PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

VZNEMIRITI CERKEV IN KRISTJANE

V današnjem času je moderno vznemirjati ljudi, pa naj gre za posameznika, skupine ali cel narod; še najbolj je moderno in morda za koga tudi zabavno vznemirjati Cerkev in s tem kristjane. To se lahko počne z različnimi sredstvi, bodisi vojaškimi ali pa besedami zapisanimi v dnevnem časopisju, na internetu ali prikazanih dogodkih na televiziji. Možnosti je resnično veliko. Ko je človek vznemirjen ima tisti, ki ga vznemirja, veliko priložnost, da ga zapelje, osvoji in si ga podredi. Današnja družba je na vseh prej omenjenih področjih glede vznemirjenja zelo razvita in človek je postal zelo ranljiv in občutljiv. Pri večini deluje obrambni mehanizem strahu in pomislek, zdaj pa me čaka nekaj hudega.
V predvelikonočnem času in tudi po veliki noči so bili naši mediji polni člankov o odkritih škandalih glede pedofilije v Cerkvi. Na vso moč so se trudili objavljati novice, da bi bralci novic spregledali in doumeli, da je  tudi papež kriv in omadeževan s tem strahotnim grehom. Kdor ni o tem govoril ali pisal se je pač temu problemu izmikal. Vsi se strinjamo, da je en sam prekršek na področju spolnega zlorabljanja otroka s strani odrasle osebe greh in to velik, lahko rečemo: to je zločin. Sveto pismo pravi, gorje tistemu, ki ubije človekovo dušo. Vendar posplošiti sedaj, da smo vsi duhovniki in škofje vpleteni v te pedofilske težave, je velika manipulacija in kršenje pravic tudi tistih, ki niso nič krivi.
Časi, v katerih živimo, so zato priložnost, da se kot kristjani vsak pri sebi zamislimo kje smo, kaj počnemo in kaj si sploh želimo delati. Čas je za pokoro in spreobrnjenje, kar nam govori in nas spodbuja sam sv. oče. Naš Odrešenik Jezus Kristus, se je ponižal, šel na križ zaradi nas in sedaj imamo priložnost, da gremo po tej poti tudi mi. Evangelij 6. velikonočne nedelje pravi: »Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši.« Od Jezusa smo torej prejeli mir, prejeli bomo ali smo že obljubljenega Svetega Duha. Tako mir kot Sveti Duh sta zdravili zoper vznemirjenje. Sprejmimo ta mir. Dopustimo Svetemu Duhu, da nas prenovi, da nas opogumi in ne dajmo se zapeljati temu svetu, ki nas želi vznemiriti z namenom, da nas popelje v svet uživaštva in potrošništva.
Velikonočni čas je čas utrjevanja naše vere v živega Boga. Smo pred Slovenskim evharističnim kongresom. Izkoristimo te dneve za osebno molitev pred Njim bodisi v domači cerkvi ali kje drugod. Naša novogoriška dekanija bo molila pred Njim prihodnjo soboto. Naj evharistični Gospod kraljuje in zmaguje v naših srcih ter tako prežene vsakršen strah in nemir.

p. Krizostom

KAPELA

GOSPODOV VNEBOHOD
V četrtek, ko obhajamo praznik Gospodovega vnebohoda bodo sv. maše ob 7., 10., in 19. uri. Pred večerno mašo bo polurna tiha molitev pred Najsvetejšim, ki jo bomo zaključili z litanijami Matere Božje.

MOLIVCI ZA DUHOVNE POKLICE
romajo na Brezje v soboto, 15. maja. Še so prosta mesta na avtobusu. Prijavite se čimprej v zakristiji; lahko tudi tisti, ki niste uradno molivci.

KRST
V nedeljo, 25. aprila je prejel zakrament Božjega otroštva Gaber Kalan, sin Mateja in Tine Kalan iz Gorenjske, župnija Mavčiče. Družini želimo, da čimprej izgradi svoj načrtovani topel dom na Primorskem.

RAJNI
Na pokopališču Stara Gora smo se s sv. mašo poslovili od dveh rajnih: 21. aprila od Ivana Vendremina (59), Ul. Gradnikovih b. 31. in 26. aprila od Darije Jeremič (54), Ul. Gradnikovih b. 17. V Šempetru pri Gorici pa je bilo zadnje slovo 26. aprila od Ivana Emila Samokeca (81), Ul. partizanske tehnike 11. Žalujočim domačim izrekamo iskreno sožalje, rajnim pa naj dobri Bog nakloni po naših molitvah večni mir pri sebi.

KRISTUS ODREŠENIK

ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET
Vabimo na prvo srečanje v petek 14. maja ob 20:00.

ŠMARNICE
so med tednom vsak večer ob 19:00. Šmarnice z otroki potekajo vzporedno od ponedeljka do sobote prav tako ob 19:00.

PRIJAVE ZA ORATORIJ 2010
Na zadnji strani današnjih tiskanih Oznanil je vabilo na program letošnjega Oratorija. Prijavnice so tudi v veži na mizi.  

K BOGU STA ODŠLA
Albina Kavčič (88) iz Delpinove 24;  pogreb je bil v Solkanu 26. aprila; Vinko Alaimo (71) iz Cankarjeve 34; pogreb je bil v Solkanu 30. aprila. Naj počivata v miru!

KROMBERK IN VOGRSKO

GOTARDOVA NEDELJA
Danes, 9. maja, na Vogrskem s slovesno mašo počastimo svetega Gotarda, sozavetnika župnije. Ob tem tudi prejmejo imenovanja člani ŽPS in ŽGS. Čestitamo!

PRIPRAVA NA KRST
Za starše prične priprava v Kromberku v sredo, 12. maja ob 20. uri. Povej še drugim!

SBP
V soboto, 15. maja bo romanje sodelavcev Slomškovega bralnega priznanja na Ponikvo.

PRVOOBHAJANCI IN STARŠI
Prvo sveto obhajilo bo v Kromberku v nedeljo, 16. maja pri maši ob 10:30. Ta dan bo maša na Vogrskem ob 9. uri. V petek, 14. maja bo od 18. ure prilika za spoved (tudi pater s Kostanjevice).

ŠMARNICE
V maju častimo Mater božjo z vsakodnevnimi šmarnicami: Marijine pesmi, litanije in šmarnično branje. Tudi doma postavimo »Marijin oltarček«, ki ga pripravimo tako, da pred Marijino podobo ali kip postavimo sveže rože.

SEK
Evharistično slavje ob slovenskem kongresu bo v Celju v nedeljo, 13. junija. Za romanje se prijavite do sredine maja!

RAJNA
Marija Žižmonda, št. 154 (69 let) smo pokopali na Vogrskem 21. aprila, Osvalda Staniča z Barja 6a (77 let) pa 7. maja pri Sveti Trojici. Naj počivata v miru!

SOLKAN

NA SVETI GORI
Svetogorski Kraljici izročamo vse duhovnike, prosimo jo za ljubezen do njenega Sina v evharistiji. Svoje poslanstvo ji priporoča nov župnijski pastoralni svet.
 
ŠMARNICE 2010-05-05
Otroci se ob spremstvu staršev zbirajo ob 18:30. Župnik Janez in Simonova družina jih nagovarjata v letu duhovništva in priprave na evharistični kongres. In kaj bi brez iger po šmarnicah?!
Odrasle navdušuje za molitev za duhovne poklice p. Gereon s pripovedjo, kako je njegov duhovni poklic zorel v SS-ovski uniformi.
 
SREČANJA STARŠEV
-         V  torek 11. 5. ob 20:00 1. razred,
-         V sredo 12. 5. ob 20:00 2. razred,
-         V nedeljo 16. 5. ob 10:00 prvoobhajanci.
 
GOSPODOV VNEBOHOD
v četrtek 13. maja. Sv. maši ob 10:00 in 18:00. Tri dni pred tem – prošnji dnevi – se priporočamo vsem svetnikom za pomoč. Po vnebohodu se z devetdnevnico v čast Sv. Duhu pripravljamo na binkošti.
 
NAŠI RAJNI
20. 4. je prestopil prag večnosti 87-letni Zalko Erzetič, Pod vinogradi 22, in 22. 4. 85-letna Marija (Meri) Vižin, roj. Bašin, Žabji kraj 15. Naj jima sveti večna luč neizmerne Božje ljubezni!

ŠEMPAS – OSEK

PRVI PETEK
Zaradi odsotnosti bom bolne na domu obiskal v petek, 14. maja dopoldne.

GOSPODOV VNEBOHOD
Praznična maša bo v četrtek, 13. maja v Šempasu in v Oseku ob 19:00.

PRVO SVETO OBHAJILO
V nedeljo bomo v Oseku obhajali praznik prvega svetega obhajila. V petek,  14. maja se zberemo v cerkvi v Oseku ob 17:30, ko bodo prvoobhajanci opravili spoved, prav tako bodo priložnost za spoved imeli tudi starši in drugi.

ŠEMPETER

PRAZNIK PRVEGA SVETEGA OBHAJILA
V nedeljo, 9. maja bo prejelo v župniji Šempeter pri Gorici prvo sv. obhajilo 18 otrok: Čibej Luka in Sara, Fabbro Klemen, Humar Teja, Kogoj Rene, Košuta Blaž, Lestan Vida, Likar Erik, Markočič Špela, Mugerli Elian in Tia, Pahor Perkon Polona, Rusjan Etel, Spagnolo Gašper, Špacapan Ana Gabrijela, Štokelj Hlede Rebeka, Šuligoj Jan in Turk Matej. Vsem prvoobhajancem ob njihovem prazniku iskreno čestitam in jim želim, da bi ostali dobri Jezusovi prijatelji.
 
PRIPRAVA NA ZAKRAMENT SV. BIRME
Birmanska devetdnevnica se je začela v petek 7. maja. K devetdnevnici vabljeni tudi starši, domači in botri. V ponedeljek, 10. maja ob 18:00 bo srečanje birmancev s škofom Jurijem, med mašo ob 19:00 pa bo škof nagovoril starše in botre birmancev. Praznik sv. birme bo v nedeljo, 16. maja ob 10:00.

SKUPNA OZNANILA

SVETA GORA
V nedeljo, 09. maja 2010 bo ob 17. uri v Frančiškovi dvorani na Sveti Gori odprtje razstave IKON avtorice Albine Nastran iz Škofje Loke. Vabljeni!

DEKANIJSKI EVHARISTIČNI DAN
Vabimo vas na Evharistični dan Goriškega pastoralnega območja, ki bo na Sveti Gori 15. maja 2010.
PROGRAM:
9:00 – izpostavitev Najsvetejšega v kapeli prikazanja in molitev pred Najsvetejšim.
19:00 – molitvena ura v baziliki.
20:00 – maša, ki jo bo daroval g. škof msgr. Metod Pirih.
Po maši bo evharistična procesija.
V Pastoralnem okrožju Nova Gorica bomo za molitev poskrbeli od 9:00 do 13:00.
Lepo povabljeni.

 4. FESTIVAL DRUŽIN
bo letos v soboto, 15. in nedeljo 16. maja v Laškem. Vabljeni!

VERA IN LUČ
Srečanje goriške skupine Vere in luči bo tokrat na Kapeli v nedeljo, 16. maja ob 15:00. Skupina se bo predstavila župniji pri večerni maši ob 18:00. Na srečanje vabljeni vsi, ki vas zanima delo z osebami z drugačnimi potrebami.

EVHARISTIČNI KONGRES V CELJU
Zaradi velikosti dogodka si želijo organizatorji čimprejšnje prijave zato ne čakajte na zadnje dni. Prijavite se pri svojem župniku. Za odraslo osebo je cena prevoza in romarskega paketa 20 €, za otoka pa 15. €.

MISIJONSKA AKCIJA
„Aptostoli za apostole“ želi preko Misijonskega središča Slovenije zbrati sredstva za bogoslovce na Salomonovih otokih, ki trkajo na vrata bogoslovja, vendar nimajo dovolj denarja. Letni stroški za bogoslovca znašajo 1400 €. Nihče, ki trka na vrata bogoslovja, nima toliko denarja, tudi vsa njegova družina ne, niti njegova župnija. Posamezen „Apostol“ bi mesečno daroal 10 € (oz. kolikor pač zmore!), kar letno znaša 120 € in 12 apostolov zbere letno 1440 €. To je ravno dovolj za kritje stroškov za enega bogoslovca. Kdor to želi, naj se obrne na MSS, Kristanova 1, 1000 Ljubljana, tel.:01/300-59-50 ali misio@rkc.si ali www.missio.si Bogu hvala in vam!

PRIJAVE ZA ORATORIJ 2010

S prijavami za letošnji Oratorij začnemo to nedeljo, 9. maja. Letos sta na razpolago dva termina, in sicer 5. – 10. julij ter 23. – 28. avgust. Na vsak termin se prijavi do 50 otrok, starih med 5 in 12 let. Prvi termin se zapolni glede na zaporednost prijav, pri vpisu na drugi termin pa imajo prednost otroci, ki niso bili na prvem terminu. Če število mest ni zapolnjeno, se lahko drugega termina udeležijo tudi otroci, ki so na prvem terminu že bili. Prijave zbiramo do vključno nedelje, 6. junija, s prijavnicami ali na  telefona obeh voditeljev, ki sta na prijavnici; elektronski naslov pa je anaana85@gmail.com .

PRILOGA – STR. 1

ZAKAJ SLOVENIJA NI ŠVICA (1)

 
         
... IN ZAKAJ ŠE NEKAJ ČASA NE BO ŠVICA

Na Nanosu.
Malo pod vrhom nanoške Pleše je umetnik v skalo ob stezi vklesal dva angela keruba in naslednjo pesmico:
 
Na skali tej - ob njej greM
rad na nanoS
Angel, stvarstva zroč lepotO
Nad pečevjeM var'h skrbaN
Oznanja, moli StVarniIkA
SilnI sel! BodI z nami noč In daN.

 

Prisrčen in domač prizor, ki spominja na okrašene portale kraških hiš in cerkva. V besedilu se skriva število 2009, letnica nastanka. Da relief ne more biti star, je mogoče razbrati iz zloščenih ploskev in ostrih robov. Tudi pesmica ne bo prišla v družbo Prešerna in Petrarke. Vseeno je lepa, delo dleta in duha.

 

Vedrino prizora moti le dejstvo, da je nekdo razbil angelska obraza. Iz prijetnega zgodnjepomladanskega sprehoda je nastal eden od tistih trenutkov, ko me ima, da bi zaprosil za azil. Nekje daleč, na Marsu ali še dlje. Pa ne političnega, ampak duhovno-kulturnega.

... IN ŠE NEKAJ ČASA NE BO ŠVICA

Ne bom ugibal o storilčevih nagibih. Glas v meni pravi, da bi bil obraz na kamnu danes cel, če bi bil Budov ali kakega hindujskega božanstva. Angeli so preveč domači, preveč krščanski. Vendar je dejstvo, da se barbari od sredine 20. stoletja znašajo prav nad krščanstvom in Katoliško cerkvijo, drugotnega pomena. Če nje ne bi bilo, bi si našli drugo žrtev: meščane, izobražence, manjšine, tujce... Žrtev pa potrebujejo, krvavo potrebujejo sovražnika, da nadenj spustijo svoje pobesnele demone.

NA ROBU BRD

Nedaleč stran, na robu Goriških Brd, na meji med furlansko ravnino in notranjskimi skalami, stoji cerkev svetega Jakoba. Na vrhu, s katerega je videti imenitno oglejsko baziliko, so domačini zgradili preprosto srednjeveško cerkvico. Preživela je verske zmede 16. stoletja, Turke, topove prve svetovne vojne, fašizem in drugo svetovno vojno. Svobode ni preživela, použil jo je revolucionarni ogenj.

Domačin in turist gledata v sveže obnovljene stene. Ni slik, kipov, arhitekturnih značilnosti preproste "kmečke" gotike. Lepa fasada brez duše. Domačin nadaljuje pot nič bogatejši, kot je prišel. Turist gre naprej in se ne bo več vračal. Ne manjka bolj zanimivih cerkvic v Italiji, Avstriji ali Švici. Ali na Hrvaškem in Češkem.
Iz dnevnika Finance - z dovoljenjem pisca, komunikologa dr. Petra Laha
   

PRILOGA STR. 2

FILIP TERČELJ (2)

NA GORIŠKEM
Od oktobra 1922 je Terčelj kot izvoljeni glavni tajnik začel ustanavljati društva tudi v najbolj oddaljenih krajih, kamor dotlej še ni segla nobena organizacija. V petih letih, do italijanskega prisilnega razpusta društev leta 1928, je bil Terčelj izredno delaven. Vsepovsod je predaval in, kot revizor Prosvetne zveze, je pregledoval delovanje ter dajal nasvete, bodisi ustno bodisi v Našem čolniču, polnem navodil, kako organizacijsko voditi društva, praktičnih nasvetov, kako pripraviti oder za dramske odseke. Poleg tega je bil neprestano v službi Božje besede: ob raznih prilikah je bil iskan pridigar po vsej deželi.

 

PISATELJ IN PESNIK
Terčelj je najbrž začel pisati zaradi svoje vpletenosti v pedagoško-prosvetne tokove na Primorskem, ko je prišel leta 1922 na Goriško. Kar potrjuje njegovo urejevanje in sodelovanje v Našem čolniču. V leposlovju je seveda na prvem mestu njegovo ustvarjanje v prozi. Besedila je objavljal v Našem čolniču, po prenehanju izhajanja le-tega pa v tedanji Družini. Nekatere črtice je ponatisnil v zbirki Ogorki. Predvsem pa je bil mojster v opisovanju vozarskega in furmanskega sveta (povest Vozniki je izšla leta 1940). Ker je bil zelo zaposlen s prosvetno–organizacijskim in pedagoško–verskim delovanjem, je za ustvarjanje daljših tekstov imel zelo malo časa.

NABOŽNI PISATELJ
Terčelj je napisal tudi kar nekaj nabožnih del: Za domačim ognjiščem (1927), Mati uči otroka moliti (1930), Marija, naše življenje (1928). Uredil je brošuro Našemu nadpastirju za srebrni jubilej (1931). V času, ko je bil hišni duhovnik ljubljanske bolnice za duševne bolezni (1934–1945), je napisal kroniko v obliki povesti o domačem kraju, ki pa je zaradi vojnih razmer ni mogel izdati. V rokopisu je ostal tudi njegov spis, ki vsebuje spoznanja in opažanja o duševnih bolnikih.

 

V dramski obliki je dramatiziral nekaj krajših podob ali slik, primernih za dekliške ali fantovske odre. Med njimi so tudi besedila nabožnega (besedilo Šopki) in o sv. Frančišku ter sv. Tereziki.

Terčelj je napisal zelo veliko besedil za pesmi, predvsem za cerkveno rabo. Le-te so objavljene v Vodopivčevih Božjih spevih (1929), Gospodovem dnevu (1930) in Zdravi Mariji (1933). Pesmaricam je napisal tudi liturgične uvode. Nekatere njegove cerkvene pesmi so objavljene v Našem čolniču. Pomagal je pri ljudski pesmarici Svete pesmice, ki je izšla leta 1932 s ponatisi 1940 in 1955. Sodeloval je pri ureditvi mladinske knjige Poldeta Paljka z naslovom Kolački (1926), pri Kleinmayrjevih Prvih korakih (1926), pa tudi pri zbirki pesmi Barčica (Trst, 1933).

Sestavil je razpravo z naslovom Narod in Cerkev, ki je izšla v Socialni čitanki (ur. J. Kralj, Gorica, 1926) in brošuro Zrna (Gorica, 1927).

Terčelj se je  večkrat podpisoval s psevdonimi: Grivški, Čavenski, Pelikan oz. L. Pelikan ali zgolj z imenom Filip, pa tudi s kraticami F. T.

 

povzel Gašper Rudolf

PRILOGA STR. 3
MISEL ZA 9. MAJ

STO TISOČ POZDRAVOV JAZ HRANIM ZA TE

Dne 11. decembra 1904 je bila v Valenci v Španiji procesija na čast Brezmadežni.
Govorilo se je, da bodo prostozidarji in socialisti procesijo napadli.
Mladi odvetnik Ivan Perpina, član Marijine družbe, je dejal: »Tem bolje, bo pa v nebesih kak mučenec več.«
Res so med procesijo počili streli in mladi odvetnik se je zadet zgrudil. Ko so ga pomilovali, je pred smrtjo rekel: »Za Marijo, božjo Mater, bi rad prejel še eno kroglo.«
John Henry Newman je v času, ko še ni postal katoličan, zelo častil Marijo. Ko je še poučeval, bil je univerzitetni profesor v Oxfordu, je pri njem stanoval njegov mlajši brat, ki je obiskoval predavanja na univerzi. V sobi, ki jo je bratu določil, je dal obesiti Marijino sliko. Ko se je študent zaradi tega pritožil, mu je Newman odvrnil, da so anglikanci pozabili na angelov in Elizabetin pozdrav: »Pozdravljena, obdarjena z milostjo, Gospod je s teboj! Blagoslovljena ti med ženami!«
Sv. Bernardin Sienski je že v zgodnji mladosti razodeval posebno ljubezen do brezmadežne Device. Matere ni imel. Zanj je lepo skrbela mačeha.
V fantovskih letih se je po cele ure umikal v bližnji gozd. Ker se je fantovo početje mačehi zdelo nenavadno, ga je vprašala, kaj dela v gozdu. Bernardin je skrivnostno odgovoril: »Čaka me moja draga.« Ker je mačeho skrbelo, kdo je ta »draga«, je skrivaj poslala svojo hčerko, Bernardinovo polsestro, naj svojega polbrata opazuje. Začudena opazi, kako v skritem kotičku gozda ves zatopljen v molitev kleči pred kipom svete Device. »Moja draga« je bil njegov naziv za Devico Marijo vse življenje.
Flamski svetniški duhovnik Edvard Poppe je pred Marijino podobo vsak dan prinašal svežo rožo. Pogosto je Mariji v čast zaigral na svojo violino.
V pesmi takole slavimo našo Mater: »Sto tisoč pozdravov jaz hranim za te, Marija, ker ljubi te moje srce. Vsa sreča prihaja iz tvojih mi rok, ti Mati si moja in jaz tvoj otrok.«

Iz šmarnic p. dr. Antona Nadraha z naslovom: Nauči nas moliti

PRILOGA STR. 4
   

DELO SV. JOŽEFA COTTOLENGA

Papežev obisk v Torinu so zaključili s srečanjem za bolnike v cerkvi »Hišice Božje previdnosti«, ki jo je ustanovil sv. Jožef Cottolengo. Predstojnik Aldo Sarotto je najprej izpostavil njegovo duhovno podobo, tesno povezanost s Kristusom, ki ga je iskal v revnih in trpečih. To podobo moramo iskati tudi mi, sicer bomo na področju solidarnosti in dobrodelnosti podobni ustanovam, ki ljudem v stiski »nudijo pomoč«.
Njegovo delovanje je utemeljeno na ohranjanju človekovega dostojanstva, ki ga je omogočal tudi tistim, ki se morda tega niso zavedali, na primer osebam s posebnimi potrebami, ki so jih skrivali... Dati dostojanstvo ne pomeni samo nuditi stanovanje in hrano, ampak dom, družino.
Naš čas žal v socialnem pomenu postaja vse bolj neobčutljiv, ko mnogih stisk niti ne opazimo. Družba vse bolj pozablja na Boga, ker misli, da lahko živi brez Njega, a istočasno ne zna razpoznati, kaj ji manjka in kaj izgublja.
   

DIGITALNI PRIČEVALCI

V Rimu so pripravili srečanje na temo: »Digitalni pričevalci – Obrazi in jeziki v dobi medijev«. Cilj srečanja, na katerem so sodelovali strokovnjaki iz sveta kulture in komunikacij je bil preveriti navzočnost Cerkve na internetu še posebej v odnosu do mladih. Chiara Giaccardi, profesorica sociologije medijev je povedala, da so raziskave o uporabi interneta med mladimi opozorile na veliko pozitivnih vidikov; prevladuje namen vzpostavljati odnose. Njihova želja je, da se povezujejo, ne samo virtualno ampak, da vzpostavijo tudi osebno komunikacijo. Gre za eno od pozitivnih strani odnosa mladih do interneta.
Govorico prenosa evangeljskega sporočila je potrebno preveriti in posodobiti, vendar ne poenostavljati, saj so raziskave pokazale banalnost internetne govorice, ki je pogosto nestvarna in neizrazna. Cerkev, ki ima močno tradicijo govorjene besede, lahko odigra pomembno vlogo glede vsebine.
Človek, ki vstopi na internet se mora zavedati, da tu ni središča, kamor bi se usmeril in se hitro lahko izgubi.

AVSTRALIJA: PRIPRAVA NA SVETOVNI DAN MLADIH

V Avstraliji so organizirali niz srečanj za mlade med 16. in 35. letom starosti, ki jih bodo izpeljali do oktobra in imajo naslov: »Glas mladih«. Za prvo srečanje je katehezo: »Brez Boga nismo nič« pripravil kardinal Pell. Na srečanjih želijo raziskati in se pogovarjati o svetu mladih, njihovih vprašanjih, razmišljanjih in željah. Kateheze so predhodnica programa priprave na Svetovni dan mladih in pri njih sodelujejo župnije, šole in fakultete. Na srečanjih imajo mladi priložnost, da se pogovarjajo o verski izkušnji, poslušajo pričevanja, molijo in dobijo čimveč informacij o Svetovnem dnevu mladih.

Aleš Rupnik

V frizerskem salonu
Frizer pred striženjem vpraša Alena: »Kako želiš, da te ostrižem?«
»Zastonj!«