PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

Družine so vstopile v novo šolsko in veroučno dogajanje v novem delovnem letu 2009/2010. Zavestno sem uporabil besedo družine in ne le otroci, saj so v ta vsakoletni proces (da ne uporabim neprimerne besede cirkus) še kako vključeni tudi starši, stari starši in včasih kar celo sorodstvo. Samo pomislimo, kako mora današnja družina skrbno slediti in si na koledar beležiti vse mogoče (in nemogoče) urnike šolskih, obšolskih in izvenšolskih dejavnosti, športnih in raznih več ali manj umetnostnih udejstvovanj. Starši so pri tem seveda taksisti in meceni, spodbujevalci in pomirjevalci, ko prenatrpan urnik spravi »na obrate« vse prizadete.
Dandanes vsi tarnamo, da nimamo časa. Toda časa imamo točno 24 ur na dan. Od nas pa je odvisno, kako in za kaj bomo te ure uporabili.
Da se razumemo: nič nimam proti »polni zaposlenosti« otrok, še manj proti uresničenju in zdravi izrabi mnogih talentov, ki jih imajo in lahko tudi uresničijo nadebudni otroci. Mnogi starši mi s strahom pripovedujejo, kako preračunavajo, kaj bodo še vsi skupaj zmogli in kje se bo kaj zalomilo.
V to stresno podobo uporabe delovnega časa končno vstopa še verouk kot vzgojni versko moralni proces vstopanja v dimenzijo verske in moralne vzgoje. Če ga jemljemo zgolj kot vzporednico s šolskim poukom, torej kot dodatno versko vzgojno šolsko uro, potem je to dodatna obremenitev za otroke in starše in še bolj prisili starše k preračunavanju ali je še dovolj »prostega časa« za to dodatno uro ali bo pač za letos verouk »odpadel«, ker je že preveč drugih obveznosti, ki seveda niso zastonj in jih zato nujno mora otrok obiskovati.
Lahko pa versko in moralno vzgojo jemljemo kot sestavni del vzgojnega procesa, ki se dogaja prvenstveno v družini in ga z veroukom kvečjemu podpiramo in tako rekoč le urejamo že prisotno vèdenje in znanje ter spodbujamo uresničenje in življenje vrednot (tudi verskih), ki jih otroci prejemajo doma in v dobrem okolju. V takem razumevanju verouka seveda avtomatsko odpade tista teža ure verouka kot neke izvenšolske obveznosti in pritiska in se prikaže veroučni proces kot nekaj lepega, osrečujočega in osvobajajočega tako za otroka, kot tudi za starše. Otrok bo potem rad prihajal v družbo sošolcev – prijateljev in bo pri verouku tudi delaven, ustvarjalen, skratka sooblikovalec versko moralnega procesa zorenja.
Vsem vam, posebej še našim družinam, voščim tako sproščeno in veselo veroučno leto!

Cvetko Valič

KAPELA

SREČANJE ŽPS
Čani župnijskega pastorlanega sveta bodo imel svoje srečanje v četrtek, 17. septembra po večerni sv. maši ob 19:45.

ŠOLA KITARE
Nadaljevalna skupina prične z delom v četrtek, 17.9. ob 18.,
začetna pa v ponedeljek, 21.9. ob 18  (nad 13 let).

POROKA
Večno ljubezen in zvestobo sta si  v soboto, 5. 9. obljubila ženin Tarik Žigon iz Renč in nevesta Tatjana Hvalič iz Kromberka. Naj drži z Božjim blagoslovom do konca njunih dni.

RAJNA
Na pokopaliču v Solkanu smo se v nedeljo, 6.9. poslovili od rajne Brune Erike Jablanšček (72), iz Cankarjeve 74. Večna luč naj ji sveti!

KRISTUS ODREŠENIK

STARŠI
Starši pri svojem napornem urniku in usklajevanju dolžnosti, za svoje vzgojo poslanstvo potrebujete duhovno hrano najprej zase. Kdor ima v sebi, lahko daje. Računajte na naslednja srečanja staršev:
Starši letošnjega in lanskega 9. razreda in mladincev vabljeni na srečanje v nedeljo, 20.9. po maši ob 9. uri.

MLADI
Vabljeni na skupno srečanje v sredo ob 19.30. Povabi še prijatelje.
Vabi tudi letošnja stična z geslom »Svoje upanje smo naslonili na živega Boga.« (1 Tim 4,10). Zbiramo prijave.

STREŽNIKI
Vsi, ki bi želeli postati strežniki in strežnice, sporočite to v tem tednu svojemu katehetu ali župniku. še posebej prosimo starše, da bi znali otrokom prikazati lepoto in vrednost tega služenja in jim pomagati pri odločitvi »postati strežnik«.

KROMBERK IN VOGRSKO

SHOD V KROMBERKU
Današnjo nedeljo je slovesnost ob prazniku župnijske zavetnice Marije Tolažnice (4. 9.) in ob obletnici posvetitve cerkve (8. 9. 1927). Slovesna maša s procesijo je ob 16. uri. Lepo vabljeni, Marijini častilci!

OTROCI IN STARŠI
Pričeli smo novo veroučno leto in prihodnjo nedeljo bomo pri maši posebej prosili Svetega Duha za razsvetljenje in pomoč. Otroci, radi prihajajte k verouku in k nedeljski maši!

PEVSKE VAJE
V Kromberku so ob četrtkih po maši (19:30), za otroški zbor pa ob sobotah ob 10. uri.

KVATRNA NEDELJA
Miloščina prihodnje nedelje bo za semenišče in druge potrebe škofije. Hvala dobrotnikom!

KRST
V Kromberku sta bila včeraj krščena Tibor Primc in Lara Gregorič. Staršem iskrene čestitke

SOLKAN

PRVO OBHAJILO Z JEZUSOM V BOŽJI BESEDI
je bil naslov srečanja prvoobhajancev in njihovih staršev v preteklem tednu. Kolikokrat na dan smo lahko pri takšnem obhajilu! Pred nami sta še dve srečanji v pripravi na obhajilo v sveti hostiji 27. septembra. Z molitvijo in življenjem podpirajmo enajst družin letošnjih prvoobhajancev.

PO KATEHETSKI NEDELJI
Nam bo uspelo priti velikokrat k nedeljski maši do zahvalne maše ob koncu veroučnega leta? Spodbuda za to je tudi priprava na slovenski evharistični kongres.

ŠEMPAS – OSEK

SREČANJA
S člani Župnijskega gospodarskega sveta se v Oseku srečamo v sredo, 16. septembra ob 20:00.
V Šempasu se s člani Župnijskega gospodarskega sveta srečamo v ponedeljek, 21. septembra in Župnijskega pastoralnega sveta v ponedeljek, 28. septembra ob 20:00.

STREŽNIKI
V Šempasu se srečamo v soboto, 19. septembra ob 10:00.

BRALCI BOŽJE BESEDE
V Šempasu se v nedeljo, 20. septembra po maši dogovorimo glede razporeda branja.

ŠEMPETER

ZAČETEK SKUPNE PRIPRAVE NA KRST
bo v Vrtojbi v torek, 15. 9. ob 20:00. Predhodno se starši javijo v domačem župnišču, da prijavijo otroka za krst in se osebno pogovorijo z župnikom.
 
SREČANJA:
V ponedeljek, 14. 9. ob 20:00 bo srečanje staršev bodočih birmancev (8. in 9. razred).
V petek, 18. 9. ob 20:00 bo srečanje birmanskih animatorjev.

SKUPNA OZNANILA

SREČANJE GORIŠKE SKUPINE VERA IN LUČ
bo v Šempetru v nedeljo, 13. 9. ob 15:00.

KVATRNICA NA  MIRENSKEM GRADU
V nedeljo, 20.9 svete mape 7.00, 10.00. 15.30 litanije ob 16h somaševanje okoliških duhovnikov. Po končani slovesnosti odprtje razstave grafik in kipov umetnice Mihaele Žakelj-Ogrin.

PASTORALNI TEČAJ
bo v torek, 15. 9. in
ŠKOFIJSKI DAN
v sredo, 16. 9. ob 9:00 na Mirenskem Gradu. Obakrat bo začetek ob 9:00.

SVETA GORA
V nedeljo, 20. sptembra 2009, ko bo še zadnjič mogoč ogled razstave Boj proti veri in Cerkvi, bo po vsaki maši  razlago razstave vodila avtorica dr. Tamara Griesser-Pečar. Lepo vabljeni.

STIČNA 2009
Vseslovensko srečanje mladih v Stični bo v soboto, 19. 9. Odhod iz Nove Gorice bo ob 7:00, cena prevoza z avtobusom bo 11 €. Čimprej se prijavi pri svojem duhovniku.

SLOMŠKOVO SLAVJE
Vabimo vas, da se udeležite Slomškovega slavja v Mariboru, v soboto, 26. septembra. Odhod avtobusa je ob 7:00 izpred cerkve Kristusa Odrešenika v Novi Gorici. Ob 12:00 bo na stadionu Ljudski vrt maša in osrednja slovesnost ob 150, obletnici prenosa škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Maribor. Ob 16:00 bomo imeli romarji iz naše škofije na Ptujski Gori evharistični blagoslov in pete litanije Matere Božje. Vrnemo se v večernih urah. Prijavite se pri domačem župniku. Cena romanja bo znana v prihodnjih dneh.

PRILOGA STR 1

CERKEV NA SLOVENSKEM V ČASU ILIRSKIH PROVINC (2)

Ilirske province so prinesle najobsežnejše posege v cerkveno ureditev onega časa.   V bitkah poražena Avstrija se je morala odpovedati delom ozemlja na svojem jugozahodu. Na delu teh ozemelj je Napoleon ustanovil Ilirske province s središčem v Ljubljani. Province so obsegale Boko Kotorsko, današnjo Hrvaško južno od Save, Istro, Trst, Kranjsko, Goriško, zahodno Koroško in današnjo Vzhodno Tirolsko.
Meja proti Italijanskemu kraljestvu se je nato po raznih spremembah ustalila na Soči; slednjemu je pripadla tudi Kanalska dolina in ozemlje vse do Bele peči zahodno od Rateč. Političnim spremembam so nato sledile cerkvenoupravne: meja Italijanskega kraljestva je postala vzhodna meja videmske nadškofije, ljubljanska škofija pa je pridobila zahodno Koroško in Vzhodno Tirolsko.
Cerkvene razmere v “ilirskih” škofijah pa so bile vse prej kot urejene.
Škofiji Trst in Koper sta bili brez škofa, prva do leta 1821, druga do leta 1830. V tem času so ju vodili kapitularni vikarji. Goriškega škofa Inzaghija je pri delovanju hromila njegova že omenjena protifrancoska dejavnost. Z ljubljanskim škofom, Idrijčanom Antonom Kavčičem, je francoska oblast ravnala spoštljivo, a je bil v javnem in cerkvenem življenju potisnjen na stran. Poleg tega je moral škofijski dvorec prepustiti guvernerju Ilirskih provinc.
Globoko pa so Francozi posegli na področju ljudskih pobožnosti. Ukinili so vse bratovščine in njihovo premoženje zaplenili, dovoljena je bila po ena bratovščina na župnijo, dovolili so samo pet običajnih procesij letno in omejili so razne pobožne navade. Zaprli so še nekaj samostanov – iz Ljubljane so morali kapucini in usmiljeni bratje; v Gorici so morali frančiškani leta 1811 zapustiti samostan na Trgu sv. Antona, ki je postal vojašnica, in se preseliti na Kostanjevico. Omejevali so tudi število novomašnikov in bogoslovcev. Duhovščini so odvzeli nadzor nad šolami, ohranili pa verouk s katekizmom, ki je poveličeval Napoleona. Nameravanega podržavljenja vsega cerkvenega premoženja pa niso izpeljali.
Z letom 1812 je bil v Ilirske province vpeljan čisti francoski sistem. Francoski revolucionarni koledar je poleg nedelj dopuščal le štiri zapovedane praznike na leto: vnebohod, Marijino vnebovzetje (obenem tudi Napoleonov rojstni dan!), vse svete in božič. Uvedena je bila obvezna civilna poroka, ki so ji ljudje zafrkljivo rekli: poroka po cigansko, poroka pod tepko, poroka pod lipo in poroka “te hočem, če me ti hočeš”. Duhovnikom so odvzeli vodenje matičnih knjig (krstne, poročne in knjige umrlih) ter njihovo vodenje zaupali županom. Ti pa tega opravila zaradi pomanjkanja denarja marsikje niso bili zmožni. Na drugi strani pa so duhovniki še naprej vodili matične knjige za lastne potrebe. Kjer pa je bil duhovnik nevesten, so za ta čas v matičnih knjigah luknje.

 

Miloš Fon

PRILOGA STR 2

Premalo znan Slovenec - svetniški kandidat

MSGR. JAKOB UKMAR (3)

OKROG LETA 1945
Po 2. svetovni vojni je daljnovidnost in pokončnost dr. Ukmarja prišla še bolj do izraza kot v času fašističnega enoumja. Na eni strani je imel tržaškega škofa Antonia Santina, ki je kljub  vojni izkušnji ostal trdno na italijanskih nacionalističnih okopih, na drugi strani pa so bili od zmage pijani komunisti.
Eni in drugi, sicer “razredni sovražniki”, so v boju proti Ukmarju postali zavezniki.
Škof Santin se je po vojni bal birmovanja v »jugoslovanskem« delu svoje škofije. Zato je avgusta 1947 v Istro poslal birmovat dr. Ukmarja. Ta je v nekaj dneh birmal nekaj sto mladih. Zapletlo se v Lanišću.
Po birmi vdre v župnišče nahujskana drhal in napade tri duhovnike. Slovenski župnik Štefan Cek se skrije, mladi hrvaški duhovnik obleži mrtev z nožem v vratu, Ukmarja pretepajo in  obleži v mlaki krvi. Misleč, da je mrtev, napadalci, oboroženi s sekiro in nožem, odidejo in vpijejo, da so ubili dva duhovnika.
Čez nekaj ur so nezavestnega dr. Ukmarja odpeljali v bolnišnico, kjer se je dan kasneje zbudil iz kome. Po desetih dnevih so ga iz bolnišnice prestavili v – socialističen zapor!
Tragedija se je končala tako, da so preživela duhovnika na montiranem procesu obsodili – župnika Ceka na šest let prisilnega dela, sedemdesetletnega Ukmarja pa na mesec zapora.
Po vrnitvi v Trst so Ukmarja čakale še “cerkvene nadloge”. Škof Santin je verjel obtožnici komunističnih oblasti in ga je razrešil vseh služb v škofiji.
Ukmar je od škofa doživel še nova ponižanja. Zaradi objave osmrtnice za duhovnikom Virgilom Ščekom v glasilu Teden je škof listič kratkomalo ukinil.

ODHOD
Gospodar življenja je zvestega duhovnika poklical k sebi 2. novembra 1971.
Znamenite majske pridige (in na tisoče drugih) se je 2. in 3. novembra 1971 v Škednju spominjala množica prijateljev, občudovalcev, predvsem pa hvaležnih kristjanov. V talarju, na katerem so bili še vidni sledovi »krvave birme v Lanišću«, je ležal spokojno pred njimi, spravljen z Bogom in ljudmi, s cerkveno in svetno oblastjo, z Italijani, s Hrvati in Slovenci. Tudi s komunisti, ki so ga, apostolskega administratorja za jugoslovanski del tržaške škofije,  pobili, in pozneje prispevali k temu, da je bil v nemilosti tudi pri (kratkovidnem) škofu.
Kljub vsemu je sredi najgostejše teme veroval v zmago pravice.
Dr. Ukmar velja za eno najvidnejših osebnosti 20. stoletja na Tržaškem.
Zato si želimo, da bi ga – že uvrščenega med božje služabnike - svetniške kandidate – Cerkev postavila za uradnega zavetnika narodnih manjšin. Tudi slovenske na Tržaškem, Goriškem, v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini in italijanske pri nas. Kajti njegova priprošnja bi nam prav prišla.
Na njegovem pogrebu so številni govorniki v slovenščini in italijanščini poudarjali, da je umrl svetnik.

Po Našem vestniku, Družini ter internetu

PRILOGA STR 3

MEDNARODNO SREČANJE »LJUDJE IN VEROIZPOVEDI«

na pobudo rimske Skupnosti sv. Egidija

POVZETEK  KRAKOWSKEGA SKLEPNEGA DOKUMENTA: POZIV K MIRU
8. SEPTEMBRA 2009

NAMEN
Možje in žene različnih ver smo se zbrali v starodavnem mestu Krakow na Poljskem, ob 70. letnici začetka Druge svetovne vojne, da molimo, se pogovarjamo in spodbudimo rast mirovnega duha, ob čemer se klanjamo velikemu sinu te dežele, spominu Janeza Pavla II.
Bil je učitelj dialoga in vztrajen pričevalec za svetost miru. V težkih časih je bil sposoben  vizije Frančiškovega duha iz Assisija. Ta duh je navdihnil velike mirovne spremembe v svetu.

PRED DVAJSETIMI LETI
Leta 1989 je našla Vzhodna Evropa pot svobode. Prav v septembru 1989 so v Varšavi moški in ženske različnih veroizpovedi močno potrdili svojo privrženost miru in ponavili za svetim očetom: »Nikoli več vojna!« Temu duhu smo ostali zvesti, čeprav so bili medtem mnogi prepričani, da se da reševati napetosti našega sveta z nasiljem in vojno.
Kolikokrat so ljudje pozabljali na grenko lekcijo Druge svetovne vojne, kljub tej neizmerni tragediji v človeški zgodovini. Zato smo poromali v Auschwitz. Zavedamo se, v kakšno brezno se je človeštvo pogreznilo. Morali smo se vrniti v brezno zla, da bi bolje razumeli  bitje srca zgodovine.

DANAŠNJE BOLEČINE
Bolečine našega časa so: ljudstva se še vedno vojskujejo, stiska revnih, strahote terorizma, žrtve sovraštva. Slišali smo vpitje množic, ki trpijo. Cela ljudstva so ujeta v vojne in uboštva, veliko ljudi je prisiljenih zapustiti svoj dom, veliko ljudi je  izginilo, bili so ugrabljeni ali pa živijo v skrajni negotovosti.
Naš svet tava v negotovosti, kamor ga je pahnila kriza trga, ki se je delal vsemogočnega, na drugi strani pa vlada globalizacija brez duše in pravega obraza. Globalizacija je zgodovinska možnost in priložnost, kljub temu da govorijo nekateri o njej kot spopadu civilizacij in ver.

DIALOG
Na svetu ne more biti miru, kadar zamira dialog med ljudstvi. Nihče ni več osamljen otok, tudi noben narod ni več osamljen otok!
Naša verska izročila, tudi v svojih različnostih, soglašajo, da je potrebno glasno povedati: »Svet brez duha, ne bo nikoli human!« Najti moramo pot povratka k Bogu, ki je začetnik miru.  
Svet brez dialoga bo vedno ujetnik sovraštva in strahu pred drugim. Vere nočejo vojne in odklanjajo poskuse, da bi se jih kdorkoli posluževal za vojno.

GOVORJENJE O VOJNI V IMENU BOGA
je bogokletje! Nikoli in nobena vojna ni sveta. Kadar vladata nasilje in teror, je človeštvo vedno poraženo.  Dialog ne oslabi identitete nikogar in pomaga, da odkrijemo, kar je najboljše v nas samih in v drugih. Plemenite strani zgodovine je pisal dialog. Dialog je umetnost skupnega bivanja. Dialog je dar, ki bi ga radi podarili 21. stoletju.
Bog naj podari vsakemu moškemu in vsaki ženski čudoviti dar miru!
 
Krakow, 8. septembra 2009
Prevedel in povzel Gašper Rudolf

PRILOGA STR 4

IZ MEETINGA V RIMINIJU

Srečanje, ki ga vsako leto konec avgusta v Riminiju organizira gibanje »Comunione e liberazione« ima naslov: »Meeting za prijateljstvo med narodi«. Geslo letošnjega srečanje pa je bilo: Spoznanje je vedno dogodek.
Med sporočili srečanja, ki se ga je udeležilo v šestih dneh nad 800 tisoč udeležencev, v glavnem mladih, so tudi sporočila okrog svetovne krize, ki nihče ne zna napovedati njenega trajanja.

KRIZA IN SOCIALNA VLOGA KRISTJANOV
Ekonomska kriza je močno prizadela gospodarstvo in posledice že občutimo. Ob tem moramo tudi kristjani iskati ustrezne odgovore, je povedal Maurizio Sacconi, italijanski minister za socialna vprašanja. Sprašuje se, kako se lahko razvija nihilistična družba ki zanika vrednoto življenja? Če ne obstaja vrednota življenja, potem tudi delo nima vrednosti. Če prevladuje evtanazijska miselnost, kdo bo nosil negativne učinke na razvoj te mentalitete?
O teh temah bo v kratkem razpravljala italijanska vlada.
Sacconi si prizadeva, da se vsaki osebi prizna pravico do vode in hrane; da se glede uporabe abortivnih tablet izdela jasno zakonodajo, ki ne bo dopuščala dvomov; glede umetne oploditve ne sme biti dovoljeno manipuliranje z embriji.
Govorili so tudi o pravičnosti in subsidiarnosti. Kriza pušča težke posledice in zavedati se je potrebno, kako jih bomo premagovali, je dejal guverner Italijanske banke Mario Draghi, vsak za svoje koristi, ali z medsebojno podporo in pomočjo.

AFRIKA
Veliko pozornosti so na srečanju namenili Afriki, predvsem v Sudanu in Nigeriji razpeti med vojno in revščino in njeni težki družbeno – gospodarski problematiki in demokratičnemu razvoju. Msgr. Cesare Mazzolari, škof v Sudanu, je govoril o preganjanjih Cerkve od leta 1964, v katerih so pobili številne kristjane in o državljanski vojni, v kateri je izginilo več kot dva milijona ljudi. Leta 2005 so podpisali mir, toda resnične pomiritve ni mogoče kar enostavno vzpostaviti.
Evropa pomaga Afriki, rešuje probleme ljudi. Kadar se v Evropi rešijo neki problemi, se isti problemi rešijo tudi v Afriki. Glede denarne pomoči je v Afriki veliko možnosti, saj so ljudje pripravljeni delati. Res obstaja problem kapitala, toda ljudi je potrebno vzgajati, da ne bodo vedno čakali le na pomoč od zunaj, ampak da zaživijo z dostojanstvom in opravljajo svoj poklic. Med prvimi nalogami je, da zmanjšajo korupcijo.
Cerkev danes v Afriki pomaga, da izoblikuje lastno identiteto. Socialni nauk Cerkve govori o skupnih dobrinah. Problem je, da 5% prebivalcev obvladuje bogastva, ostalih 95% pa živi v revščini.

ZNANSTVENO RAZISKOVANJE

Med ponudbami srečanja v Riminiju je bilo tudi znanstveno raziskovanje.
Znanstveno odkrivanje je vedno dogodek. Na srečanju znanstvenikov z različnih področij sta bila tudi dva nobelovca za fiziko in znani paleontolog, oče Lucyja, varuh hominida, ki so ga našli v Etiopiji.

Aleš Rupnik

Skakajoče
Učiteljica vpraša Uroša: »Katere živali skočijo višje od hiše?« »Hm, saj hiše sploh ne skačejo.«