PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

SMRT, MOLK - MOČ IN SIJAJ

NA CVETNO SOBOTO
je papež Benedikt XVI. podpisal dokument o priznanju mučeništva Lojzeta Grozdeta, s čimer je ta postal prvi blaženi mučenec na Slovenskem.
Za škofa Janeza Gnidovca (+1939) pa je potrdil junaško živete kreposti.
Če se za velikonočni praznik ustavimo pri še ne dvajset letnemu maturantu, kristjanu in mučencu Lojzetu Grozdetu, nam letošnji praznik po 67 letih od Grozdetove likvidacije in javnega molka, potrjuje, da se Jezusova velika noč ponavlja po posameznih kosih v naših življenjih, v polnosti pa pri Bogu zvestih, čeprav z zločinom nad njimi.
Dežurni Herodi, Pilati in morilci so po zločinu nad Grozdetom ukazali molk. Ta bi ostal, če Bog ne bi, kakor ob Jezusovi veliki noči, presenetil s sijajem vstajenja.
Zdaj je uradno in vesoljno potrjeno, da je Lojze Grozde krščanski mučenec.
S smrtjo se je preselil iz slovenskih zločinskih rok v sijaj vstajenja in Božje slave.

SMRT IN MOLK
Lojze Grozde se je rodil 27. maja 1923 v Gorenjih Vodalah pri Mokronogu na Dolenjskem. Ob Novem letu 1943 se je kot dijak zadnjega letnika gimnazije z vlakom vračal domov iz Ljubljane. V Trebnjem je izvedel, da z vlakom ne more naprej, zato je sklenil oditi peš do Mirne. Med potjo je prisedel na voz, ki ga je ustavila partizanska straža.
Partizani so pri njem našli mašno knjižico, knjigo o duhovnosti Hoja za Kristusom in podobice  Fatimske Marije.
Odvedli so ga v bližnjo gostilno, ga strahotno mučili, nato pa zabrisali sled.  Truplo so naslednjega 23. februarja našli šolarji v gozdu. Vidni so bili sledovi strašnega mučenja, telo pa ni razpadlo. Pokopali so ga 25. februarja 1943 v Šentrupertu na Dolenjskem.

MOČ IN SIJAJ
Rimska Komisija za zadeve svetnikov je ugotovila, da je dovolj dokazov za priznanje Grozdetovega mučeništva iz golega sovraštva do vere.
V njegovem sonetu Življenja boj beremo: »Divjaj življenje, jaz se ne podam, ne klone mi pred tabo moč duha, za temelj samega Boga imam.«

BLAGOSLOVLJENA VELIKA NOČ 2010!

KAPELA

HVALA
Adi, Matiju, Silvi in Miranu, ki so skrbno počistili okolico naše cerkve; hvala vsem pridnim rokam, ki so počistile cerkev in spodnje prostore samostana. Hvala vsem župnijskih sodelavcem: organistom, pevovodjem, pevcem in pevkam, nosilcem neba, ministrantom, bralcem Božje besede in seveda br. Miranu, ki je ponovno lepo okrasil našo cerkev. Hvala za darove, ki ste jih na tiho nedeljo namenili za evharistični kongres (709,10 €), hvala za darove za oljke (423,27 €), ki so namenjeni za predvideno ogrevanje cerkve in hvala g. Alešu, ki že nekaj let sosednji oljčnik obreže v tednu pred cvetno nedeljo in tako poskrbi za sveže vejice. Ne nazadnje hvala za darove ob velikonočnih praznikih ter tudi ustna in pisna voščila.
Naj bo velika noč in ves velikonočni čas za vse vas, dragi bratje in sestre, polna veselja, upanja ter vere v Vstalega, ki nikoli ne razočara. To vam želimo in voščimo Frančiškovi bratje na Kostanjevici.

VELIKONOČNI PONEDELJEK
Svete maše so na Kostanjevici kot ob nedeljah: 7., 8.,10., in 18. uri.

BELA NEDELJA
je za vse nas, ki prihajamo v cerkev na Kostanjevici praznik ali žegnanje - zunanja slovesnost praznika Gospodovega oznanjenja. Še posebej lepo vabljeni k sv. maši ob 10:00 uri, ko bo med nami p. Darko Žnidaršič, frančiškan, ki že nekaj let deluje med izseljenci v Avstraliji.
Po maši sledi druženje v parku pred cerkvijo, zato prosimo za pecivo in domače dobrote, da jih prinesete do sobote, 10. 4. zvečer.
Pri vseh maša bo ofer ali darovanje; zbrana sredstva pa bomo namenili za načrtovano ogrevanje naše cerkve.

POGREB
Na veliki torek, 30. Marca, smo se na pokopališču Stara Gora s pogrebno sv. mašo poslovili od rajnega Marijana Susiča (78), Vipavska 106. Naj mu naše molitve pomagajo pri čimprejšnjem druženju z Vstalim Gospodom.

KRISTUS ODREŠENIK

VELIKONOČNI PONEDELJEK
Maše so po nedeljskem urniku, večerna torej ob 20:00.

VEROUK
Razen v ponedeljek je ta teden reden verouk. Katehisti pa se srečamo 12. aprila.

PRVOOBHAJANCI - STARŠI
Srečanje bo v nedeljo 18. aprila po 9. maši. Gradivo bo na voljo v zakristiji s ponedeljkom 12. aprila.

BELA NEDELJA - ŽUPNIJSKO ROMANJE
Geslo: »Blagor tistim, ki niso videli in so začeli verovati!«

Romarska maša ob 10:00 in nato Litanije Matere Božje. Peš romarji se zberejo ob 6:00 pri cerkvi. 
VSI  se dobimo ob 7:30 na Prevalu.  Tam se bomo razporedili v več romarskih skupin. Po Litanijah je druženje s kosilom za vse romarje, prispevek damo na mestu.  Najbolje, da prinese vsak posodo in jedilni pribor s seboj, tudi kakšno pecivo za po kosilu.  V primeru dežja se dobimo ob 9.00 na Sv. Gori, kosilo bo pod streho. Oprema: Obutev, topla obleka, pijača po potrebi, posodica in jedilni pribor za golaž, malo peciva….

NA BELO NEDELJO DOMA NI DOPOLDANSKIH MAŠ
Na Belo nedeljo je maša v župniji samo ob 20:00.

DAR CVETNE NEDELJE
Na cvetno nedeljo smo zbrali za potrebe cerkva v Slovenski Istri 530,00 €.
Bog plačaj - predvsem pripravljalcem oljčnih vej.

KROMBERK IN VOGRSKO

ZAHVALA
Bog povrni vsem, ki ste z molitvijo, petjem, čiščenjem, krašenjem in drugačnim sodelovanjem soustvarjali lepe in doživete praznike velikega tedna. Hvala tudi za darove za reveže, za kristjane v Palestini in za našo župnijo.

VEROUK
Otroci in starši, nadaljujemo z rednim veroukom (razen jutri). Z veseljem pridimo pripravljeni!

OBISK IN BLAGOSLOV DRUŽIN
V Kromberku in na Vogrskem sem obiskal vse župljane. Ker nekaterih ni bilo doma, se še prijavite, če želite obisk in blagoslov! Iskreno se zahvaljujem vsem za sprejem, pogovor, molitev in za vaš dar. Bog vam stokratno povrni!

ROMANJE
V Loreto in San Giovanni Rotondo romamo od 26. do 28. aprila. Prostih je še nekaj mest, zato se prijavite takoj (cena romanja 170 € po osebi, ob vpisu 70 €).

Velikonočno veselje in obilje Božjega blagoslova voščim vsem Kromberžanom in Vogrinom!

SOLKAN

VELIKONOČNO VOŠČILO
Vstali Gospod prihaja med nas posebno slovesno pri vsaki maši in nam razdaja svojo neizmerno ljubezen. Da bi to njegovo skrivnostno »prikazanje« mnogokrat doživljali, posebno v pripravi na slovenski evharistični kongres! – Voščila nam pošiljajo tudi tisti, ki morajo biti zaradi bolezni ali starosti doma ali v domu.
 
ZAHVALA
vsem, ki so prispevali za bogato doživljanje velikonočnih praznikov: pevcem, kandidatom za birmo, prvoobhajancem, ki so bili na cvetno soboto pri prvi spovedi, krasilkam in čistilkam, 'apostolom', starejšim in preizkušenim bratom in sestram za dar bolečine in molitve, mnogim za razne darove. Naj Vstali vse napolnjuje s svojim veseljem!
 
VEROUK
bo 12. aprila. Namesto k verouku v tednu po veliki noči pridemo k maši na velikonočni ponedeljek.
 
BELA NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA
Ob 10:00 krstno slavje.
 
NAŠI RAJNI
27. 3. je bila s telesno smrtjo pridružena skrivnosti Jezusove smrti 87-letna Hilarija Kumar, roj. Čubej, C. IX. korpusa 19. Naj bo pridružena tudi skrivnosti njegovega vstajenja!

ŠEMPAS – OSEK

VELIKONOČNI PONEDELJEK
Maša bo v Šempasu in pri sv. Luciji ob 9:00.

VEROUK
Razen v ponedeljek in 9. razred v torek imajo reden verouk vse skupine. Birmanci boste imeli predstavitev romanja v Oglej in Gradež v tednu po Beli nedelji pri rednem verouku.

KRSTI
V nedeljo, 11. aprila bo krst otrok. S starši se zberemo v cerkvi v Šempasu v sredo, 7. aprila ob 17:30.

SLOMŠKOVO BRALNO PRIZNANJE
Bralci Slomškovega bralnega priznanja se za pogovor in delavnico zberete v soboto, 10. aprila ob 13:30 v veroučnih prostorih. Pogovorili se boste tudi o romanju na Ponikvo.

SHOD V ŠMIHELU
V soboto, 10. aprila bo maša v Šmihelu ob 17:00. V Ozeljanu zvečer ni maše.

ROMANJE NA SVETO GORO
V nedeljo, 18. aprila romamo na Sveto Goro. Peš romarji se zberemo ob 4:30 v cerkvi v Šempasu. Na Prevalu se za molitev Križevega pota zberemo ob 8:00. Romarska maša bo ob 10:00. V Šempasu na ta dan ni maše. Nedeljska maša bo v soboto ob 19:00 v Šempasu.

ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem, ki ste sodelovali pri pripravi obredov svetega tridnevja in velikonočnega praznika. Hvala tudi za vaše darove.

ŠEMPETER

VELIKONOČNO PRAZNOVANJE
Veliko noč začenjamo praznovati z velikonočno vigilijo ob 20:00. Na veliko noč bosta praznični sv. maši ob 8:00 in 10:00. Na velikonočni ponedeljek bomo obhajali dekanijski evharistični dan na Mirenskem Gradu. Od 9:00 do 10:00 bo češčenje Najsvetejšega. Ob 10:00 bo slovesno somaševanje, ki ga bo vodil škof Jurij Bizjak in vstajenjsko evharistična procesija. Po sv. maši bo družabno srečanje. Sv. maša v župniji bo ob 19:00. Velikonočni praznik obhajamo ves teden do bele nedelje (sv. maše ob 19:00). Na belo nedeljo bodo sv. maše ob 8:00, 10:00 in 15:00 (krstno bogoslužje).
 
SREČANJA
V torek, 6. 4. ob 20:00 za katehistinje, v sredo, 7. 4. ob 19:30 za animacijsko skupino Vere in luči, v četrtek, 8. 4. ob 19:00 ob 19:30 priprava na krst v cerkvi in v soboto, 10. 4. ob 15:00 za prvoobhajance in njihove starše.
 

SKUPNA OZNANILA

EVHARISTIČNI SHOD NA MIRENSKEM GRADU
Na velikonočni ponedeljek, 5. aprila bomo na Mirenskem Gradu obhajali dekanijski evharistični dan v pripravi na vseslovenski evharistični kongres. Od 9:00 bo začetek češčenja Najsvetejšega. Ob 10:00 bo slovesno somaševanje, ki ga bo vodil škof dr. Jurij Bizjak. Po maši bo velikonočno-evharistična procesija in družabno srečanje.
 
EMAVS V STARI GORI
Na velikonočni ponedeljek, 5. aprila ob 15:00 bo Varstveno delavnem centru v Stari Gori sv. maša. K tej sv. maši ste vabljeni vsi oskrbovanci VDC in uslužbenci, domači oskrbovancev VDC, goriška skupina Vere in luči in vsi, ki se želite pridružiti evharističnemu slavju.

ZBOROVODJE IN ORGANISTI
Napovedano in odloženo srečanje imamo v soboto, 10. aprila ob 19:30 v konkatedrali.

STARŠI OB KRSTU OTROKA
S srečanji začnemo v torek, 13. aprila ob 20:00 v Šempasu.

OGLEJ
Z birmanci in spremljevalci romamo »h koreninam« v Oglej in Gradež v soboto, 17. aprila. Natančen program boste izvedeli pri domačem župniku v tednu pred romanjem.

VOŠČILO KATEHUMENOM – NOVOKRŠČENCEM
Vi ste svojevrsten dokaz, da je Jezus vstal in živi. Sicer bi vas ne pritegnil k zakramentom in življenju po svojih besedah. Po obhajanju zakramentov se pot nadaljuje. Z nami gre kot z učencema v Emavs.

NASLEDNJA OZNANILA BODO IZŠLA ČEZ 14 DNI Z DATUMOM 18. APRILA.

PRILOGA – STR. 1

Nadškof Hilarion iz Volokolamska (Rusija)

O EVROPSKEM ZASTRAŠEVANJU

POVZETEK (5)

MORDA BI RUSKA CERKEV
Pri razmišljanju, kako bi Zahodne Cerkve reševale svoje stiske, mi prihaja na misel, da bi jim morda pomagala Ruska pravoslavna Cerkev s svojo edinstveno izkušnjo, da je preživela tako kruta preganjanja bojevitega ateizma, nato pa vstala iz geta in prevzela svojo odgovornost v družbi ter nanovo opredelila socialno odgovornost.
Rusija in druge Republike bivše Sovjetske zveze doživljajo obdobje verskega preporoda, milijoni se vračajo k Bogu, povsod gradijo cerkve in samostane. Ruska pravoslavna Cerkev je vsekakor danes na vsem svetu med tistimi, ki najhitreje rastejo, ne pozna krize duhovnih poklicev, nasprotno, na teološke šole prihajajo mladi, da posvetijo svoje življenje Bogu.

RUSKA PRAVOSLAVNA CERKEV
si resno prizadeva, da bi razumela vlogo krščanstva v sekulariziranem svetu ter da nanovo opredeli svoj odnos do družbe in Države in da pride do razumljivih in jasnih stališč Cerkve o ključnih vprašanjih modernega časa.
Pisni dokument, kako zrelo in odgovorno se Ruska Cerkev loteva teh vprašanj in obenem dokaz, da ima znotraj sebe dovolj veliko intelektualno sposobnost za izdelavo uravnovešenih in razumljivih odgovorov, so sklepi koncila Ruske pravoslavne Cerkve iz leta 2000 z naslovom: Temelji socialnega nauka Ruske pravoslavne Cerkve.

KO PREBEREMO TA DOKUMENT,
ki je prvo besedilo te vrste v vsej zgodovini pravoslavja, lahko vsakdo vidi, da ga je izdelala Cerkev, ki ni zaprta v getu, merveč živi iz polnosti svoje lastne moči. Borbeni ateizem je Cerkvi sicer zelo škodoval, toda iz preganjanj je izšla pomlajena in ima resnično kaj povedati svetu. 
Za Rusko pravoslavno Cerkev sodobna Evrope ne more živeti iz samo enega ideološkega vzorca, tudi ne na samo enem duhovnem in moralnem sistemu, ki bi ga vsilili vsem evropskim državam. Ruska Cerkev vidi Evropo utemeljeno na pravem pluralizmu, v katerem so v polnosti zastopana različna kulturna, duhovna in verska izročila.  Mnogotera različna izročila morajo biti navzoča v vsakem evropskem zakonodajnem dokumentu in upoštevana na vsakem evropskem sodišču.

ČE SLONIJO ZAKONI IN ODLOČBE
samo na zahodnem sekularističnem humanizmu, ki razume na svoj način temeljna načela kot so: mir, strpnost, svoboda, pravičnost, spoštovanje človekovih pravic in tako naprej, tvegamo, da jih ne bo sprejel velik del evropskega prebivalstva, zlasti ne tisti del, ki pripada drugačni tradiciji in drugače gleda tudi na zgoraj našteta načela.
Stališče Moskovskega patriarhata je, da sekularističen vzorec Evrope ne predpostavlja povezanosti med verskimi vrednotami in družbenim redom, medtem ko prav verski dejavniki bistveno oblikujejo politična in socialna stališča v deželah zunaj Zahodne civilizacije.
Naša Cerkev postavlja današnji Evropi vrsto vprašanj, na prvem mestu vprašanje: čemu in kako se lahko Evropa uresničuje po samo enem in edinem vzorcu, liberalno - humanističnem in sekularističnem?
povzel Gašper Rudolf

PRILOGA STR. 2

IZ ZAPISKOV MUČENCA LOJZETA GROZDETA

V šestem gimnazijskem razredu (danes drugem letniku) je zapisal:

»Ko bi mogel poklekniti pred Bogom s tisto vero, ki je ne motijo problemi; z iskrenim srcem, ki ga ne vznemirjajo madeži; z ljubeznijo, ki se do konca daruje; z zaupanjem, ki se preda ljubljenemu bitju v varstvo – potem bi kljub zunanjim viharjem občutil mir, ki ga je Božji Sin prinesel. Potem bi se ne bal ničesar, niti smrti!«

Zdi se, da verskih dvomov Lojze ni imel, ker je veliko molil in resno študiral verska in druga življenjska vprašanja. Dvomil ni zato, ker je živel po veri in iz vere. Ni mu bilo treba iskati razlogov, ki naj bi opravičevali neurejeno življenje in pomirjali nemirno vest.

»Vseokrog je noč, v meni pa gori; mene pa hrabri iz nebes pomoč.«

»Sem mislil, da sem sam sredi teh valov, na sredi teh vrtov in nisem vedel kam. In vendar, Ti si bil, mogočni moj Gospod, z menoj prav vsepovsod, kjer jaz sem boje bíl. Podal si mi roko, me dvignil iz nizkosti, pokazal pot h kreposti, pokazal pot v nebo.«

Kot urednik glasila Izvir je Grozde ob prazniku Kristusa Kralja zapisal:

»Mladi večinoma brezbrižno gledamo, kako se širi nevera. Čas je, da se dvignemo iz brezdelja. Pojdimo na delo. Zmaga je naša, ker je z nami Bog. Ne skrivajmo se. Smo katoliška mladina. Hočemo povsod Boga. Fantje, hočemo Boga v naši lepi Sloveniji. Velike naloge so pred nami. Apostolat laikov bo to zmogel. Delavec med delavci, dijak med dijaki. Delati moramo za notranjo prenovitev, moliti in se žrtvovati. Nekateri veliko govorijo o domovini, ne naredijo pa nič. Besede brez dejanj nič ne koristijo. Resničen apostolat laikov je v požrtvovalnosti, v žrtvi in prijaznem pogovoru, ko gre beseda od srca do srca ...«

Na novega leta dan leta 1943 je v Stični opravil spravno pobožnost prvega petka. To je bila njegova popotnica v večnost. Iz Stične se je peljal z vlakom do Trebnjega, kjer je prisedel na voz, ki je bil namenjen proti Mirni. Tamkaj so voz obstopili partizani in Lojzeta odpeljali. Pri Vidmarju so ga tepli in zasliševali…

Tvoj grob, dragi Lojze, je kakor zarja vstajenja.
Pričuje o odpuščanju.
Pri Bogu zmaguje Življenje, ki zori iz bolečine in žrtve…
Posreduj za nas in za tiste, ki so te mučili zaradi vere.
Prosi Gospoda, naj ga spoznajo.

Priporočajmo se mučencu vere Lojzetu Grozdetu!

PRILOGA STR. 3

VELIKA NOČ – GOSPODOVO VSTAJENJE

»PRI NAS DOMA«

Pri  družinskem obredu velikonočnega praznika otrok vpraša: »Zakaj je danes tako velik praznik?«
Oče razloži, da so bili Izraelci sužnji v egiptovski deželi in da jih je Bog po Mojzesu popeljal v Svobodo Obljubljene dežele.
 
Jezus je ta velik dogodek, prehod iz sužnosti v svobodo, dopolnil s svojim vstajenjem. Z njim nam je pokazal, da je človek zapisan življenju, večnosti, ne pa smrti. Vsak človek po svoji smrti zaživi življenje z Bogom in nikoli ne mine.
Zato je velika noč največji praznik, praznik vstajenja in dokončnega Življenja.

Da je VELIKA NOČ praznik vseh praznikov, naj se pokaže tudi v naši družini.

Mizo okrasimo prazniku primerno.
Sredi mize postavimo pomladansko ikebano in belo (rdečo) svečo, ki naj nas spominja na veliko noč. Pred velikonočnim kosilom oče prižge velikonočno svečo. Nato skupaj molimo velikonočno molitev, ki jo ponavljamo skozi celoten teden do bele nedelje.

 

VELIKONOČNA MOLITEV

Oče ali mati (V) molita, vsi ostali (O) odgovarjajo.

V: Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja,
O: zakaj On, ki si ga bila vredna nositi, aleluja,
V: je vstal, kakor je rekel, aleluja,
O: prosi za nas Boga, aleluja.


V: Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja,
O: ker je Gospod res vstal, aleluja.

V: Molimo. Vsemogočni Bog, z vstajenjem svojega Sina Jezusa Kristusa si razveselil človeštvo. Po priprošnji njegove deviške matere Marije naj dosežemo veselje večnega življenja. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Podamo si roke in si voščimo:

»BLAGOSLOVLJENA VELIKA NOČ!«






PRILOGA STR. 4

25. OBLETNICA SVETOVNEGA DNEVA MLADIH

Pred 25. leti je papež Janez Pavel II., ko je videl lep odziv na srečanju mladih v Svetem letu 1984 rekel: »Ponovno moramo povabiti mlade v Rim«. Na Cvetno nedeljo leta 1985 so organizirali prvi Svetovni dan mladih. Za letošnje srečanje je papež Benedikt XVI. napisal sporočilo s temo: »Dobri učitelj, kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?« Papež poudarja, da mladi s svojimi sposobnostmi, sanjami in upanjem živijo tudi v negotovosti, nemiru ali trpljenju. Za odkrivanje »življenjskega načrta«, ki vodi v življenjsko uresničenost, je potrebno poslušati Boga.
Veliko je spominov na srečanja Janeza Pavla II. V Manili se je zbrala takšna množica, da papež ni mogel priti do avtomobila. V Denverju je papež mladim priporočil, naj bodo veseli, da so kristjani in dodal: »Biti zadovoljni, to je premalo, morate biti ponosni, da ste kristjani!«
Tudi Benedikt XVI. je srečanjem v Kölnu in Sydneyju dal globok duhovni pečat. S svojo preprostostjo, jasno mislijo, kot njihov duhovni oče je mladim pokazal, da jih ima rad in prav to mladi cenijo. Vabi jih, da si prizadevajo za medsebojno povezanost, pravičnost in mir, naj se kljub težavam ne odpovedo sanjam ter se ne prepuščajo malodušju. »Prihodnost je v rokah tistih, ki iščejo in so tudi našli smisel življenja«.

KATEHUMENI V VIETNAMU

V Vietnamu se 650 katehumenov pripravlja na prejem zakramentov uvajanja v krščanstvo. Predstavili so se 28. februarja, ko jim je hanojski nadškof Quang Kiet v pridigi priporočil: »Odločili ste se, da boste sledili Kristusu, zato vas danes sprejemamo v našo skupnost. Vstopate v katoliško Cerkev in v skupnost Božjih prijateljev«. Navzoče je povabil, da jim pomagajo pri njihovi verski vzgoji in pripravi na prejem zakramentov.
Velika večina katehumenov prihaja iz budizma. Lep zgled katoličanov in vera v Boga so razlog za spreobrnjenje. V Vietnamu je približno šest milijonov katoličanov (8,5% celotnega prebivalstva).
Od leta 1975 državo vodi komunistična oblast, ki omejuje versko svobodo, vse dejavnosti vernikov so pod strogim nadzorom. Katoličani so pogosto žrtve nasilja in zlorab. Kljub preganjanju duhovniki, redovniki in redovnice, skupaj z verniki pomagajo revnim in bolnim. Tudi zaradi tega se mnogi spreobrnejo v katoliško vero. »Pomoč revnim, zapuščenim, starim in bolnim je ena od temeljnih nalog vsakega katoličana, ko pomaga ljudem, da najdejo svojo pot in zaživijo v okrilju Cerkve. Ta pot ni tako naporna in težka. Stara vietnamska pesem pravi: Če se prestrašimo težav, nam pot postane zelo težka«.

Aleš Rupnik


Šla bosta na svoje
Oče vpraša svojega bodočega zeta: »Pa boš lahko vzdrževal družino?«
»Hm, veste…, za vašo hčerko bom že poskrbel, drugi pa se boste morali znajti kako drugače...«