PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

DOBA SLEPARJEV

Tisk, radio in televizija nas ne seznanjajo z dogodki kot takimi, temveč z različnimi pogledi, ki jih imajo drugi nanje. Zato se nam vsiljuje pogubna misel, da resnica sploh ni dosegljiva: človek se lahko dokoplje le do domneve. Nekdaj so posedovali zanesljiva spoznanja, danes nismo več v času gotovosti, marveč samo domnevnosti. Resnica je relativna, kar pomeni, da se spreminja, kakor se spreminjajo časi in ljudje. Zato je marsikdo že obupal nad resnico, človeškim razumom in uspešnostjo logičnega mišljenja ter se zadovoljuje z nelogičnimi n nekritičnimi vtisi in se jim predaja. To, kar je enemu lažno, je drugemu resnično. Izgovarjamo se: pred resnico vsi šepamo.

Cerkev
Včasih je bilo v Cerkvi avtoritarno učiteljstvo, danes vsi raziskujemo, saj živimo v času verskega pluralizma. Toda vera ni pluralistična. Brž ko spoznamo, da je nekatere resnice razodel Bog, moramo nanje pritrditi. To velja za vse ljudi vseh časov. Pritrditi moramo zavestno in pogumno, ne da bi dvomili in oklevali. Odločno moramo zavračati naziranje, češ da so verske resnice samo izraz nekega trenutka cerkvene zavesti in življenja. Te resnice so večno veljavne, četudi jih lahko doumevamo vedno jasneje in jih izražamo z novimi in z bolj posrečenimi besedili, ki bolj ustrezajo novim časom. Če temu ne bi bilo tako, Cerkev ne bi bila več apostolska in bi postavila na laž trditev, »da je bil Jezus Kristus isti včeraj, kakor je danes in bo na veke« (Heb 13,8). Tisti, ki se pustijo voditi Svetemu Duhu, se ne spotikajo nad Cerkvijo, čeprav žele sprememb in pri njih zvesto sodelujejo.

Sveti Duh
»A Tolažnik Sveti Duh, ki ga bo poslal Oče v mojem imenu, vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal« (Jn 14, 26). Kdo oblikuje mojo miselnost:  Sveti Duh, Duh resnice ali posvetni relativizem ali celo demonski duh?

 

p. Bernard

KAPELA

PRVO OBHAJILO
12 deklic in 9 dečkov je danes pri 10. maši pristopilo k oltarju Božjega kruha. Naše molitve naj bodo čestitka vsem njim in njihovim družinam. Še enkrat hvala vsem sodelavcem in staršem za pomoč pri organizaciji  slovesnosti ter za sodelovanje pri maši.

3. KONCERT
Glasbe z vrtov sv. Frančiška. Glej skupna oznanila.

ŽUPNIJSKO ROMANJE NA SVETO GORO
bo prihodnjo nedeljo, 30. maja ob 10. uri. Ob 8. se dobimo pri prvi postaji križevega pota, od koder bomo v molitvi poromali na Goro. Vsi prav lepo povabljeni.

EVHARISTIČNO SREČANJE ZA MLADE
Glej skupna oznanila.

ARTIKLI ZA SREČELOV
Bliža se mesec, ko bomo imeli 8. župnijski piknik v Prelesju pri Plavah, v nedeljo 20. 6. Vsako leto je ob tej priliki potekal srečelov, letos bo v nedeljo, 6. 6. Zato se priporočamo za primerne artikle, ki jih prinesite v župnijsko pisarno do petka, 4. 6. zvečer. Hvala že v naprej!

KRST
V nedeljo, 16. maja sta bila krščena dva dečka: Matevž Samec, sin Uroša in Alenke Samec, Pod Grčno 2 in Leo Majić, sin Nedeljka in Iris Majić, Trubarjeva 7B. Z družinama se veselimo in jima hkrati čestitamo.

KRISTUS ODREŠENIK

ŽPS - povzetek
Udeleženci sestanka smo govorili največ o organizaciji Župnijskega dneva 6. junija, o tehničnem delu organizacije in ugotovili dvoje: prvič, da nosi vso odgovornost skupina, ki že tako sodeluje v okviru župnije; drugič, da je treba motivirati za sodelovanje še druge, ki imajo kakšno idejo in bi darovali svoj čas za širšo skupnost. V ta namen je takoj oskrbel Miran plakat, ki želi biti povabilo in napotilo. Na plakatu sta kontaktni osebi in njuna telefona. Naslednje srečanje bo v petek 21. maja ob 20:00.
Poslušali smo informacijo o vrtcu, zemljišču in pogledu v prihodnost. Več  po naslednjem srečanju ŽPS, ki bo pred koncem delovnega leta.

POROKA
15. maja sta se poročila Tomi Cigoj in Barbara Baša. Želimo jima Božjega blagoslova.

KRŠČENI SO BILI 16. MAJA 2010
Taja Mahkovič z Varde, hči Marka in Tine Lozar; Žan Prinčič iz Kozane, sin Damjana in Anje Mugerli; Brina Bizjak z ul. Tolminskih puntarjev, hči Gregorja in Maje Dolinar; Lara Mlakar s Kidričeve ul., hči Davida in Katarine Benkič; Lea Mugerli z ul. Bratov Hvalič, hči Kristjana in Milojke Vovk.
Družinam teh otrok voščimo polnost svetlega življenja!

KROMBERK IN VOGRSKO

KRST
Danes postanejo kristjani na Vogrskem Eva, Karin in Filip, v Kromberku pa Žan, Gašper in Eric. Staršem čestitamo in voščimo dobre vzgoje.

SVETA TROJICA
Prihodnjo nedeljo bo, na praznik zavetnika pokopališke cerkve v Kromberku, maša ob 16. uri.

PRIPRAVA NA KRST
Za starše je priprava v Kromberku ob sredah ob 20. uri. Povejte še drugim!

ŠMARNICE
V maju častimo Marijo z vsakodnevnimi šmarnicami, s pesmimi, litanijami in šmarničnim branjem. »Marijin oltarček« doma pripravimo tako, da pred Marijino podobo ali kip postavimo rože.

SEK
Evharistično slavje ob slovenskem kongresu bo v Celju v nedeljo, 13. junija. Za romanje se prijavite čimprej!

ORATORIJ
Vzemite prijavnice za teden na začetku julija ali konec avgusta in jih vrnite izpolnjene!

SOLKAN

BINKOŠTI 2010
Danes se med nami predstavlja nov ŽPS. Vsem članom voščimo, naj jim Sveti Duh podeli tistega navdušenja za Jezusa in Cerkev, ki ga je izlil na apostole.
Našim starejšim in preizkušanim  sestram in bratom, ki so danes v večjem številu pri bogoslužju, izražamo vso hvaležnost za njihov dar žrtve in bolečine za rast vsega dobrega v župniji. Želimo jim veliko vsakodnevne vztrajnosti ob obilni pomoči Svetega Duha.
 
1.SEJA ŽPS
Srečali smo se 17. maja. Osem nas je že bilo v ŽPS, deset je novih članov, vsi pa smo »stari«, ker se poznamo od shajanja pri oltarju, in vsi hočemo biti »mladi«, ko dajemo svoje sveže moči in darove v skupno dobro vse župnije. Seznanili smo se, kako je nastal nov ŽPS. Pregledali smo statut ŽPS in ob njem svoje naloge. Izbrali smo tajništvo in štiri predstavnike v novogoriški okrožni pastoralni svet (ta predstavlja štiri mestne župnije: Kristus Odrešenik, Kapela, Kromberk, Solkan, in župniji Šempas in Osek). Pogledali smo tudi dejavnosti župnije teh mesecev.
 
SLOVENSKI EVHARISTIČNI KONGRES
13. junija v Celju. Za našo župnijo bo to obenem letošnje župnijsko romanje. Prijavimo se – čim prej - za cel avtobus!

ŠEMPAS – OSEK

PRVO SVETO OBHAJILO
V nedeljo bo v Šempasu praznik prvega svetega obhajila. V četrtek,  27. maja se zberemo v cerkvi v Šempasu ob 17:30, ko boste opravili spoved, prav tako bodo priložnost za spoved imeli tudi starši in drugi.

KATEHISTINJE
S katehistinjami in animatorji se srečamo v petek, 28. maja po maši.

STREŽNIKI
Srečamo se v soboto, 29. maja ob 10:00. Pripravili bomo praznovanje prvega svetega obhajila ter procesijo Sv. Rešnjega telesa in krvi, pa še kaj drugega. Vabimo tudi nove kandidate.

ZAHVALA
Vsem, še posebej domačinom, ki ste pomagali in sodelovali pri pripravi binkoštnega praznika na Vitovljah se zahvaljujem. Hvala tudi romarjem za darove.

KRST IN POROKA
V soboto, 15. maja smo obhajali poročno in krstno slavje družine Špacapan (Šempas 194). Robert in Mateja sta sklenila sveti zakon. Otroci Nina, Erik in Neja pa so prejeli sveti krst, v pripravi, ko bo Nina pristopila k prvemu svetemu obhajilu. Prosimo za Božji blagoslov.

NAŠI RAJNI
Poslovili smo se od Jordane Mladovan (89) Šempas 141 in Danila Ušaja (71), cerkvenega pevca, Šempas 169c. Obema se zahvaljujemo za zgled, pripadnost in sodelovanje v župniji. Naj bo naša molitev namenjena njima in svojcem.

ŠEMPETER

SREČANJA
V ponedeljek, 24. 5. ob 20:00 bo srečanje dobrodelne komisije ŽPS skupaj z Župnijsko karitas. V torek, 25. 5. ob 20:00 bo 3. srečanje staršev v pripravi na krst njihovih otrok. V sredo, 26. 5. ob 20:00 bo srečanje za katehistinje.

SKUPNA OZNANILA

PRIJAVE ZA
evharistični kongres sprejemamo po župnijah. Še je čas za prijavo.

DEKANIJSKI EVHARISTIČNI VEČER ZA MLADE
Mladi iz župnije Nova Gorica-Kapela vabimo mlade  iz dekanije Nova Gorica, da se nam v petek, 28. maja pridružijo pri molitvi pred Najsvetejšim, ki bo potekala v naši cerkvi.
Program Evharističnega večera: 19.00 sv.maša, 20.00 slavljenje (ob kitarah bomo skupaj zapeli nekaj pesmi), 20.30 adoracija - molitev pred Najsvetejšim.
Večer bomo zaključili z druženjem. Pridite in povabite še prijatelje. Vzemite si čas zase in za Jezusa. Skupaj se pripravimo na SEK in v molitvi ter druženju doživimo nepozaben večer.
Pričakujemo te!

3. in 4. KONCERT Glasbe z vrtov sv. Frančiška
Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici
- Sreda, 26. maj 2010 ob 20. uri
   Veronika Brecelj, violina
   Hermina Hudnik, klavir
- Torek, 1. junij 2010 ob 20. uri
  Slovenski klavirski trio
  Miha Štokelj, klavir
  Maja Fleischman, violina
  Sanja Repše, violončelo

SVETA GORA
V nedeljo se na Sveti Gori ob 16:00 srečamo verniki Goriške in Koprske škofije. V letu duhovništva bomo v molitvi zbrani pred Marijo. Biti povezani, solidarni v različnosti je pričevanje prav za naš čas. Naj bo naša udeležba znamenje iskanja sožitja in miru.

KVATRNA NABIRKA
nedelje, 30. 5. na praznik  Sv. Trojice, je namenjena za potrebe škofije.

PRILOGA – STR. 1

    KRIŽ - EVROPSKO SODIŠČE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE IN… NADALJEVANJE

NI SAMO ITALIJANSKA ZADEVA
Pred tedni smo na tem mestu pisali o utemeljenem dvomu, ki ga ima Ruska pravoslavna Cerkev nad spoštovanjem človekovih pravic v Evropski zvezi, glede na to, da je Evropsko sodišče za človekove pravice 3. novembra lani razsodilo v prid gospe Lautsi, ki je zahtevala odstranitev križev iz italijanskih javnih šol, ker da je križ na stenah učilnic znamenje omejevanja svobode staršev, da vzgajajo svoje otroke v skladu s svojim prepričanjem.
No, sodišče je med drugim zapisalo, da utegne križ »čustveno vznemiriti« sina gospe Lautsi; nadalje, da križ lahko zatre »kritično presojo« učencev in da ne omogoča »pluralne vzgoje«, kar pa da je bistveno za vzdrževanje »demokratične družbe«.
Italijanska vlada je za tem 28. januarja 2010 vložila pri Evropskemu sodišču za človekove pravice uraden ugovor zoper tako razsodbo.
(Evropsko sodišče šteje 47 članov. Iz Slovenije je njegov član dr. Boštjan Zupančič.)

12. MAJA 2010
je Evropsko sodišče za človekove pravice sporočilo, da sprejema ugovor nekaterih evropskih držav in da je seznanjeno tudi z ugovorom, po katerem naj bi Evropsko sodišče za človekove pravice s svojo novembrsko razsodbo vsiljevalo sekularizem. Razne evropske države priznavajo namreč versko pripadnost svojih državljanov in tudi same izpovedujejo vero v Boga v posameznih zakonih in tudi Ustavah.
Veliki senat Evropskega sodišča je zato 2. marca sprejel  ugotovitev, da je novembrska razsodba zoper križ v italijanskih učilnicah odprla pravne pomisleke in da je potrebno zaradi tega prvo razsodbo ponovno pretresti.
29. aprila je sledil Memorandum Italijanske vlade, v katerem vlada trdi, da sodniki v Strassbourgu niso kompetentni, da bi vsilili sekularizem kakšni državi, najmanj pa Italiji, v kateri se večina prebivalcev identificira s katoliško vero.

NEKATERE DRŽAVE
Malta, Latvija… ter vrsta nevladnih organizacij imajo zdaj zagotovljeno zastopanje ugovora pred Velikim senatom Sodišča za človekove pravice v zadevi križa. Da nastopajo skupaj države in nevladne organizacije, je popolna novost v praksi Evropskega sodišča za človekove pravice. Pobudniki ugovora so prepričani, da je v Evropi izobešanje križa na javnih prostorih povsem zakonito.
Med evropskimi poslanci je doslej podprlo ugovor 79 poslancev iz različnih strank.

NEVLADNE ORGANIZACIJE
zastopajo stališče, da bo v Evropi prišlo do pravega pluralizma, ko bomo spoštovali različne kulturne skupnosti, njihovo identiteto in versko izročilo. Odločitev naddržavnega sodišča, ki vsej Evropi vsiljuje sekularizem, je v nasprotju s pluralizmom in spoštovanjem različnih kultur.
Javna razprava o tem bo 30. junija, razsodba pa bo znana proti koncu leta.
O zadevi križa ne pišemo, da bi odpirali razpravo, pač pa iz veselja nad tem, da tudi močna inštitucija ne more vsiliti svobodnim ljudem svojo ideologijo, v tem primeru odklanjanje če že ne sovraštvo do krščanstva.

Po Zenitu povzel Gašper Rudolf

PRILOGA STR. 2

FILIP TERČELJ (4)

PREMEŠČANJE
Terčelj je prejel 22. oktobra leta 1931 od nadškofa Sedeja sporočilo, v katerem mu sporoča, da mu namerava zaupati vodenje župnije v Svetem Križu (danes Vipavski Križ), ker bo tamkajšnji župnik prevzel Ajdovščino. Terčelj je v odgovoru nadškofu navedel več pomislekov. Skliceval se je na dejstvo, da je na Goriškem že deset let, da pa je ljubljanski škof Jeglič (Šturje so bile do italijanske okupacije pod ljubljansko škofijo!) izrecno dejal, da je na Goriškem  le začasno za nekaj let in da ne podpiše Terčeljevega odhoda iz Ljubljanske škofije.
Terčelj je medtem želel poučevati v Malem semenišču in prav zaradi tega se je podal v Milano in nato v Bergamo na izpopolnjevanje, da nihče ne bi mogel reči, da nima potrebne (italijanske!) usposobljenosti. Ponujenega mesta (vodenje administracije svetokriške župnije) ni mogel sprejeti, ker je obljubil škofu, da bo ostal v Alojzijevišču še nekaj let, kajti po splošnem mnenju bi vsaka sprememba v Alojzijevišču razburila duhove. Tam je želel ostati tudi zato, ker ga je le-ta ustanova finančno podprla. Rekel je, da ne sme prelomiti dane besede in mora dejansko zasedati vsaj mesto kateheta in duhovnega vodje, sicer bi se tudi drugi čutili dolžne, da odidejo. Nadškofu je zato predlagal: odgovornost za Sv. Križ naj ohrani g. Gregorec, upravo Ajdovščine naj prevzame g. Hočevar iz Ustij. Da bi jima olajšal delo, je bil pripravljen pomagati tako, da bi ostal v Gorici, vsako soboto bi odhajal v Ajdovščino, tako da bi g. Gregorec lahko hodil v Sveti Križ. Dva dni v tednu bi v Križu poučeval krščanski nauk, v Alojzijevišču pa bi ga trikrat na teden nadomeščal dr. Pavlica. Terčelj je nadškofu tudi sporočil, da je končal s sestavljanjem Cerkvenega molitvenika, ki je nato izšel leta 1932.
NI SE IZŠLO
Medtem je prišlo do že opisanih dogodkov. Terčelj je bil obsojen na konfinacijo v Campobasso v Molise za 5 let. Kako je preživljal dolge dneve v izgnanstvu, kjer se je moral vsak dan javljati pristojni oblasti, opisuje v dveh ohranjenih pismih: »Bil sem hladno sprejet in občutil sem vso težo in zapuščenost izgnanca. Škof mi je preskrbel stanovanje v kapucinskem samostanu. V samostanu so mi odkazali celico in mi dajo tudi hrano. Zadnje dni sem obolel. Čudnega ni nič..: «
13. novembra 1932 je minister Bocchini izdal sporočilo, da je med pomiloščenimi ob priliki praznovanja 10-letnice ustanovitve fašistične stranke tudi Filip Terčelj. Do pomilostitve je prišlo zaradi prošenj in intervencij, naslovljenih na višje cerkvene kroge, med katerimi velja posebej omeniti jezuita, zgodovinarja p. Tacchi-Ventura.
Terčelj se je sicer vrnil domov, toda pričakale so ga nove stiske, v glavnem hude in drugačne.
povzel Gašper Rudolf

PRILOGA STR. 3

MISEL ZA 23. MAJ

VODI, MARIJA, PO PRAVI NAS POTI

Slišal sem zgodbo, morda je prav, da jo povem tudi vam: Dekle je živelo z mamo.  Na neprijazen način je zapustila mater in odšla po svetu. Zašla je v uživaštvo. Bolna in duševno strta je sklenila, da se vrne domov k materi. Ker jo je bilo sram, da bi prišla domov podnevi, je prišla ponoči, da bi je nihče ne videl. Ko pride do vrat doma, so ta bila na stežaj odprta. S tesnobo v srcu vstopi. Zagleda mamo z rožnim vencem v roki. V strahu, da se je materi zmešalo, zakliče: »Mama, kaj ti je, zakaj imaš sredi noči vrata odprta?« Mati ji mirno in blago odgovori: »Glej, odkar si odšla, so ta vrata odprta noč in dan. Vedela sem, da se boš vrnila. Da bi ti olajšala vrnitev, sem imela vrata vedno odprta in te čakala.«

Prilika o izgubljenem sinu se ponavlja.
Izgubljeni sinovi in izgubljene hčerke bodo do konca sveta.
Kakor jih čaka nebeški Oče, da se vrnejo v njegov objem, tako jih čaka tudi Mati Marija. Pa ne samo čaka. Pri Bogu stalno prosi zanje.
V Fatimi je pri zadnjem prikazanju, 13. oktobra 1917, z zelo žalostnim izrazom prosila: »Naj ne žalijo več našega Gospoda Boga, ki je že zelo žaljen.«
Poznam tudi zgodbo fanta, ki je hodil vsak dan v cerkev in tam molil pred Marijino podobo s sedmimi meči. Ko je zopet prišel, je videl, da ima Marija poleg sedmih mečev še osmi meč. Spomnil se je, da je grešil in da je ta osmi meč njegov greh, ki prebada Marijino srce. Spovedal se je, se vrnil k Marijini podobi in videl, da ima zdaj samo sedem mečev.
Zločinec Carlo Demichelis je bil obsojen na smrt. Sv. Jožef Cafasso se je zaman trudil, da bi ga spravil z Bogom in Cerkvijo. Ko so ga v Torinu peljali na morišče, so šli mimo Marijine kapelice s podobo Žalostne Matere božje. Obsojenec je prosil, naj ustavijo. Odkril se je, in s solzami v očeh pozdravil Marijino podobo. Bil je zanj trenutek milosti. Zaprosil je duhovnika Cafassa, naj ga spove.
Da tudi mi ne bi krenili s prave poti, se zatekamo k naši nebeški Materi: »Vodi, Marija, po pravi nas poti, da nas nobena skušnjava ne zmoti; varuj in brani nas vse dni, da nas sovražnik ne dobi.«

PRILOGA STR. 4
  

OTROCI – DELAVCI

V Haagu je bila konferenca o delu mladoletnih, ki so jo organizirale Nizozemska, Mednarodna organizacija za delo, UNICEF in Svetovna banka. Na konferenci so pripravili projektni načrt, s katerim bi do leta 2016 dosegli popolno ukinitev dela mladoletnih. Mednarodna organizacija za delo v zadnjem poročilu ocenjuje, da je v letih od 2004 do 2008 število otrok – delavcev upadlo za okrog 3%, z 222 milijonov na 215 milijonov. Žal ostaja skrb, da bi svetovna gospodarska kriza zaustavila doseženi napredek pri ukinjanju najtežjih oblik dela mladoletnih.  V zadnjem času je pozornost do teh problemov nekoliko upadla, delno zaradi krize, delno pa zaradi drugih razlogov.
Sporočilo konference želi nagovoriti državne in mednarodne organizacije, da pobudo podprejo. Poleg tega so na konferenci tri velike agencije OZN in druge multilateralne ustanove prvič enotno preučile stanje in pripravile strategijo, kako se s problemom soočiti. Gre za štiri strateške stebre: vzgoja, izboljšanje pogojev na trgu dela za mlade in odrasle, večji in ugodnejši pogoji socialne zaščite, ukiniti in prepovedati težka dela za mladoletne.

ČLOVEK IŠČE BOGA

V Rimu so z geslom: »Na poteh iskalcev Boga« pripravili srečanje škofijskih predstavnikov Katoliške akcije v Italiji. Tridnevno srečanje je potekalo ob predavanjih, pogovorih, okroglih mizah, molitvi in drugih spremljevalnih dogodkih. Osrednja tema je bila ponovno odkrivanje vere, ki je eden bistvenih življenjskih temeljev. Zato je pomembno, da ljudi, ki iščejo Boga spremljamo, smo jim blizu, z njimi delimo njihove probleme, omogočimo jim, da so v Cerkvi sprejeti in nagovorjeni, kar lahko odpravi vrsto predsodkov do Cerkve. Iskalce Boga težko razvrstimo v eno kategorijo. V vsakem primeru so to osebe, ki so nam bližje, kot si mislimo. Zanima jih pogovor o Bogu, Cerkvi.

DRUGI DEL KNJIGE »JEZUS IZ NAZARETA«

Tiskovni urad Svetega sedeža je sporočil, da so drugi del knjige: »Jezus iz Nazareta«, papeža Benedikta XVI., izročili založbam, ki bodo knjigo pripravile za tisk. Drugi del je posvečen trpljenju in vstajenju in je nadaljevanje prvega dela. Izvirnik je napisan v nemščini in so ga zaupali Manuelu Herderju, ki skrbi za izdajanje vseh spisov Josepha Ratzingerja v nemškem jeziku in don Giuseppeju Costi, ravnatelju Vatikanske založniške hiše, ki bo kot glavni založnik skrbela za podelitev avtorskih pravic, objavila italijansko izdajo in tekst posredovala drugim izdajateljem. Radi bi, da bodo prevodi v glavnih jezikih izšli istočasno, vendar morajo biti prevodi tako pričakovanega in pomembnega besedila dobro pripravljeni.

Aleš Rupnik


Ne more biti drugače
Učitelj vpraša Mirka: »Kako to, da imaš v kontrolni nalogi prav take napake, kot jih ima Miha, ki sedi poleg tebe?«
»Ja, to je pa čisto preprosto.«
»Kako to misliš?«
»Ne more biti drugače, saj imava istega učitelja!«