorkam in darovalcem!). Izkupiček bomo poslali misijonarki s. Bogdani Kavčič (naslov: Maison Provinciale, B.P. 6841 Kicuriko-Kigali – RWANDA).
Ob 12:00 molitev Angel Gospodov in zaključek tombole.
Okrog 12:30 kosilo. Glavna jed je letos polenta z golažem ter dobrote na žaru. Sladkarije, kolikor jih bomo doma pripravili in prinesli ter si jih porazdelili, bodo seveda druženje povzdignile. Hvala!
Sledila bo animacija popoldneva…
Odrasle prosimo, naj vsak prispeva po € 7,00.
Bog lonaj! Vsi lepo povabljeni!

SKLEP VEROUČNEGA LETA
Veroučno leto bomo sklenili z nedeljo 13. junija.

URNIK MAŠE MED TEDNOM
S torkom, 1. junija, bo maša med tednom eno uro kasneje: ob 20:00.

SEJA ŽPS
bo v petek 18. junija ob 20:30.

KROMBERK IN VOGRSKO

KVATRNA NEDELJA
Miloščina današnje nedelje je za semenišče in za druge potrebe škofije. Hvala!

SVETA TROJICA
Danes, na praznik zavetnice, je v podružnični cerkvi Svete Trojice maša ob 16. uri. Vabljeni!

SKLEP VEROUKA
Sklepne ali zahvalne maše ob zaključku veroučnega leta oblikujejo otroci 1., 2., 3. in 4. razreda v četrtek, 3. junija, ostali veroučenci (od 5. do 9. razreda) pa v nedeljo, 6. junija. Po maši razdelimo spričevala.

TELOVO
Zapovedan praznik sv. Rešnjega Telesa in Krvi bo v četrtek s slovesno mašo, prihodnjo nedeljo pa bo po maši na Vogrskem tudi telovska procesija.

SEK
Evharistično slavje ob slovenskem kongresu bo v Celju v nedeljo, 13. junija. Za romanje se prijavite takoj!

ORATORIJ
Vzemite prijavnice za teden na začetku julija ali konec avgusta in jih vrnite izpolnjene!

SOLKAN

SV. REŠNJE TELO IN SV. REŠNJA KRI
V četrtek 3. maja obhajamo ta zapovedani praznik.
Sv. maši: ob 10:00 in 19:00. Po večerni maši kratko češčenje Najsvetejšega.
Procesija sv. Rešnjega telesa je v nedeljo po maši ob 10:00. Vsi zavzeto in z vero sodelujemo.

SKLEP VEROUČNEGA LETA
V nedeljo 6. junija. Po slovesnosti bo razdelitev veroučnih spričeval.

SLOVENSKI EVHARISTIČNI KONGRES
13. junija v Celju. Za večino bo enkraten dogodek v življenju (saj ga doslej še ni bilo), javno in skupno vseslovensko doživetje vere v Jezusovo navzočnost v evharistiji. Še smo povabljeni, da se prijavimo za skupen prevoz.

VESELE POČITNICE
Martina in Kaja vabita otroke od 5. do 11. leta od 28. 6. do 4. 7. na prijetne in poučne počitniške delavnice. Prijavnice dobijo otroci pri verouku.

ORATORIJ
Bo v župniji Kristusa Odrešenika od 5. do 11. julija in od 23. do 28. avgusta za otroke med 5. in 12. letom. Pohitimo s prijavami.

ŠEMPAS – OSEK

ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET
Z novoizvoljenimi člani se v Šempasu srečamo v ponedeljek, 31. maja in v Oseku v torek 1. junija ob 20:00.

ŠMARNICE
V Šempasu šmarnično pobožnost zaključujemo v ponedeljek. Zahvaljujem se vsem, ki ste vodili šmarnice. Pohvala tudi otrokom za lepo udeležbo in sodelovanje.

SVETO REŠNJE TELO
V Ozeljanu bo maša ob 9:00, v Šempasu pa ob 19:00. Po maši bomo imeli procesijo s štirimi oltarji.
V Oseku bo maša ob 19:00. Po maši povabljeni k molitvi pred Najsvetejšim.

PRVI PETEK
V petek dopoldne obiščem bolne na domu. Pol ure pred mašo ste povabljeni k molitvi pred Najsvetejšim. G. Bogdan bo bolne na domu obiskal v Oseku v petek in v Vitovljah v soboto dopoldne.

PREDSTAVITEV
V nedeljo se nam bo v Oseku in Šempasu predstavila nova skupina prvoobhajancev.

NAŠI RAJNI
V torek, 18. maja 2010 smo se poslovili od Angela Primožiča (89) Ozeljan 136. Svojcem izražamo sožalje in molimo za rajnega.

ŠEMPETER

POROKA
V soboto, 29. maja sta se poročila Katarina Mužina, Na pristavi 31 in Marko Kragelj, Žnidarčičeva 2. Na pot njune skupne poti jima želim veliko božjega blagoslova.
 
POGREBA
V torek, 25. maja smo se poslovili od Izidore Rob, C. prekomorskih brigad 58 in v sredo od Ane Mučič, Vrtojbenska 9. Naj uživata srečo pri Bogu. Vsem svojcem izražam iskreno sožalje.
 
ŠOLA ZA STARŠE
V soboto, 29. maja začenjamo v veroučnih prostorih naše župnije šolo za starše. Sklop srečanj nosi naslov "Inteligentna čustva". Program šole izvaja p. Silvo Šinkovec. Program vključuje tri sobotna srečanja (29. 5., 12. 6. in 19. 6.) od 14:30 do 18:00. Prispevek na osebo je 30€.
 
ŠOLSKE MAŠE
Pred nami je zaključek veroučnega leta. Vsak razred bo oblikoval sodelovanje pri maši, po kateri bodo prejeli spričevala in druga priznanja: v torek 4. razred, v sredo 1. razred, v četrtek 3. razred, v petek 9. razred in v soboto 8. razred. Pred mašami bo tudi priložnost za spoved.
 
SREAČNJE ZA STAREJŠE
V nedeljo, 6. junija bo ob 16:00 letno srečanje s sv. mašo za starejše. Na srečanje vabim vse starejše od 70ih let. Pol ure pred mašo in med mašo bo priložnost za spoved, med mašo boste lahko prejeli tudi bolniško maziljenje, po maši pa bo v župnišču družabno srečanje.

SKUPNA OZNANILA

DANES SE NA SVETI GORI
ob 16:00 srečamo verniki Goriške in Koprske škofije. V letu duhovništva bomo v molitvi zbrani pred Marijo. Biti povezani, solidarni v različnosti je pričevanje prav za naš čas. Naj bo naša udeležba znamenje iskanja sožitja in miru.

4. in 5. KONCERT
Glasba z vrtov sv. Frančiška
Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici

Torek, 1. junij 2010, ob 20. uri
Slovenski klavirski trio
Miha Štokelj, klavir
Maja Fleischman, violina
Sanja Repše, violončelo

Torek, 8. junij 2010, ob 20. uri
Trio Art
Tamara Tretjak, flavta
Branko Trifkovič, klarinet
Tamara Ražem, klavir

SREČANJE MAVRIČARJEV
na Sveti Gori v soboto 5. junija.

SVETA GORA
V nedeljo, 06. junija ob 16. uri bo provincial, p. Stane Zore daroval slovesno mašo, pri kateri bo pel MPZ Anton Foerster iz Ljubljane. Po maši bo dobrodelni koncert za Družinski center Sveta Gora, ki ga bo izvajal MPZ Anton Foerster iz Ljubljane in solo sopranistka Sabina Cvilak. Lepo vabljeni.

 

PRILOGA – STR. 1

MIR JE SAD PRAVIČNOSTI

IZJAVA KOMISIJE PRAVIČNOST IN MIR PRI SŠK O ARBITRAŽNEM SPORAZUMU
25.05.2010
Katoliška Cerkev na Slovenskem si je v dolgotrajnem obdobju urejanja meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na kopnem in na morju vedno prizadevala, da bi tudi v nastali situaciji oba naroda ohranila tradicionalno dobrososedske odnose, prijateljsko sodelovanje in vzajemno sožitje. Stoletno dobro sosedstvo in medsebojno spoštovanje so neprecenljive vrednote, ki jih je potrebno varovati in ohranjati tudi v času, ko gre za vprašanje urejanja meje.
Katoliška Cerkev se zaveda, da ni v njeni pristojnosti odločanje o zadevah, ki so stvar meddržavnih dogovorov. »Ni naloga Cerkve, da sama politično uveljavi pravičnost; želi pa služiti oblikovanju vesti na področju politike in prispevati k temu, da raste spoznanje za prave zahteve pravičnosti…,« pravi papež Benedikt XVI. (Bog je Ljubezen, 28). Zato želimo prispevati k spoštovanju resnice o zgodovinskih dejstvih, k poštenju in strpnosti v izjavah ter javnih nastopih, predvsem pa k spoznanju »za prave zahteve pravičnosti« tudi pri določanju meje.
Pri tem opozarjamo na dejstvo, da je za Republiko Slovenijo izhod na odprto morje vitalnega pomena in ga lahko izgubi, medtem ko za Republiko Hrvaško te nevarnosti ni.
Razumljivo je, da Katoliška Cerkev pozdravlja vsak napredek v sporazumnem in mirnem reševanju sporov, vendar se pri tem zaveda svetopisemskega načela, ki ga je močno poudarjal tudi papež Pavel VI.: »Mir je sad pravičnosti, prim. Iz 32,17.
Ko si prizadevamo za mirno sožitje in prijateljstvo med narodoma, se zavedamo, da ju bo mogoče ohraniti in razvijati le, če bo meja, ki jo je treba določiti, pravična in se zaradi nje noben narod ne bo čutil izigranega.
Lahko se vprašamo, ali bi ne bilo bolje, da bi politiki nase prevzeli odgovornost, ki jim je bila zaupana na volitvah, in bi o arbitražnem sporazumu dokončno odločili v Državnem zboru Republike Slovenije. V tem trenutku je to prepuščeno odločanju državljanov na referendumu. Državljani moramo torej to odgovornost vzeti nase.
Referenduma se moramo udeležiti in glasovati odgovorno. Komisija Pravičnost in mir pri SŠK poziva glasila, ki oblikujejo javno mnenje, naj bodo v svojem poročanju nepristranska in naj volivkam in volivcem pošteno posredujejo različna mnenja in argumente. Tokrat gre za preveč pomembne nacionalne interese, da bi jih kdor koli smel podrediti političnim koristim. Volivke in volivce pa Komisija vabi, naj si oblikujejo utemeljeno in razumno stališče ter glasujejo preudarno in odgovorno za to, da bomo lahko prišli do pravične meje. Samo pravična meja bo tudi zagotavljala trajno mirno sožitje in sodelovanje med narodoma.

msgr. dr. Anton Stres, ljubljanski nadškof metropolit - predsednik Komisije Pravičnost in mir pri SŠK

 

PRILOGA STR. 2

    FILIP TERČELJ (5)

NEZAŽELEN
Po vrnitvi iz konfinacije Terčelj na noben način ni mogel dobiti službe. Poskusi, da bi ga škofijski administrator Sirotti nastavil v goriškem delu dežele, je padlo v vodo ob trmastem vztrajanju oblasti, da je Terčelj za državo nevaren. Ponujeni mesti v Benetkah ali v videmski nadškofiji pa je Terčelj odklonil.
Msgr. Sirotti ga je zato predlagal za Borjano, čemur je oblast ponovno nasprotovala.
Avgusta 1933 je goriški prefekt poročal kvesturi, da želi Terčelj emigrirati v Ljubljano v svojo nekdanjo škofijo, toda že novembra istega leta se je Terčelj obrnil na prefekta s prošnjo, naj mu da dovoljenje, da bi lahko dobil kakšno mesto v goriški nadškofiji. V njej navaja, da ga še vedno vzdržujejo starši.
14. decembra je kvestura obvestila goriškega prefekta, da želi Terčelj zaradi nemogočih razmer, v katerih živi, preiti v ljubljansko škofijo. Medtem mu je bil obljubljen potni list. Italijanske oblasti so ugotovile, da čaka Terčelja v Ljubljani le začasno mesto profesorja na gimnaziji ali meščanski šoli. Kvestura je izvedela tudi, da je šturski župnik Srečko Gregorec organiziral nabiranje prostovoljnih prispevkov med šturskimi farani, da bi jih izročili Terčelju ob odhodu v Ljubljano. Ves zbrani denar so karabinjerji zasegli.
Verjetno je Terčelj spremenil načrt in ni odšel v Ljubljano, ker so denar zaplenili, sam pa ni imel nikakršnih sredstev.

 

UMIK
Ko je Terčelj spoznal, da na Primorskem zanj ni obstanka, je seveda moral misliti na umik. Toda še preden je odločitev dozorela, so ga dogodki skoraj prehiteli. Bolni ajdovski župnik Josip Fon ga je naprosil, naj mu pomaga. Prefektura je to takoj prepovedala, kakor tudi kakršnokoli dušnopastirsko delo v Ajdovščini.
V neki pridigi je Terčelj izrekel misel, ki so si jo nekateri razlagali kot napad na prefekta in svetokriške kapucine. Določena je bila nova aretacija in grozil mu je ponoven izgon. Budni slovenski zaupniki so v Ajdovščino poslali zanesljivega človeka, Iva Brica iz Dornberka, požrtvovalnega člana Prosvetne zveze. Ta je šel Terčelja v Ajdovščino obvestit, naj se nemudoma umakne, kar se je v resnici zgodilo. Iz dokumenta italijanske kvesture z dne 4. maja 1934 je razvidno, da je 26. aprila 1934 Filip Terčelj prestopil nekdanjo italijansko–jugoslovansko mejo v Novem svetu (med Godovičem in  Hotedršico).

 

NOVO POGLAVJE
Za Terčelja je začelo novo poglavje. Kakor mnogi, ki so v različnih obdobjih okupacije Primorske prebežali v Slovenijo, je tudi Terčelj na začetku naletel na kup težav. V Ljubljani ni bil sprejet z naklonjenostjo, nezaupljivost je čutil tudi s strani duhovnikov. Postal je katehet na II. državni (Poljanski) gimnaziji in profesor za nemščino. Stanoval je na Poljanskem nasipu v bivši šentpetrski vojašnici, ki so jo spremenili v bolnišnico za duševne bolezni in tam postal še hišni duhovnik.

 

povzel Gašper Rudolf

 

PRILOGA STR. 3

MISEL ZA 30. MAJ

MATI ZLATA, ODPRI MI NEBEŠKA VRATA

Legenda pripoveduje, kako je priromal pred nebeška vrata prvi ljudožerec. Sv. Peter pogleda skozi okence in se silno prestraši, ko zagleda čudnega prosilca za vstop v nebesa. Še nobenemu ljudožercu ni odprl, zato tudi njemu ne bo. Hitro zapre okence. Ljudožerec, ki je nedavno postal kristjan, bi tako rad šel v nebesa, zato se ob nebeških vratih razjoka. Sliši ga Marija. Ko ji  pove, kaj bi rad, mu reče, naj gre na nasprotno stran, k stranskim vratom, ki jih bo ona odprla. Res najde ta vrata, potrka in Marija mu odpre. Tako je prišel v nebesa po Marijinem posredovanju.
Eva je nebeška vrata zaprla, Marija jih je odprla, ker je na svet prinesla Odrešenika, ki je s svojo smrtjo in vstajenjem vse odrešil. V Lurdu je obljubila Bernardki: »Osrečila te bom ne na tem, ampak na onem svetu.« Marija je srednica milosti, ki so potrebne za naše zveličanje.

 
Sv. Janez Bosko je imel ponoči, 6. decembra 1876, videnje sv. Dominika Savia , ki je bil na čelu velike skupine dečkov, v roki pa je imel šopek. Don Bosko ga je vprašal: »Povej mi, dragi Dominik, ki si vse življenje živel krepostno, kaj ti je bilo ob smrti v največjo tolažbo.«
»Kaj misliš?« ga vpraša Dominik.
»Morda to, da si ohranil do konca življenja krepost čistosti?«

»Že, tudi to, a ne samo to.«
»Morda ti je bilo v največjo tolažbo to, da si imel mirno vest?«
»Tudi to je dobro, a ni najboljše!«
»Morda ti je bilo v tolažbo upanje na nebesa?«
»Ne, ne samo to!«
»Morda so ti bila v tolažbo dobra dela?«
»Ne!«
»Kaj pa potem?«
»Ob smrti mi je bila v največjo tolažbo Marijina pomoč in varstvo. Povej svojim fantom, naj ne pozabijo priporočati se Mariji.«
V pesmi se na našo Mater obračamo s prošnjo: »Mati zlata, odpri mi nebeška vrata, da te v raju počastim z lepim petjem angelskim.«

PRILOGA STR. 4

DNEVI RUSKE KULTURE IN DUHOVNOSTI

SREČANJE V VATIKANU
Okrepiti dialog med pravoslavnimi in katoličani, je bil namen dvodnevnega srečanja o ruski kulturi in duhovnosti v Vatikanu. Ob tej priložnosti se je metropolit Hilarion Alfeyev iz moskovskega patriarhata srečal s kardinalom Kasperjem, predsednikom Papeškega sveta za ekumenski dialog in nadškofom Ravasijem, predsednikom Papeškega sveta za kulturo. Nadškof Ravasi je poudaril, da sta kultura in duhovnost najtesneje povezani. Dneve ruske kulture in duhovnosti so pripravili ob 100. obletnici smrti ruskega pisatelja Tolstoja in kot pripravo na »Leto ruske kulture in duhovnosti« prihodnje leto v Italiji.

KULTURNI DIALOG
Kardinal Kasper je ovrednotil pomen in aktualnost kulturnega dialoga med Vzhodom in Zahodom. »Tisočletno razdvojenost niso povzročile samo teološke razlike in politični spori, ampak je tudi ena od posledic kulturnega oddaljevanja, kar moramo danes, v času evropskega povezovanja preraščati v duhu vzajemnega bogatenja.« Gre za skupno ovrednotenje bogastva evropske kulturne dediščine in njenih krščanskih korenin, na kar so danes mnogi žal pozabili, skušajo zanikati in celo zavreči.

NAČRTOVATI PRIHODNOST
»Dialog med Cerkvama ni samo na ravni vrhov, ampak se ustvarja med preprostimi ljudmi«, je dodal metropolit Hilarion. »Pomembno je načrtovati prihodnost, še posebej, ko govorimo o skupnih izzivih v ohranjanju krščanskih vrednot v družbi, najbolj očitno v močno sekulariziranih državah.«

PAPEŽ IN PATRIARH
O možnosti srečanja papeža in moskovskega patriarha je metropolit povedal, da so danes ustvarjene ugodne okoliščine v želji, da bi prvo takšno v zgodovini Cerkva bilo prav srečanje Kirila I. in Benedikta XVI., čigar izvolitev so v Ruski pravoslavni Cerkvi sprejeli z velikim zadovoljstvom, prav zaradi njegovih stališč o moralnih vprašanjih in zavzemanju za ohranjanje tradicionalnih krščanskih vrednot.
   

TAJNA POLICIJA IN KAROL WOJTYLA

   
Na Poljskem so objavili knjigo dokumentov, ki dokazujejo, da je komunistična tajna policija nadzirala bodočega papeža Janeza Pavla II. ter zbirala gradivo, s katerim bi ga lahko kompromitirala. »Kot duhovnik, predavatelj, kasneje škof in metropolit v Krakovu, je bil Karol Wojtyla za takratno poljsko oblast nevaren ideološki nasprotnik«, je v uvodu napisal avtor knjige Marek Lasota. Za nadzor so uporabljali različne metode, od prisluškovanja pogovorom, odpiranja pisem, pa do stalnega spremstva tajnih agentov. Knjiga: »Naproti resnici in svobodi: Komunistična tajna služba in Karol Wojtyla« ima 687 strani in začne s policijskim dokumentom iz leta 1946, ko je policija raziskovala Wojtyline stike z domoljubno študentsko skupino v Krakovu. Zadnji dokument je datiran 24. maja 1978, v katerem navajajo prošnjo kardinala Wojtyle za telovsko procesijo in obrazložitev, zakaj so oblasti prošnjo zavrnile.

Aleš Rupnik

Boksar
Znanki se srečata v mestu, pa ena radovedno vpraša: »Menda si se poročila s poklicnim boksarjem?«
»Prav si slišala.«
»Kakšen pa je?«
»Vsak dan pride domov drugačen!«