PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

KOT TALNA VODA

PO ZELO STAREM VZORCU
Potem ko je bil duhovnik Filip Terčelj skupaj z župnikom iz Davče v gozdu ubit, je nekdo prišel v sosednjo župnijo Podbrdo k župniku Stanku Vrtovcu: »Veste, Terčelj je pobegnil v Italijo.« In gospod Stanko je razumel. Tudi ko je šel v Davčo in ob cerkvi videl Terčeljev grob, je moral vedeti zase in za druge, da je Terčelj pobegnil v Italijo. Če bi komu povedal kaj drugače, bi ga čakala najmanj ječa. In ker se Terčelj ni pojavljal živ v Italiji, je ostal zares mrtev. Ne le telesno, ampak tudi v zavesti ljudi. Mladi in srednji rod sploh ne ve nič o njem.
Podobno se je dogajalo apostolom. Ko so ti govorili o Jezusovi smrti in vstajenju, so jim tisti, ki so dosegli Jezusovo smrt, »zabičali, da ne smejo pred nikomer govoriti o tem imenu«. Vendar se apostoli niso bali ječe, saj so doživljali, kako jih je angel reševal iz nje, zato so srčno oznanjali Jezusovo vstajenje. In ko so prišli na vrsto, se niso bali niti umreti za Jezusa. Na kraj pameti pa jim ni prišlo, da bi kakšno žal besedo rekli čez tiste, ki so dosegli Jezusovo smrt. Oznanjali so samo neustavljivo moč Jezusove ljubezni.

IZ TALNE VODE…
Pred nekaj leti je v radijski oddaji o Terčelju neka gospa iz Ljubljane o njegovem delovanju v ljubljanskih letih povedala to zelo posrečeno oznako: »Bil je kakor talna voda. Na zunaj skoraj ni bil opazen, vendar koliko dejavnosti je izhajalo prav od njega. Ko drugo ni bilo mogoče, nas je zbiral, da smo skupaj prepevali.«

…ŽIVLJENJE
Nič zato, če je bilo življenje mučenca Filipa Terčelja toliko let zakrito. Če talna voda je, četudi je ne vidimo, je vedno upanje, da iz nje nekaj skali. Gotovo bo najlepši sad, ki bo ob svojem času dozorel iz njegove skritosti v Bogu, priznanje pred vsem svetom, da je bil heroj neutrudnega razdajanja vsem, v ugodnih in neugodnih okoliščinah, prav do največje mere: do smrti.

 

KAPELA

1. MAJ – PRAZNIK
Svete maše bodo ob 7., 10. in 19. uri. Večerno sv. mašo bomo pričeli z petimi litanijami Matere Božje.

MAJ – ŠMARNICE
Šmarnično branje bomo v mesecu maju prebirali zjutraj pred sv. mašo za odrasle in pri večerni maši za otroke. Ob koncu večerne maše v mesecu maju bomo izpostavili Najsvetejše in zmolili litanije Matere Božje.

MOLIMO
za nove duhovne poklice na četrtek pred prvim petkom, 6. 5. ob 18:30 pred Najsvetejšim.

SREČANJE ŽPS
bo v četrtek, 6. 5. po večerni sv. maši ob 20. uri. Morebitne želje in pripombe povejte članom ali župniku.

ROMAMO
V soboto, 15. maja na Brezje ob letnem srečanju molivcev Živega rožnega venca in v nedeljo, 13. junija v Celje na Evharistični kongres. Prijavite se v zakristiji.

ZAKONSKI JUBILANTI
se bodo Bogu zahvalili za 10, 15, 20, 25, 30, 35, 40, 45, 50.,... let zvestobe v nedeljo, 9. maja ob 10. uri. Čimprej se prijavite v župnijski pisarni.

KRST
V nedeljo, 18. aprila je bila med Božje otroke sprejeta Katarina Faganel, hčerka Martina in Anite Faganel. Krščenki naj bo nebeška zavetnica sv. Katarina Sienska življenjska priprošnjica in zavetnica.

 

KRISTUS ODREŠENIK

FILIP TERČELJ
Ob 18:00 bo danes v Šturjah blagoslov spomenika pravičniku in mučencu g. Filipu Terčelju. Ob tej priložnosti smo vabljeni, naj v veži podpišemo peticijo, ki jo bomo poslali na škofijo, naj se začne preverjanje življenja in smrti tega pomembnega in zaslužnega duhovnika.

ŠMARNICE
V letošnjem maju bomo ponovili šmarnično izkušnjo lanskega leta: ob 19:00 se zberemo odrasli v cerkvi, otroci na parkirišču pri stranskem vhodu, kjer jih bodo sprejele(i) animatorke(ji). Zaključili jih bomo vsi skupaj v cerkvi. Za otroke je začetek v ponedeljek 3. maja. 
Lepo vabljeni!

PRVOOBHAJANCI 2010
Starši so dobili gradivo za osem korakov uvajanja v evharistijo. Na srečanju smo se pogovorili tudi o tem, da ne bi odlašali s takojšnjim vstopom v program.

VEROUK
Verouk bomo nadaljevali v ponedeljek 3. maja.

ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET
ŽPS v prenovljeni sestavi se bo zbral v začetku maja.

ZAKLJUČEK DELOVNEGA LETA
Zaradi vseslovenskega Evharističnega shoda v Celju 13. 06. 2010, bomo letos obhajali Župnijski dan prej, 6. junija. Verouk pa bomo zaključili v tednu pred 13. junijem.

KROMBERK IN VOGRSKO

VEROUK
Otroci in starši, ta teden so počitnice. Lepo si naberite moči za zadnji del verouka.

SVETA GORA
K Mariji bomo romali z Vogrskega in iz Kromberka v nedeljo, 2. maja in sicer po ustaljenem redu, nekateri peš celo pot, drugi od Prevala, tretji z avtom. Križev pot bomo pričeli na Prevalu ob 8. uri, peš pa krenemo z Vogrskega ob 4:30, od kromberškega gradu ob 6:30, z Bonetovšča ob 7. uri. Maša bo na Sveti Gori ob 10. uri, prej pa bo spovedovanje.

ŠMARNICE
S prvim majem vstopamo v čudovit Marijin mesec, ko častimo Mater božjo z vsakodnevnimi šmarnicami: Marijine pesmi, litanije in šmarnično branje. Tudi doma postavimo »Marijin oltarček«, ki ga pripravimo tako, da pred Marijino podobo ali kip postavimo sveže rože.

GOTARDOVA NEDELJA
V nedeljo, 9. maja, bomo na Vogrskem s slovesno mašo počastili svetega Gotarda, sozavetnika župnije.

PRVOOBHAJANCI IN STARŠI
Prvo sveto obhajilo bo v Kromberku v nedeljo, 16. maja pri maši ob 10:30.

SEK
Evharistično slavje ob slovenskem kongresu bo v Celju v nedeljo, 13. junija.

SOLKAN

ŠMARNICE
Se pričnejo  1. maja na praznik zavetnika naše škofije, svetega Jožefa, delavca. Šmarnice za otroke bodo od ponedeljka 3. maja med tednom ob 18:30; ob nedeljah ob 10:00. Marijo bomo prosili za zvestobo duhovnikov in za večjo ljubezen do Jezusa, njenega Sina, v sveti maši.
 
NEDELJA DOBREGA PASTIRJA
Bogoslovcu Martinu Tratniku s Cola, ki nas je te dni obiskal, voščimo ves pogum in veselje pri njegovi nadaljnji poti.
 
ROMANJE NA SVETO GORO
Naša župnija se gre priporočit Svetogorski Kraljici v nedeljo 9. maja. Za peš romanje se zberemo ob prvem križu na Prevalu ob 8:00. Marija nas vse čaka, posebno družine veroučencev.

ŠEMPAS – OSEK

PRVI PETEK
G. Bogdan bo bolne obiskal v Oseku v petek in v Vitovljah v soboto dopoldne.

ŠMARNICE
K šmarnicam se bomo zbirali v Šempasu in Ozeljanu ob 19:00, razen ob nedeljah, ko bodo Šmarnice po maši. V soboto, 1. maja se vsi zberemo v cerkvi v Šempasu ob 10:00.
Tudi v Oseku (ponedeljek, sreda, petek, sobota in nedelja), pri sv. Luciji (četrtek) in pri sv. Petru (torek) bodo šmarnice ob 19:00.

SREČANJE S STARŠI
V Oseku se s starši prvoobhajancev srečamo v ponedeljek, 3. maja ob 20:00.

SLOMŠKOVO BRALNO PRIZNANJE
Čimprej se prijavite za romanje na Ponikvo 15. maja.

ROMANJE
Za romanje – Torinski prt sprejemamo še zadnje prijave. Prosim, da poravnate prispevek, lahko v več obrokih.

NAŠI RAJNI
V sredo, 14. aprila smo se v Šempasu poslovili od Ljudmile Pavšič roj. Škarabot (92), Šempas 85a. Njo in domače naj spremlja naša molitev.

ŠEMPETER

SVETA GORA
V nedeljo, 25. aprila ima naša župnija romanje na Sveto Goro. Ob 8:00 vabljeni na vstajenjski križev pot s Prevala na Sveto Goro. Od 9:00 do 10:00 bo češčenje Najsvetejšega in priložnost za spoved. Ob 10:00 bo romarska maša, po maši bo družabno srečanje in kosilo iz nahrbtnika.
 
SAN GIOVANNI ROTONDO
V ponedeljek, 26. aprila bomo poromali k p. Piju v San Giovanni Rotondo. Obiskali bomo tudi Lanciano (poznano po evharističnem čudežu), Monte San' Angelo (čudovit razgled) in Loreto (Marijino svetišče). Odhod avtobusov iz Šempetra bo ob 5:00, vrnili se bomo v sredo, 28. aprila v poznih večernih urah. Cena romanja je 170 €. Še je nekaj mest v drugem avtobusu.
 
ŠMARNICE
V mesecu maju vabim k šmarnicam vse župljane, posebno pa prvoobhajance in birmance ter njihove družine kot dobro pripravo in zahvalo na prejem zakramentov. V pripravi na slovenski evharistični kongres bo mesec maj lep izziv za poživitev vere v evharistično skrivnost. Skupaj z Marijo, evharistično ženo, bomo globlje doživljali sveto mašo kot ponavzočenje Kalvarijske daritve in srečanje z vstalim Gospodom. Ne samo ob nedeljah (ob 8:00 ali ob 10:00), ampak tudi vsak dan med tednom (ob 19:00), se bomo srečevali z Jezusom in Marijo pri sveti maši in šmarnični pobožnosti. Lepo vabljeni.

SKUPNA OZNANILA

NEDELJA DUHOVNIH POKLICEV
Na današnjo nedeljo dobrega Pastirja prosimo za nove poklice in za svetost poklicanih.
Sedanji sveti oče Benedikt XVI. takole začenja pismo ob letošnjem svetovnem dnevu molitve za nove duhovne poklice:
„47. svetovni dan molitve za duhovne poklice, ki ga obhajamo na 4. velikonočno nedeljo, mi daje priložnost,
da vam predložim razmišljanje, ki se lepo ujema z letom duhovništva: Pričevanje prebuja poklice. Plodovitost
duhovnih poklicev je v prvi vrsti sad zastonjskega Božjega delovanja, vendar jih pospešuje, kot potrjuje
pastoralna izkušnja, tudi kakovost in bogastvo osebnega in občestvenega pričevanja tistih, ki so se že
odzvali Gospodovemu klicu v duhovniško službo ali posvečeno življenje, saj njihovo pričevanje lahko prebudi
v drugih željo, da se tudi sami velikodušno odzovejo na Kristusov klic.“

PAPEŠKA NEDELJA
Benedikt XVI. je bil izvoljen za papeža 19. aprila 2005, zato se ga danes spomnimo v molitvi in pri maši ter ga priporočimo Svetemu Duhu. Bog naj ga ohrani zdravega, skrbnega in preudarnega med nami!

ROMANJE ŽRV
Molivci Živega rožnega venca bodo poromali na letno srečanje na Brezje v soboto, 15. maja. Čimprej se prijavite se na Kostanjevici pri frančiškanih.

VEROUK
Med počitnicami ni verouka. S srečanji nadaljujemo 3. maja.

 

OZNANILA
Naslednja oznanila bodo izšla čez 14 dni, 9. maja 2010.

PRILOGA – STR. 1
Nadškof Hilarion iz Volokolamska (Rusija)

O EVROPSKEM ZASTRAŠEVANJU

POVZETEK ŠT. 7 IN SKLEP

EVROPA IN NJENO VERSKO IZROČILO
Za povezovanje Evrope in za njeno prihodnost so življenjskega pomena njena različna izročila. Veliki del Evropskih Cerkva je s posredovanjem Konference evropskih Cerkva in Komisije katoliških Škofovskih konferenc izoblikoval predloge za Ustavni dogovor Evropske zveze. 
Povzemimo njihova osnovna izhodišča, ki govorijo o človekovi svobodi, posebej verski:
»Evropska zveza priznava in spoštuje pravico Cerkva in verskih skupnosti, da se svobodno organizirajo v skladu z nacionalnimi zakonodajami in svojimi prepričanji ter uredbami za doseganje svojih verskih ciljev v skladu z osnovnimi pravicami…
Evropska zveza spoštuje Cerkve in verske skupnosti, njihovo identiteto, kakor tudi njihov doprinos  javnemu življenju. Z njimi vzdržuje institucionalen dialog…«

TA STALIŠČA
vgrajena v sožitje prihodnje Evrope, odražajo tako stališče Katoliške Cerkve, kakor pravoslavne in protestantskih Cerkva. 
Menim, da moramo priti do vedno večje solidarnosti med evropskimi kristjani, medtem ko napreduje proces ozaveščanja o evropskih vrednotah. Samo če bodo Cerkve med seboj edine, bodo sposobne veroizpovedi, ki imajo vsaka svoje izročilo, zaščititi svojo identiteto ter se soočiti z »napadalnim sekularizmom« in drugimi izzivi.
Ruska pravoslavna Cerkev je pripravljena na sodelovanje tako na medverski ravni, kakor na politični in socialni ravni, skratka na vseh področjih in z vsemi, ki jim ni vseeno, kakšna bo prihodnja evropska identiteta in z vsemi, ki menijo, da so tradicionalne verske vrednote sestavni del evropske identitete.

EVROPSKO SODIŠČE ZOPER ITALIJO
Na koncu bi rad pokomentiral nedavno razsodbo Evropskega sodišča človekovih pravic zoper Italijo, s katero je  prepovedalo izobešanje križa v šolskih učilnicah. 
Taka razsodba se je postavila zoper pravico vsake države, da spoštuje svojo tradicijo in lastno identiteto; napada torej načelo pluralizma evropskih izročil. Taka sodba je nesprejemljiv pojav borbenega sekularizma v Evropskem sodišču.
Dejavnost Evropskega sodišča se ne sme spremeniti v cinično farso.
Liberalistična drža, ki stoji za omenjeno odločitvijo, ne sme vladati Evropi.
Evropski izviri so v krščanstvu. Križ je univerzalno znamenje, zato je povsem nedopustno, da bi se zdaj prilagajali liberalističnim in ateističnim standardom in da bi prikrajšali Evropo ter njene institucije za krščansko znamenje, ki ni simbol nasilja pač pa sprave.

VPRAŠUJEM:
Ali gradimo povsem ateistično in sekularistično Evropo, v kateri je Bog izgnan iz družbe in je vera potisnjena v privatni geto, ali gradimo novo Evropo, Dom različnih ver, Evropo, ki bo vključevalna ne pa  izključevalna; pluralna in ne zatiralna?
Na to vprašanje so politiki dolžni odgovoriti!
Prepričan sem, da se mora pogovor med verskimi skupnostmi osredotočiti okrog tega vprašanja.
Kar je obenem vprašanje, na katero naj jasno odgovorijo tudi evropske politične institucije.

 

Konec

povzel Gašper Rudolf
   

PRILOGA STR. 2

 

FILIP TERČELJ (1)

SKRHAN SPOMIN
Spomin na »pravičnika in mučenika« duhovnika, profesorja, pisca, pesnika, narodnega buditelja, kulturnega animatorja, karitativnega delavca in begunca Filipa Terčelja je začel ob zaroti povojnega molka bledeti tudi na Primorskem. Celo med duhovniki.
Ob Filipu Terčelju se je  v polnosti potrdilo že davno nekje zapisano pravilo, da je plačilo tega sveta nehvaležnost in (postopna?) pozaba.
Po zločinu nad Filipom Terčeljem, se je o njem in njegovi smrti samo še tu in tam zaupno šepetalo.
Veliko dobronamernih in miroljubnih ljudi so prizadela čudaštva, sprenevedanja in nasprotovanja spominu in hvaležnosti pomembnemu in vsestransko zaslužnemu možu, ki  so jih  v zadnjih treh letih nekateri vplivneži odigrali, ko je šlo v Terčeljevih rojstnih Šturjah za to, da bi pokojnega »Lipčeta« priklicali iz pozabe v hvaležen spomin današnjega rodu tako, da bi mu postavili spomenik.

DANES, 25. APRILA 2010
bo zanj v Šturjah (Ajdovščina) ob 17:00 maša in ob 18:00 na Cankarjevem trgu odkritje in blagoslovitev spomenika z napisom:

ŽIVEL JE, LJUBIL IN TRPEL,
MISLIL, GOVORIL,
MOLIL IN UPAL
PO SLOVENSKO.

Leta 2007 je napravil spomenik akademski kipar Mirsad Begić.
 
IZ TERČELJEVEGA ŽIVLJENJA
O življenju in delu Filipa Terčelja je izčrpno pisala leta 2001 v odlični diplomski nalogi na Filozofski fakulteti v Ljubljani prof. Petra Vnuk.
Rodil se je 2. februarja 1892 v Grivčah pri Šturjah        
kmetu Filipu (Lipetu) in gospodinji Mariji, ki se je v Grivče primožila iz Skrilj.
Osnovno šolo je Terčelj obiskoval v Šturjah, kjer je poučeval mladinski pisatelj Andrej Perne (1844–1914), ki je v Šturjah učil od leta 1886 in tu ostal do svoje smrti leta 1914. Perne je pisal tudi šolsko kroniko, vendar je z njo prenehal, preden je Filip začel hoditi v šolo, tako da so nam prva šolska leta Filipa Terčelja ostala dokaj v temi.                                                                          V srednjo šolo je Terčelj kot trinajstletni deček odšel v Ljubljano, na škofijsko klasično gimnazijo v Šentvidu. Ne vemo, kdo ga je tja napotil: mogoče župnik Mihael Arko, ki pa ob Terčeljevi odločitvi že nekaj let ni bil več v Šturjah, saj se je leta 1898 preselil v Idrijo. Arko pa bi lahko bil povezan z nekdanjimi farani in očetu Lipetu svetoval, naj da sina v srednjo šolo.

PRILOGA STR. 3

TERČELJ  POSTANE DUHOVNIK
Jeseni leta 1913 je stopil v ljubljansko bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen 8. januarja 1917. ker mu je mati težko zbolela in je 4. julija 1917 umrla, Terčelj ni pel nove maše v rojstni župniji, temveč v Ljubljani. Škof Jeglič je novomašnika Terčelja poslal najprej za kaplana v Škofjo Loko. Tja je prišel 14. avgusta in ostal do septembra 1921.
Po nasvetu predstojnikov se je Terčelj odločil, da nadaljuje študije. Odšel je v Köln, kjer je na Socialno–pedagoški fakulteti dosegel naslov profesorja teologije. V to študijsko dobo spada tudi Terčeljeva skrb za slovenske izseljence, posebno rudarje na Vestfalskem. Tu je zanje ustanovil prvo zasebno šolo v Hambornu pri Oberhausnu.
Toda mlad in navdušenja polni duhovnik je rad delal zlasti med mladimi in še posebej na kulturno–prosvetnem področju, zato se je udeležil študijskih tečajev v Münchnu-Gladbachu blizu nizozemske meje. Tu se je namreč v okviru Kolpingovih kulturno-prosvetnih ustanov razvijalo bogato življenje na področju ljudske prosvete. Novi tokovi so vdirali v starejše tkivo teh organizacij in Terčelj se je z vnemo bogatil s prvimi izkušnjami v Nemčiji, pri tem pa je imel pred očmi, kako bo vrsto teh idej in zamisli, obogatenih in za naše razmere prirejenih, prenesel domov.
Ko je kasneje pisal o tem v Našem čolniču, je med drugim povedal, da je najmogočnejša in najpomembnejša nemška katoliška organizacija Ljudska zveza (Volksverein) v München-Gladbachu, takratno duhovno središče nemških katoličanov. Ta zveza je širila krščansko socialno zavest.

 

TERČELJ NA GORIŠKEM (1922-1934)
Pred prvo svetovno vojno je Goriška že poznala precej razvejano društveno življenje. Društva so bila včlanjena v Slovensko krščansko–socialno zvezo, ki pa kot prosvetna centrala ni imela političnega značaja. Ob koncu leta 1922 (5. oktobra) pa se je kakih 70 prosvetnih društev, ki so delovala na krščanski in narodni osnovi, povezalo v organizacijo Prosvetna zveza. Pri tem je sodeloval tudi Filip Terčelj.
Leta 1924 je Prosvetna zveza štela 32 društev, leta 1927, ob njenem največjem razcvetu, pa 136.
S tečaji, predavanji, prosvetnimi večeri, tekmami, igrami, koncerti, telovadnimi nastopi in knjižnicami je po deželi dvigala narodno in versko zavest. Organizacijsko je bila urejena tako, da je imela tudi Pod-zvezo v Trstu. Zveza je pospeševala ustanovitev okrožnih odborov po posameznih okrajih, ki jih je bilo ob njenem največjem razmahu 19 s 136 društvi in 32 samostojnimi krožki, torej 168 prosvetnih enot. V Zvezi je deloval Centralni odbor, ta je opravljal t. i. revizije, to je obiske, ki jih je največkrat in najpogosteje opravljal glavni tajnik Terčelj.

Zbral Gašper Rudolf

PRILOGA STR. 4

VZGOJA IN VEROUK V ŠOLI

V Rimu so organizirali 15. znanstveni simpozij Evropskega foruma za šolski verouk. Udeležili so se ga člani združenja, ki povezuje profesorje religijske pedagogike in katehetike in druge strokovnjake, ki se na šolsko – pedagoški ravni ukvarjajo z vprašanjem verouka v šoli. Okvirno temo letošnjega simpozija: »Vzgoja v službi civilizacije ljubezni« so predstavili v predavanjih, v pogovornih skupinah in na plenumu. Na podlagi raziskav so govorili o novih generacijah in vzgojnem sistemu v Evropi. Izpostavili so vpliv družbeno – socialnega nauka Cerkve na oblikovanje sodobne družbe. Verouk v javnih šolah je priložnost za vzpostavitev dialoga med Cerkvijo in družbo. Poudarili so tudi na odgovornost, ki jo v procesu vzgoje nosijo družina, šola in Cerkev v času vzgojno – izobraževalne krize. Šolska pastorala je lahko obogatitev kulture v šoli. Pred nami je pomembno vprašanje razvoja družbe, ki se je znašla v globoki duhovno – moralni krizi.
Udeležencem so najprej predstavili »Študijski projekt o verouku v šoli« Sveta evropskih škofovskih konferenc. Prepričani so, da znamenja našega časa ne smemo brati le v negativni smeri, ampak jih je potrebno sprejemati kot izziv za kritičen razmislek o delovanju obstoječih struktur in vzorcev pastorale. Verouk v šoli mora v svojih programih oblikovati vzgojo in izobraževanje, ki bo v službi humanizacije človeka in družbe.

MUZEJ MIRU V GUERENICI

Ob bombardiranju Guernice v Baskiji 26. aprila 1937 je bila poškodovana kapela Brezmadežne, ko je od Marijinega kipa ostala samo glava. Atomska bomba 9. avgusta 1945 je zrušila tudi katedralo v Nagasakiju, v kateri je bil Marijin kip poškodovan podobno, kakor v Guernici. Ob »Romanju miru« Urakamijske Marije (iz Nagasakija), ki bo baskijsko mesto obiskala ob 65. obletnici bombardiranja Japonske, se bosta obe »bombardirani Mariji« srečali v Guernici, kjer bosta kipa razstavljena za ogled v Muzeju miru.

VATIKANSKI MUZEJI

V vatikanskih muzejih bodo ponovili izkušnjo iz lanskega leta, da bodo odprti do 23. ure, z možnostjo zadnjega vstopa ob 21:30 vsak petek do 9. julija in od 3. septembra do 29. oktobra. Za obisk muzejev je obvezna predhodna rezervacija na uradni spletni strani Vatikanskih muzejev (www.museivaticani.va), ali Svetega sedeža (www.vatican.va ; www.vaticanstate.va).
 

SPLETNA STRAN Z NOVICAMI

Vatikan je postavil novo spletno stran z novicami na naslovu www.visnews.org, kjer dnevno objavljajo novice o delovanju papeža in rimske kurije v italijanskem, angleškem, francoskem in španskem jeziku. Na strani lahko iščemo tudi stare novice, ki jih je VIS (Vatikanska informacijska služba) objavljala od leta 1999.

Aleš Rupnik

Pomladanska dela
France pride k zdravniku. Ta ga skrbno pregleda in ne odkrije ničesar. Vpraša ga: »Kaj pa vam je?« »Še sam ne vem.« »Zakaj ste pa potem prišli k meni?« »Žena mi je naročila.« »Je na vas opazila kakšno spremembo?« »Mislim, da ne. Rekla je samo, naj grem po dopust, da bom prekopal vrt.«