PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

DENAR IN NAČELA

SKRIVNOST BOGASTVA
Stara kitajska modrost pravi: »Denar lahko kupi hišo, ne pa ognjišča. Lahko kupi posteljo, ne pa sanj. Lahko kupi uro, ne pa časa. Lahko kupi knjigo, ne pa zavedanja in pripadnosti. Lahko kupi položaj, ne pa spoštovanja. Lahko plača zdravnika, ne pa zdravja. Lahko kupi »seks«, ne pa ljubezni.« Gre za 365 izrekov za vsak dan leta, zbranih v knjigi »Skrivnost bogastva«, o našem odnosu do materialnih dobrin. Hudo je, ko človeka presojamo po tem, kar ima in ne kdo je.

IZGUBLJENI V DRUŽBENI MEGLI
Spremljamo dogajanje v današnji družbi, ki vse bolj očitno kaže znamenja razcepljenosti, da smo izgubili smer. Ne gre le za politično delitev, ampak za osnovno humanistično, etično meglo, ko večina ljudi ne zmore več prebrati znamenj časa in se prepuščajo apatiji, neodločenosti in se vtopijo v množico skritih, ki se jim ni potrebno odločati. Žal so prav takšni največji pritlehni in potuhnjeni kritiki aktualnega družbenega dogajanja.

TEŽA ZGODOVINSKE DEDIŠČINE
Spremlja nas težka zgodovinska, družbena dediščina, ki se ji ne moremo izogniti. Solženicin, preganjani ruski pisatelj o komunizmu povzame vsaj tri točke: 1. Nič jim verjeti (laž); 2. Nič od njih vzeti (kraja); 3. Nič se jih bati (represalija). V teh besedah lahko razumemo, zakaj imajo nekateri tako močno domotožje po »Titovi Jugoslaviji«. Lahko so lagali, kradli, zastraševali, tudi likvidirali. Vsekakor so imeli in še imajo privilegije. O mladih ne govorim, ker ne vedo kaj je bilo življenje pod Titom.

GRE ZA NAČELNA VPRAŠANJA
V času, ko je izbruhnila svetovna finančna kriza je revija »The New Yorker« objavila članek, ki ga povzemajo besede: »Če vam kdo reče: Saj ne gre za denar, ampak za načelno vprašanje!, ste lahko prepričani, da gre za denar«. To pa je govorica mnogih družbenih dejavnikov. Tudi »Arbitražni sporazum« je postal stvar principov, v govorici predsednika vlade: laži, kraje in zastraševanja (kar v zadnjem času rad počne). Ne gre za denar, ampak za principe, ali pa obratno. Zgodbo zaključujem s člankom iz istega »The New Yorker«, ki pravi: »Veste, kaj misli Bog o denarju? Poglejte ljudi, ki jim ga je dal!« Denar in oblast.

Aleš Rupnik

KAPELA

DRUGI KONCERT
Glasbe z vrtov sv. Frančiška bo v torek, 18. maja ob 20. uri v dvorani samostana. Koncertirali bodo mladi glasbeniki, ki so bili nagrajeni na različnih tekmovanjih. Lepo vabljeni.

PRVO OBHAJILO
bo letos na binkoštno nedeljo, 23. maja. Jezusa pod podobo kruha bo prvikrat prejelo 21 veroučencev 3. razreda. Naj jim srečanje z živim Jezusom da moči in veselja, da bodo nedeljo za nedeljo radi prihajali k mizi Božjega kruha. Iskrene čestitke vsem prvoobhajanskim družinam. Hvala tudi katehistinji Leonardi Žvokelj, animatorkama Alenki Vuga in Petri Sovdat ter organistinji Tereziki in pevovodkinji Hermini Ličen, ki je otroke naučila pesmice.

KRST
V nedeljo, 9. maja je prejel dar božjega otroštva - sv. krst Aleksander Brankovič, sin Primoža Brankoviča in Petre Bastjančič, Erjavčeva 26A. Iskrene čestitke in želje, da bi plamen vere s pomočjo staršev in botra nikoli ne ugasnil.

KRISTUS ODREŠENIK

ŽPS
Poročilo s petkovega srečanja Župnijskega pastoralnega sveta bo v prihodnjih Oznanilih.

VABIMO
in  vpisujemo romarje na Evharistični kongres 13. junija.

ORATORIJ 2010
Vpisovanje v oba termina, julijskega in avgustovskega, poteka prav zdaj. Ker je obakrat število udeležencev omejeno na 50, prosimo, da ne čakamo do zadnjega. Hvala!

UPOKOJENCI
in prijatelji svetopisemske skupine! Nasvidenje v sredo ob 17:00.

FILIP TERČELJ
V ponedeljek dopoldne je bil g. škof Metod pri nas in je izrazil veselje nad zbranimi in odposlanimi podpisi (222) za proučitev krepostnega življenja in mučeniške smrti g. Filipa Terčelja. Upamo, da se bodo v ta namen odzvali tudi po drugih župnijah na Goriškem.

POROČILI SO SE:
V soboto 8. maja so se poročili:
v konkatedrali Mitja Martelanc iz Nove Gorice in Tanja Mihelj iz Šempasa; v Vipolžah pa  Matej Drusany in Tina Bužinel, oba iz Nove Gorice. Prisrčna voščila!

KROMBERK IN VOGRSKO

PRVO OBHAJILO
Danes ob 10:30 v Kromberku dva fantka in pet deklic med mašo prvič pristopi k svetemu obhajilu. S starši se veselimo, ko spremljamo k Jezusu Niko Čubej, Delfino Fiegl, Gajo in Hano Gleščič, Katarino Hvalič, Jureta Likarja in Erika Zorna. Ostanite v Božji ljubezni!

PRIPRAVA NA KRST
Za starše je priprava v Kromberku ob sredah ob 20. uri. Povejte še drugim!

ŠMARNICE
Ta mesec častimo Mater božjo z vsakodnevnimi šmarnicami, s pesmimi, litanijami in šmarničnim branjem. »Marijin oltarček« doma pripravimo tako, da pred Marijino podobo ali kip postavimo rože.

SEK
Evharistično slavje ob slovenskem kongresu bo v Celju v nedeljo, 13. junija. Za romanje se prijavite čimprej!

ORATORIJ
Vzemite prijavnice za teden na začetku julija ali konec avgusta in jih vrnite izpolnjene.

SOLKAN

1. SEJA NOVEGA ŽPS
V ponedeljek 17. maja ob 20:00. Pospremimo jo z molitvijo.
 
SREČANJA STARŠEV
-         v torek 18. maja prvoobhajanci pri maši in po njej,
-         v četrtek 20. maja ob 20:00 5. in 6. razred,
-         v petek 21. maja ob 20:00 4. razred.
 
BINKOŠTI, 23. MAJ
Pri maši in po njej srečanje starejših župljanov. Pridružimo se župnijski Karitas in naredimo veselje tistim, ki za nas veliko molijo in trpijo.

ŠEMPAS – OSEK

SREČANJA S STARŠI
S starši prvoobhajancev iz Šempasa, Ozeljana in Šmihela se srečamo v ponedeljek, 17. maja ob 20:00.

KARITAS
Srečamo se v torek, 18. maja po maši.

NAŠI RAJNI
V Šempasu smo se 5. maja poslovili od Vilme Čotar (85), Šempas 91. Od dolge bolezni naj pri Bogu najde mir in naj jo spremlja naša molitev.

ŠEMPETER

BILI SO PRI SVETI BIRMI
V nedeljo, 16. maja 2010 je prejelo zakrament sv. birme 32 fantov in deklet: Arčon Jernej, Arnejčič Keli, Bajt Melisa, Batistič Ana in Lara, Bukovec Larisa, Cener Erik, Cijan Klemen, Čotar Matej, Erzar Miha, Fakuč Ana, Furlan Nejc, Istenič Maja, Junčaj Diana, Klaut Hana, Hlede Štokelj Tim, Kofol Ana, Konič Andraž, Koron Tine in Urban, Merljak Tjaša, Mudri Tomaž, Nusdorfer Martina, Pavlin Neža, Peric Tanja, Peršolja Kristjan in Ludvik, Podlogar Matija, Spagnolo Brigita, Šinigoj Lara, Štrukelj Jernej in Valetič Vasja. Vsem birmancem ob njihovem prazniku iskreno čestitam in jim želim, da bi ostali zvesti Kristusovi sodelavci in pričevalci.
 
SREČANJA
V ponedeljek, 17. maja bo srečanje za biblično skupino (2 Kr 22,1 - 23,30), v torek, 18. maja 2. srečanje v pripravi na krst, v sredo, 19. maja za oznanjevalno komisijo ŽPS, v četrtek, 20. maja za bogoslužno komisijo ŽPS in v petek, 21. maja za mladino. Vsa srečanja se bodo začela ob 20:00.

SKUPNA OZNANILA

VERA IN LUČ
Danes, v nedeljo, 16. maja ob 15:00 bo srečanje goriške skupine Vere na Kapeli. Skupina se bo predstavila župniji pri večerni maši ob 18:00. Na srečanje vabljeni vsi, ki vas zanima delo z osebami z drugačnimi potrebami.

ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki ste pomagali pri pripravi Dekanijskega evharističnega dneva na Sveti Gori.

GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA
V svoji 16. sezoni ponuja sedem koncertov, ki bodo, razen prvega, ki je bil v cerkvi, v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici. V mesecu maju sta še dva koncerta:
- Torek, 18. maj 2010, ob 20. uri
   Koncert mladih nagrajencev različnih glasbenih tekmovanj
- Sreda, 26. maj 2010, ob 20. uri
   Veronika Brecelj, violina
   Hermina Hudnik, klavir
V SREDO 19. MAJA OB 20:00
Bo v konkatedrali predstavitev knjige, ki jo je izdala Goriška Mohorjeva družba (2010): msgr. Dr. Rudolf Klinec, Dnevniški zapisi 1943-1945. Knjigo sta uredila Peter Černic in Renato Podbersič ml. Predstavitev bosta vodila urednika. Vabljeni!

BINKOŠTI NA VITOVLJAH
Vabimo vas, da se v nedeljo, 23. maja udeležite binkoštnega shoda na Vitovljah. Ob 14:00 nas bo pozdravilo pritrkavanje. Ob 14:30 se v Vitovljah zberemo za molitev križevega pota. Ob 15:30 bo v cerkvi molitev litanij. Praznična maša bo ob 16:00. Lepo povabljeni.

EVHARISTIČNI KONGRES
se bliža. Prijavite se po svojim župnijah.

PRILOGA – STR. 1

ZAKAJ SLOVENIJA NI ŠVICA (2)

… IN ŠE DOLGO NE BO!

Brezverstvo je zanikanje duha. Od antike je ideal človeka zajet v besedah lepota in dobrota. Srednjeveška cerkev je preprosta, vendar lepa. Človek, ki si je odtrgal od ust, da jo je zgradil, olepšal in vzdrževal, je bil na poti dobrote. Kerubov na nanoški pečini ni izklesal Michelangelo, ne Robba, ne Zajec. Preprosta sta, a lepa. Spremlja ju pozitivna misel, molitev za varno pot.
Med nami so živeli in živijo ljudje, ki jih motita lepota in dobrota. Sto in tisoči delavcev, rokodelcev, arhitektov in umetnikov so gradili slovenske gradove. Vanje so dali najboljše, kar so imeli in znali. Drhal je pljunila v vse to, poteptala in uničila. Rezultat so ponižani in žalostni stvaritelji, oškodovani lastniki in osiromašeni Slovenci.
Dvakrat osiromašeni: prvič zato, ker so uničeni znanje, umetnost in spretnost naših prednikov, drugič zato, ker moramo popravljati ruševine, namesto da bi se razvijali naprej. Po tej poti se ne pride v Švico.
IGRAČE BURJE
Zaradi takih ljudi smo vsi Slovenci podobni graditeljem televizijskega stolpa na Nanosu, ki so se požvižgali na znanje in izkušnje prednikov. Za gradnjo novega, boljšega sveta jim je zadostovala modrost, sveže skuhana v ljubljanskih predavalnicah. Tisti stolp je odnesla burja.
Človek, ki je stolkel keruba na Nanosu, skrbi za to, da nismo in še dolgo ne bomo ne Švica, ne Avstrija, ne Skandinavija, o kateri sentimentalno sanja pravoverna slovenska inteligenca. (Od njihove vere je po propadu komunističnih idej ostalo le še strupeno protikatolištvo.) Dosegel je namreč naslednje: ponižal je kiparja, naredil škodo, vlil žalost in negativna čustva v vsakega, ki gre tam mimo.
Namesto da bi bila naša dežela bogatejša za lep relief, je šel v nič napor in strošek. Namesto da bi mimoidoči uživali naravo in se oplemenitili ob lepi podobi in pozitivni misli, so jezni ali žalostni nad nizkotnostjo človekovega duha.
V iskanju pozitivnih in lepših doživetij bomo evrske trubarje in prešerne nosili v avstrijsko, švicarsko in skandinavsko izgnanstvo.
Upam, da mi bo kdo povedal, ko bodo Marsovci odprli ambasado v Ljubljani.

ČLOVEK, KI JE STOLKEL KERUBA NA NANOSU, SKRBI ZA TO, DA NISMO IN ŠE DOLGO NE BOMO NE ŠVICA, NE AVSTRIJA, NE SKANDINAVIJA, O KATERI SENTIMENTALNO SANJA PRAVOVERNA SLOVENSKA INTELIGENCA.

Iz dnevnika Finance - z dovoljenjem pisca komunikologa dr. Petra Laha

PRILOGA STR. 2

    FILIP TERČELJ (3)

ZAČETEK PREGANJANJA
Ko je na Primorskem fašistična oblast odpravila slovensko šolstvo, ukinila prosvetna in druga društva, prepovedala slovenski tisk, se je med pogumnimi ljudmi, ki so zaustavljali proces italijanizacije, znašel tudi Filip Terčelj.
V septembru leta 1931, ob obletnici ustrelitve bazoviških žrtev, so v Brdih izobesili nekaj slovenskih zastav. Oblast je zaprla veliko ljudi, 30. decembra pa še Filipa Terčelja, Lojzeta Bratuža in nekaj briških fantov.
Terčelju so očitali, da je bil v tesnih stikih s priprtimi, da je širil panslavistično in iredentistično propagando, se družil s sumljivimi osebami in da je pripravljal atentat na takratnega župana v Kojskem Baiardija. Prestal je mučna zaslišanja v goriških in koprskih zaporih, ki so ga živčno in telesno strla. Na novo leto leta 1932 so mu premetali dom. Obsodili so ga na pet let izgona v Campobasso v pokrajini Molise v Južni Italiji.
ZASLIŠANJA IN SAMOOBRAMBA
Iz dokumentov je mogoče razbrati, da so Terčelja 1. februarja 1930 klicali na kvesturo v Gorici, kjer mu je kvestor Modesti očital, da se raje posveča politiki kot duhovniškim opravilom in se trudi, da bi širil med mladino svoje prepričanje in svoja načela, v obliki, ki zagotovo ne predstavljajo velike večine italijanskega ljudstva oziroma celo nasprotujejo državnemu redu in usmeritvam fašistične Stranke. Rekel je, da oblast tega ne bo trpela ter da mu s tem izreka nezaupnico in zahteva, da spremeni svoje vedenje. Že vnaprej ga opominja, da če se ne poboljša, ga bo prijavil, kakor predvidevajo zakoni.
Terčelj je na obtožbe odgovarjal, da ne pripada nobeni laični organizaciji, da ne sodeluje v nobenem časniku in ne v nobeni politični aktivnosti. Da se je sicer prej ukvarjal z dejavnostjo in razvojem teh krožkov, ker mu je to dolžnost naložil goriški nadškof in se je s tem strinjala Pokrajinska zveza (Prosvetna zveza) krožkov. Sedaj da je le duhovni vodja in katehet v Alojzijevišču, kamor ga je imenovani nadškof, pod katerega ta Zavod spada in ki pripravlja mlade fante za duhovniški poklic. Zavračal je trditev, da je med mladino deloval protidržavno in da bi propagiral svoja načela in politično prepričanje, zakaj vse njegovo čutenje je strogo katoliško in krščansko ter duhovniške narave. Obenem je ob tej priliki izrazil svojo odkritosrčno poštenost do državnih zakonov in svojo popolno pripravljenost za vse, kar služi razvoju družbenega življenja ob spoštovanju legitimnih ustanov.
NADALJNJE USPOSABLJANJE
V pričakovanju, da mu bo nadškof Sedej dodelil novo delo, je Terčelj odšel v Bergamo na Papeško fakulteto za družbene vede. V ohranjenem pismu z dne 23. avgusta 1931 je poročal škofu o tečaju. Pomemben je podatek v pismu, da je v Alojzijevišču komisar in zato Terčelj ni navdušen, da bi prišel v ustanovo, kjer ukazujejo »drugi«.
povzel Gašper Rudolf

PRILOGA STR. 3

MISEL ZA 16. MAJ

NA TEBE OZIRA SE VSAK IZMED NAS

Pisatelj Franc Ksaver Meško je v znani črtici Kapelica zapisal:
»Pot me privede mimo kapelice, ki stoji ob robu gozda. Resnega moža zagledam pred kapelico. Stoji korak od zida, oprt ob sekiro, ob njem leži butara z manjšim raznim orodjem. Oči upira v sliko Marijino, zamišljen in resen.
Drvar je, na poti v gozd, na težko, deloma nevarno delo.

Marsikateri njegovih znancev je šel v gozd močan in zdrav kakor on, a prinesli so ga domov pohabljenca, z zlomljeno nogo, z zdrobljeno roko, morda mrliča. Zato se je ustavil pred znamenjem: kakor grčav hrast, in vendar pomoči potreben otrok, stoji pred nebes in zemlje Kraljico in, držeč klobuk v raskavi močni roki, prosi pomoči in se priporoča varstvu Matere mogočne, pomočnice v vseh nevarnostih.…
Odmoli mož, se pokriža in se pokrije in stopa krepko svojo pot, okrepčan po molitvi, resen res, a vendar z vedrim in mirnim pogledom, kakor bi čutil nad seboj razprostrto varujočo roko mogočne Kraljice in Pomočnice.«
Povedal bi rad še ta primer.
Bilo je leta 1922. Delavec miner je navrtal skalo in prižgal zažigalno vrvico. Nato se je hotel po žici rešiti na varno, preden bi prišlo do eksplozije.
Žica pa je bila mokra od dežja, da mu je drselo in je nekaj metrov od zavrtane odprtine obvisel na žici. V najhujši stiski se je spomnil Device Marije in glasno zaklical: »sveta Marija!« Tedaj je zadonela eksplozija. Tovariši zgoraj so od strahu odreveneli. Ko je izginil dim, so videli, da mož še visi na žici. Bil je rešen, brez vsake poškodbe.
Marijin otrok, in mi smo Marijini otroci, se v svojih stiskah rad obrača na svojo duhovno Mater. Kakor prepeva naše ljudstvo v tej pesmi: »Marija, pomagaj nam sleherni čas, na tebe ozira se vsak izmed nas. Marija, vse k tebi hiti; Marija, pomagaj nam ti!«

PRILOGA STR. 4
   

PAPEŽ IN DIALOG Z ATEISTI

   
Papež Benedikt XVI. zelo poudarja dialog med vero in znanostjo, v katerega so vključeni tudi neverni znanstveniki in umetniki, je povedal nadškof Ravasi, predstojnik Papeškega sveta za kulturo, ob priložnosti otvoritve katedre Razum in vera na katoliški univerzi v Valenciji. Papež se bo med obiskom na Portugalskem (11. do 14. maja) srečal s portugalskimi umetniki, med katerimi bo tudi režiser Manuel de Oliveira.
Papeški svet pripravlja srečanje papeža z arhitekti, na katerem bo sodeloval tudi Santiago Calatrava, ki se je udeležil srečanja papeža z umetniki vsega sveta v Sikstinski kapeli.
Svet pripravlja vrsto srečanj v Parizu, na sedežu organizacije UNESCO, na univerzi Sorbona in na Francoski akademiji znanosti in umetnosti.
S pomočjo »Preddverja narodov« ustanove, ki jo je Papeški svet za kulturo ustanovil za vzpostavljanje dialoga z ateisti. Med papeževim obiskom Španije pripravljajo srečanje z enim od španskih intelektualcev, ki ne veruje, da bo papež z njim razpravljal o dialogu med vero in razumom. Krščanstvo mora poiskati svoje mesto v kulturi, četudi je ta v nekaterih izrazih povsem posvetna in laična. Religija daje temeljne odgovore na bistvena življenjska vprašanja o življenju, smrti, trpljenju, pravičnosti in resnici.

SVETILNIKI ODPUŠČANJA, SPRAVE IN SVOBODE

 
V okviru mednarodnega projekta: »Pravični, totalitarizem in evropska zavest: družbena vrednota spomina«, katerega cilj je seznaniti mlade s totalitarizmi 20. stoletja, kamor spada tudi komunizem, so dijaki nekaterih italijanskih srednjih šol izbrali različne osebnosti, ki so bile žrtve ideologij in njihova preganjanja predstavili v pisni, likovni, glasbeni in scenski obliki.
Nagrade za najboljše pripravljene prispevke bodo podelili v Bologni 25. maja v navzočnosti predstavnikov Evropskega parlamenta, profesorjev Univerze v Bologni in učencev drugih šol. Vsebina raziskovalnega dela želi pokazati, da nobena totalitaristična oblast, niti z lažjo in nasiljem ne more uničiti človekove zavesti in vere ter omejevati odločitve za resnico in svobodo. Dijaki so pod vodstvom mentorjev v kritični analizi dokumentov, spisov, pričevanj predstavili življenje, delo in mučeništvo pričevalcev in njihov odnos do totalitarizmov 20. stoletja.

KRITIKA EVROPSKE UNIJE

Metropolit Grške pravoslavne Cerkve v Avstriji, Michael Staikos je na avstrijski televiziji ostro kritiziral Evropsko unijo. Stanje v Grčiji je samo vrh ledene gore, ki opozarja, da je v krizi celotna finančna ureditev EU, ko so kontrolni mehanizmi popolnoma odpovedali. Evropska unija je zveza, ki jo skupaj drži zgolj denar. Žal niti kultura, niti religija niso dejavno vključeni povezovanje, kar je žalostno. Evropa potrebuje skupno duhovno dimenzijo in veliko več solidarnosti.

Aleš Rupnik

Kakšna sreča!
Janez je za praznike s prijatelji tri dni popival. Ko je končno prišel domov, so ga pred vhodnimi vrati čakali kovčki. Ko jih zagleda, zavzdihne: »Kaj?! A zdaj pa še na morje?«