PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

ŠE SLABA DVA MESECA DO 13. JUNIJA 2010

EVHARISTIJA IN POSLANSTVO
Potem ko sta učenca na poti v Emavs spoznala Gospoda po lomljenju kruha, »sta še isto uro vstala« (Lk 24,33) in šla sporočit, kar sta videla in slišala. Če se človek resnično sreča z Vstalim, ne more zase ohraniti vesele novice in veselja, ki ga je doživel. Srečanje s Kristusom, ki ga nenehno obnavljamo v evharistični bližini, zbuja v Cerkvi in pri vsakem kristjanu neustavljivo željo po pričevanju in evangelizaciji
Evangelizacija in preoblikovanje sveta
»Veselje in upanje, žalost in tesnoba današnjih ljudi, posebno ubogih in vseh kakorkoli trpečih, je hkrati tudi veselje  in upanje, žalost in tesnoba Kristusovih učencev.« Kadar Cerkev obhaja spomin Kristusove smrti in vstajenja, ne neha prositi Boga: »Spomni se, Gospod,« vseh tistih, katerim je Kristus prinesel življenje. Ta nenehna molitev izraža identiteto Cerkve in njeno poslanstvo, saj ve, da je solidarna in odgovorna za odrešenje vsega človeštva. Ko živi od evharistije, je deležna Kristusove vesoljne priprošnje in vsemu človeštvu prinaša upanje na večno življenje. Cerkev uresničuje svoje poslanstvo z evangelizacijo, ki prenaša vero v Kristusa, in z iskanjem pravice in miru, ki delujeta za preoblikovanje sveta. Torej je evharistija vir in vrhunec evangelizacije in preoblikovanja sveta. Ima moč, da v tistih, ki jih muči skušnjava obupa, vzbuja upanje na večno življenje. Odpira za dobrodelnost srca tistih, ki so v skušnjavi, da bi zapirali svoje roke. Pospešuje spravo namesto sporov. Življenje in človeško dostojanstvo postavlja v središče prizadevanja za vero. V družbi, v kateri prepogosto vlada »kultura smrti«, kjer mnogi iščejo le osebno udobje, oblast ali denar, evharistija spominja na pravico revnih in dolžnost pravičnosti in solidarnosti. Prebuja skupnost za neizmeren dar nove zaveze, ki poziva vse človeštvo, naj preseže samo sebe. »Kaj pomeni evangelizirati? Evangelizirati pomeni prinašati veselo oznanilo v vse plasti človeštva in z vplivom tega oznanila od znotraj spreminjati in prenavljati človeštvo: ˝Glejte, vse delam novo˝ (Raz 21,5). Toda o novem človeštvu ne moremo govoriti, če nimamo prej novih ljudi, prenovljenih s krstom in z življenjem po evangeliju. Namen evangelizacije je prav ta notranja spremenitev; in če bi hoteli to na kratko izraziti, bi bilo pač najprivlačneje reči, da Cerkev evangelizira tedaj, če se trudi, da bi s samo močjo oznanila, ki ga razglaša, preoblikovala osebno in hkrati skupno zavest ljudi, dejavnost, katero opravljajo, njihovo konkretno življenje in vsakokratno
okolje.«
Iz cerkvenega dokumenta 123, Marc card. Ouellet in drugi EVHARISTIJA BOŽJI DAR ZA ŽIVLJENJE SVETA Temeljni teološki dokument za 49. mednarodni evharistični kongres 2008

Dnevi, ki so pred nami nas resnično vabijo k molitvi in notranjemu prebujenju ter želji, biti poleg v Celju na evharističnem kongresu, v nedeljo 13. junija, ko bomo katoličani molili in slavili Jezusa pod podobo kruha.

KAPELA

PONOVNO HVALA
za sodelovanje ob minulih praznikih. Predvsem HVALA vsem pridnim rokam, ki so spekle, prinesle, zložile in razdelile pecivo ob pogostitvi po 10. maši na Belo nedeljo, ko smo praznovali župnijski praznik, zunanjo slovesnost praznika Gospodovega Oznanjenja. Hvala vsem, ki ste pri ofru ali darovanju pri maši na Belo nedeljo darovali za načrtovano ogrevanje naše cerkve 2.048,20 €. Bog Vam naj povrne z milostnimi darovi. Ob tem naj še zapišem, da ste na Veliki četrtek darovali za „Posvojitev na daljavo“ 297,35 € in za Sveto deželo na Veliki petek 370,00 €.

MOLIMO
za evharistični kongres, 13. junija v Celju. Prijave za avtobusni prevoz že sprejemamo. Po vsaki maši bomo molili molitev, ki je na podobicah v naši cerkvi.

ZAKONSKE OBLETNICE
Tisti, ki letos obhajate 10, 15, 20, 25, 30, 35, 40, 45 ali 50 let skupnega življenja v svetem zakonu vabimo, da se prijavite v župnijski pisarni. Maša, pri kateri boste obnovili zakonske obljube in se Bogu zahvalili, bo v nedeljo, 9. maja ob 10. uri.

ROMANJE ŽRV NA BREZJE
Molivci živega rožnega venca bodo poromali na letno srečanje na Brezje v soboto, 15. maja; prijave sprejemamo v zakristiji.

POGREB
S pogrebno sv. mašo smo se na pokopališču v Stari Gori v sredo, 14. 4. poslovili od rajnega Metoda Polaka (75) z Grčne 69. Naj mu Gospod nakloni po naših molitvah večni mir!

KRISTUS ODREŠENIK

STARŠI PRVOOBHAJANCEV
Srečanje je danes takoj po maši ob 9:00.

UPOKOJENCI IN…
Aprilsko srečanje bo v sredo ob 17:00.  Nasvidenje!

ZAHVALA ZA VELIKONOČNE DAROVE
Darovalkam in darovalcem se zahvaljujemo za darove v Velikem tednu namenjene: Karitas (€ 503,41), Aninemu skladu (€ 630,10) in Sveti deželi za Božji grob (€ 656,50). Naj bo Gospod vsem bogat plačnik!

K BOGU STA ODŠLA
Edvard - Edi Petrovčič (78) z Delpinove 24/B, od njega smo se poslovili na Stari Gori 07. aprila.
Vanda Volk (40) s Cankarjeve 13, poslovili smo se na Stari Gori 09. aprila.
Naj počivata v miru!

KROMBERK IN VOGRSKO

VEROUK
Otroci in starši, nadaljujemo z rednim veroukom. Z veseljem pridimo pripravljeni!

PRVOOBHAJANCI IN STARŠI:
Mesečno srečanje bo v petek, 23. aprila ob 18. uri.

ROMANJE
V Loreto in San Giovanni Rotondo romamo od 26. do 28. aprila. Prostih je še nekaj mest, zato se prijavite takoj (cena romanja 170 € po osebi, ob vpisu 70 €).

RAJNA
Ano Fornazarič, (v 82. letu) smo pokopali na Vogrskem 7. aprila. Naj počiva v miru!

POROKA
Erika Hvalič, Ajševica 3 in Marko Brankovič, Ljube Šercerja 16, Rožna Dolina, sta se 10. aprila cerkveno poročila v Kromberku. Čestitamo in voščimo obilje ljubezni in zvestobe!

SVETA GORA
Skupno bomo k svetogorski Kraljici poromali z Vogrskega in iz Kromberka, peš ali s prevoznimi sredstvi, v nedeljo, 2. maja.

SOLKAN

ZAHVALA
Še enkrat zahvala vsem, ki ste dali svoj prispevek – viden ali neviden -, da smo mogli tako lepo doživeti velikonočne praznike. Hvala tudi za vse darove. Za dva posvojenca iz škofije Banja Luka (600 €) in še za druge potrebne smo zbrali 504,60 € na veliki četrtek in 210 € v nabiralniku skoz postni čas; za Sveto deželo na veliki petek 340 €.
 
KRSTI
Na belo nedeljo Božjega usmiljenja 11. 4. so prejeli sveti krst: Lea Poberaj, Sofia Šturm, Megi Bensa in Jakob Ugrin. Naj jim bodo starši, s katerimi se iskreno veselimo, in vsa župnija opora v rasti krščanskega in človeškega življenja!

ŠEMPAS – OSEK

KRST
V nedeljo, 11. aprila so zakrament krsta prejeli: Špela Marinčič, Maša Makuc, Mija Mihelj, Lana Mrak, Lija Gruzovin, Tai Humar Marvin in Jurij Šebenik. Z novokrščenimi in njihovimi družinami se veselimo in voščimo vse najboljše.

ROMANJE
Za romanje – Torinski prt sprejemamo še zadnje prijave. Prosim, da poravnate prispevek, lahko v več obrokih.

VAŠI DAROVI
Na veliki četrtek ste v dobrodelne namene v Šempasu darovali 226,62 €, v Oseku 93,33 €; za kristjane v Sveti deželi na veliki petek v Šempasu 204,88 €, v Oseku 121,65; velikonočni ofer je bil v Šempasu 1.179,95 €, v Ozeljanu 834,15 € in v Oseku 727,11 € (pri vigiliji 508,60 €). Hvala za vašo darežljivost in darove, ki jih namenjate za duhovnika.

ŠEMPETER

KRSTILI SMO
V nedeljo, 11. aprila je bilo v župniji krščenih šest otrok: Leon Cijan, Na hribu 15, Stella Jakončič, Markova pot 23, Nika in Kim Prinčič, Markova pot 10, David Štrukelj, U. Ivana Suliča 10b in Vita Janža iz Murske Sobote.
 
SREČANJA
Pred nami so srečanja za starše birmancev (19. 4.), 1. in 2. razreda (20. 4.), 4. in 5. razreda (21. 4.) in 6. in 7. razreda (22. 4.). Vsa srečanja se bodo začela ob 20:00.
 
ROMANJE NA SVETO GORO
Župnijsko romanje na Sveto Goro bo v nedeljo 25. 4. Ob 8:00 bo začetek križevega pota s Prevala. Ob 10:00 bo romarska maša, po maši litanije Matere Božje in blagoslov z Najsvetejšim.
 
ROMANJE V SAN GIOVANNI ROTONDO
Župniji Šempeter pri Gorici in Kromberk bosta skupaj poromali k p. Piju v San Giovanni Rotondo od ponedeljka, 26. 4. do srede 28. 4. Odhod dveh avtobusov bo ob 5:00 iz Šempetra. Obiskali bomo tudi Lanciano (evharistični čudež), Monte Sant'Angelo in Loreto (Marijina hišica). Cena romanja je 170 €. Še je nekaj prostora.

SKUPNA OZNANILA

SREČANJE
goriške skupine Vere in luči  bo v nedeljo, 18. aprila ob 15:00 v župnišču v Šempetru pri Gorici.

ŠKOFIJSKI DAN – ŠMD
Mladi vabljeni na Škofijski dan mladih v Tolmin, ki bo v soboto, 24. aprila  pod naslovom SI UPAŠ? Si upaš biti mlad/a? To ni tako enostavno. Pomeni, da si moraš upati živeti. Pomeni, da si upaš biti to, kar si. In takega te rabi svet! Pridi v Tolmin. Boš skupaj mlad/a z nami, ki si upamo biti mladi kristjani!

TEDEN MOLITVE ZA NOVE DUHOVNE POKLICE
bo 19. do 25. aprila, ko Cerkev obhaja nedeljo Dobrega pastirja in 47. svetovni dan za duhovne poklice. Teden bomo obhajali pod geslom Pričevanje prebuja poklice.

 

 

PRILOGA – STR. 1
Nadškof Hilarion iz Volokolamska (Rusija)

O EVROPSKEM ZASTRAŠEVANJU

POVZETEK (6)

RUSKA CERKEV VPRAŠUJE EVROPO
Če je Evropa resničen Dom narodov, jo vprašujemo, kako je mogoče, da ima v njej monopol samo en skupen vzorec in to liberalno-humanističen in sekularističen? Ali ne bi morali bolj upoštevati vlogo vere v družbi, posebno pravoslavja, karizmatičnih gibanj in islama? Ali ni prišel čas za spoznanje, da postane vsaka družba kakor brez prihodnosti, če ji je odvzeto uresničevanje verske ideje? Strahotni dogodki v Ameriki leta 2001 so pokazali, kako nevarno je, ko trčita dva »globalna načrta«, liberalno-humanističen in radikalno konservativen. Pokazalo se je, da zatrtje prvega ali drugegea ne vodi nikamor.
Moskovski Patriarhat predlaga, da je potrebno v Evropi zagotoviti različnim skupnostim, da nemoteno živijo s svojo kulturno in duhovno identiteto, religija je tako in tako običajno v njenem središču.

EVROPA MORA ZAGOTOVITI
V Evropi bi se morali sporazumeti, da je Deset Božjih zapovedi za množice vernikov vir splošnih vrednot, medtem ko ne-verni  menijo, da izhajajo splošno sprejete vrednote iz različnih virov. Verske organizacije bi morale biti obravnavane kot predstavnice delov družbe ter spoštovane v njihovi svobodi, da imajo lasten pogled na osnovne vrednote. Osebne svoboščine morajo dobiti protiutež v kulturnih in verskih svoboščinah.
Nekdanji diktaturi totalitarizmov ne sme slediti nova diktatura mehanizmov vseevropskega vladanja.
Poleg tega bi morale biti jasneje opredeljene odgovornosti Evropske zveze na eni strani in na drugi strani odgovornost držav članic. Ruska pravoslavna Cerkev meni, da mora imeti vsaka država pravico, da sama ureja svojo družinsko zakonodajo ter področji bioetike in vzgoje. Države pravoslavnega izročila npr. ne sprejemajo evtanazije, istospolnih porok, promet z drogami, vzdrževanja bordelov, pornografije itn.
 
LETA 1992
je tedanji predsednik Evropske komisije, Jacques Delors, dejal: »Evrope ne bomo zgradili samo na temeljih zakonodaje ali na podlagi ekonomskih spoznanj… Če v naslednjem desetletju ne bomo znali dati Evropi dušo, če ne bomo sposobni, da jih vdahnemo duhovnost in smisel, bo igra izgubljena.«
Ko je to govoril, je imel v mislih nujno potrebo, da se prizna v procesu evropskega združevanja duhovno razsežnost in da ni potrebno nanovo izumljati nekakšno »vseevropsko duhovnost«. Ko razpravljamo o tradicionalnih vrednotah, je čas za ponovno odkrivanje  evropske duše, da jo vrnemo evropskemu prostoru.
Še drug predsednik Evropske komisije, Jacques Santer, je zatrdil: »Evropo navdihuje humanizem, ki se naslanja na judovsko in krščansko izročilo.« S čimer načelno soglašam, rad pa bi povedal, da judovska in krščanska duhovnost nista izoblikovali samo humanistično družbo, ampak da sta  judovska in  krščanska izkušnja živi izročili, kakor je tudi islamska in so še druge, kar je potrebno priznati in spoštovati.

ČEPRAV
živijo evropske Cerkve  različno versko izročilo in imajo različna stališča do nekaterih sodobnih vprašanj, so si vse edine v pričakovanju, naj jim Evropa zagotovlja javno pričevanje njihovih vrednot.

povzel Gašper Rudolf

PRILOGA STR. 2

ORATORIJ 2010

Sedim v svoji sobi in se zazrem skozi okno. Mrgolenje ljudi, ki hitijo vsak po svoji poti. Ta pot je dobro načrtovana in premišljena, v času potrošniške ter kapitalistične družbe pa v njej skoraj da ni zaslediti prostora za bližnjega. Vedno manj časa se namenja sočloveku, zagotovo pa je najdragocenejši in vsega truda vreden tisti čas, ki je namenjen otrokom, naši prihodnosti.

Ravno iz tega razloga bo tudi to poletje Oratorij 2010 bogatil dneve naših najmlajših pod geslom »Pazi, čas!«. Oratorij, ki ga pripravlja okrog 25 animatorjev iz Nove Gorice ter okrožja, bo potekal v župniji Kristusa Odrešenika. Letos bosta na razpolago kar dva termina, in sicer od 5. do 10. julija ter od 23. do 28. avgusta, na vsakem pa bo do 50 otrok, starih med 5 in 12 let.

Temeljni elementi oratorija so izraženi v oratorijskem logotipu. Njegovi nosilni elementi so štirje stebri, na katerih stoji streha. Vsak izmed stebrov predstavlja enega od elementov oratorija. Štirje temeljni elementi oratorija so izraženi v besedah: šola, dvorišče, dom in župnija. Oratorij je šola, ker nas lahko nauči marsikaj za življenje; je dvorišče, kjer se srečujemo v veselju in razigranosti; je dom, ki sprejema vsakega; in končno, oratorij je tudi župnija, ki uvaja v življenje vere. Le če je oratorij hkrati dom, šola, dvorišče in župnija, lahko trdno stoji in vzdrži.
Oratorij je šola za življenje, v kateri skozi razvedrilo, petje, igro, sprehode in versko-katehetske vsebine otroci odkrivajo ter spoznavajo življenje določenega svetnika, svetopisemske osebe ali literarnega junaka. Celotno oratorijsko dogajanje se letos vrti okoli pravljičnega romana Momo ali čudna zgodba o tatovih, ki so kradli čas, in o otroku, ki ga je ljudem vrnil, nemškega avtorja Michaela Endeja.

Momo, glavna junakinja romana, se znajde pred velikim izzivom. Otroci iz okolice namreč začenjajo prihajati vse pogosteje k njej v amfiteater. Za tem početjem pa se skriva globlje ozadje. Zaradi stiske s časom jih namreč začenjajo starši zanemarjati in zalagati z materialnimi dobrinami, ki pa otrokom nikakor ne morejo nadomestiti starševske ljubezni. Momo se tako mora spopasti s trumo »sivih gospodov«, ki predstavljajo današnji potrošniški duh in človeško pohlepnost ter obstajajo na račun prihranjenega časa drugih.

Roman je nastal v daljnih 70. letih 20. stoletja, toda njegova tematika je aktualna še danes. Stiska s časom je namreč ena izmed temeljnih težav, ki pestijo sodobnega človeka. Tako se znajde v začaranem krogu, iz katerega se je zelo težko rešiti. Človek pa se takšnemu načinu življenja, žal, tudi zlahka privadi. Ponovno se zazrem skozi okno in se opomnim: »Pazi, čas!«.

Ana Faganel

PRILOGA STR. 3

DOKUMENTAREC O »MEDVOJNEM« PAPEŽU PIJU XII.

PRED ZIMO
Pozornejši bralci Oznanil se bodo spomnili, da smo med novembrom in decembrom minulega leta pisali o medijsko razvpiti in v javnosti zmaličeni podobi papeža Pija XII. in njegovi vlogi pred, med in po 2. Svetovni vojni. Jeseni bo Italijanska TV prikazala, zdaj že težko pričakovan, mednarodni dokumentarec z naslovom Pod rimskim nebom (Sotto il cielo di Roma), ki pripoveduje o razmerah in ljudeh v času od 8. septembra 1943 do 4. junija 1944, ko je nad Večnim mestom prevzela oblast nacistična zasedba.

DOKUMETAREC
»Pod rimskim nebom« je zrežiral kanadski režiser Christian Duguay. Scenarij je bil narejen na podlagi dokumentov in arhivskega gradiva. Režiser ni obšel dogajanja okrog Hitlerjevega ukaza za aretacijo Pija XII. in tudi papeževega zavračanja nacističnega predloga, naj zaradi svoje varnosti zapusti Vatikan. Posebej je podrčrtal dokumentirano prizadevnsot Pija XII. za pomoč Judom in izstradanemu rimskemu prebivalstvu.
Ko so prikakazali del dokumentarca sedanjemu papežu, je ta komentiral čas Pija XII., in med drugim dodal, da bomo medvojnega papeža najlažje razumeli, če gledamo nanj skozi njegovo ljubezen do preganjanih in stiskanih, pa tudi nerazkazovalnem pogumu.

KO VLADA PRIPRAVLJA STRATEGIJO IGER NA SREČO

STRUKTURA TRGA IN NEKAJ O DOBIČKU OD IGER NA SREČO
V Sloveniji je bilo na dan 31. 12. 2009 dodeljenih:
• 14 koncesij za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo, ki jih imata 2 koncesionarja (Loterija Slovenije, d. d., in Športna loterija in igre na srečo, d. d.);
• 11 koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah;
• 34 koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnih salonih.
V letu 2010 se je število dodeljenih koncesij za igralnice zmanjšalo na 10, število delujočih igralnic pa na 9 (zaprli sta se igralnici v Čatežu in Ljubljani), število koncesij za igralne salone in koncesij za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo pa se ni spremenilo.
Slovenski koncesionarji, ki prirejajo klasične in posebne igre na srečo, so v letu 2009 dosegli 402,8 milijona EUR bruto prihodka od iger na srečo (BP), ki vključuje tako prihodek od iger kot tudi napitnine in vstopnine. Delež doseženega bruto prihodka od klasičnih iger na srečo je znašal 18 %, od igralnic 47 % in od igralnih salonov 35 %.
Igralnice, locirane na območju zahodne Slovenije (Perla, Park, Kobarid, Portorož, Lipica), ki gravitirajo predvsem na italijanski trg, so v letu 2009 ustvarile skupaj 142,5 milijona evrov BPI oziroma 78 % celotnega BPI v igralnicah. Največji slovenski igralnici Casino Perla in Casino Park v Novi Gorici sta v letu 2009 skupaj ustvarili 113,2 milijona evrov BPI oziroma 62 % celotnega BPI v igralnicah. Igralnici pa sta v letu 2009 skupaj ustvarili za 29,2 milijona evrov manj BPI kot v letu 2008.

PRILOGA STR. 4
   

POGOVOR O NEDELJI

»Ohranimo nedeljo, kot dela prost dan«, je bila tema Prve evropske konference o nedelji, 24. marca v Evropskem parlamentu v Bruslju, ob srečanju predsednikov držav in vlad na zasedanju 25. in 26. marca. Pobudo so dali v združenjih, sindikatih, cerkvenih ustanovah in so jo podprli tudi v Svetu škofovskih konferenc evropske unije, v Komisiji »Cerkev in družba« in v Konferenci evropskih Cerkva. Pridružila so se tudi družinska združenja iz Francije in Nemčije (katoliške in protestantske). Prav družinska mreža je znamenje, da nedeljsko delo najbolj ogroža družinsko življenje. S konferenco želijo sprožiti skupno akcijo, ko je razprava o zaščiti nedelje ponovno aktualna in to na evropski ravni, ker odredba iz leta 1993 ni več v veljavi in bo v naslednjih mesecih potrebno sestaviti novo.

NOVI CASINO

Slovaški katoliški škofje nasprotujejo ustanovitvi novega zabaviščnega parka in igralniškega kompleksa v bližini Bratislave, na meji z Avstrijo. Tovrstno uvajanje hazardnih iger je zavajajoče in nejasno. Prav tako je dvomljivo ravnanje politike, ki iz finančnih koristi podpira uresničitev teh velikih projektov, ki so etično vprašljivi in se je potrebno o njih resno pogovoriti. Igre na srečo niso etično sprejemljive, ker negativno vplivajo na osebe in družbo, vprašljivi pa so tudi ekonomski dobički. Mnenje so povzeli iz rezultatov sociološke študije na ravni države (ne samo v Bratislavi). Negativne posledice hazardnega projekta so tudi v nasprotju z zakonodajo, ki jo je nedavno (na podlagi evropskih direktiv) sprejel slovaški parlament. V »Harrah's« (že poznamo) menijo, da bi bil zabaviščni park v Bratislavi eden največjih v Evropi (že vemo). O realizaciji projekta so tudi na slovaškem mnenja politično in družbeno deljena, mogoče tudi v pričakovanju parlamentarnih volitev 12. junija letos. Sicer nam je pa prav na Goriškem zgodba poznana. Svet zabave je pač takšen, da veliko obljublja in požre vse sam.

TORINSKI PRT

V stolnici v Torinu so v soboto, 10. aprila omogočili ogled obnovljenega »Svetega prta« (Sindone). Pričakujejo, da ga bo do 23. maja počastilo več kot dva milijona romarjev. Prt so postavili na ogled med mašo, ki jo je vodil torinski nadškof, kardinal Poletto, papežev kustos Torinskega prta.
Papež bo Torino  obiskal 2. maja. Posebno geslo dogodka je: »Človekovo trpljenje, Kristusovo trpljenje«, ki nam govori o tem, kako je Kristus sprejel trpljenje človeštva. Sveti prt nas vabi k razmisleku o najbolj dramatičnih dogodkih evangelija.

Aleš Rupnik

NASVET
Moški z violino v roki vpraša mimoidočega: »Kako bi prišel do opere?«
»Vam povem?«
»Prosim, zato vas tudi sprašujem.«
»Vadite, vadite in nenehno vadite!«