PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

TEDEN OBVEZNOSTI?

Od praznika sv. Jožefa, 19.3. do praznika Gospodovega oznanjenja, 25.3. smo obhajali Teden družine. Naj nas spodnje besede še enkrat spomnijo na to.
»Oče je oblekel »ta kmašni gvant« in obul boljše čevlje. Mama mu je še malo popravila srajco in z roko zgladila obleko, da je bil res lep, ga prijela pod roko in sta se dovolj zgodaj odpravila od doma. Do cerkve je bilo za pol ure hoda. Večkrat sta se ustavila in si z besedami in z očmi povedala, kar je bilo treba. Pred cerkvijo ga je mama očeta še enkrat premerila in si sama ogrnila ruto. V miru sta stopila v cerkev. Nedelja je bila zanju praznični dan.«
Tako je pripovedoval mladi mož in oče štirih otrok in nadaljeval: »Danes sem star toliko, kot je bil oče takrat. V nedeljo se pred sv. mašo še odpravimo v trgovino po to in ono, tako za popoldan, če bi kdo prišel na obisk. Maša je nekako še ena od obveznosti, ki jo je treba pač opraviti. In z ženo čutiva, da ni prav tako. In obenem je v nama strah, da najini otroci tega niti čutili ne bodo. Kdo jim bo posredoval sveto mašo in nedeljo kot vrednoto, če ne midva?! Oče in mama sta se mi takrat zdela smešna, toda danes jima zavidam tisti čas, ko sta pešačila skozi gmajno, se pogovarjala in imela čas samo zase. V nedeljo zjutraj nista pregledala še
elektronske pošte, poslala dvajset sms sporočil, preverila, kakšne risanke gledajo otroci …«
Tako mlad mož. Ni namreč zanemarljivo, kako se v družini pripravite na nedeljsko sveto mašo. Potrebna je dobra, ne le zunanja, ampak tudi notranja priprava. Kot družina lahko že v soboto skupaj preberete nedeljsko Božjo besedo. Lahko pregledate teden za nazaj in premislite, kaj boste iz dogajanja v njem še posebej izpostavili pri kesanju. Pogovorite se, kaj boste kot družina ali kot vsak posameznik pri darovanju položili s Kristusom na oltar.
Vrednota rednega obiska nedeljske maše je neprecenljivo velika. V letu evharistije in priprave na evharistični kongres, ko naj bi se vsa Slovenija poklonila Jezusu v evharistiji, morate tudi v družini poglobiti svoj odnos do nedeljske svete maše. Starši imate veliko in odgovorno vlogo, da svojim otrokom spregovorite o svetosti in pomembnosti nedeljskega praznovanja Gospodovega dne.
Še je čas, da obveznost spremenimo v ljubezen in potrebo do srečanja z živim Bogom.

KAPELA

VELIKI TEDEN NA KOSTANJEVICI
Spovedovanje po razporedu, ki je na oglasni deski ali poglejte na internetni strani naše župnije.
Veliki četrtek: zjutraj ob 7. uri molitev križevega pota in hvalnic, ob 19. sv. maša in po njej molitvena ura z Jezusom v ječi.
Veliki petek:  zjutraj ob 7. uri molitev križevega pota in hvalnic, zvečer ob 19. obredi velikega petka in po njih molitev ob Božjem grobu.
Velika sobota: zjutraj ob 7. uri molitev križevega pota in hvalnic in zvečer ob 19. uri slovesna vigilija, pri kateri bomo obnovili krstne obljube (prinesite sveče – letos povabljeni, da kupite evharistične, ki jih dobite v župnijski pisarni po 1,50 € !)
Blagoslov velikonočnih jedil na veliko soboto bo ob 15., 16. in 17. uri.
VELIKA NOČ: ob 6. vstajenska procesija in po njej sv. maša; maše so še ob 8., 10. in 18. uri.

VAŠI DAROVI
so na veliki četrtek namenjeni za „posvojitev na daljavo“ in na veliki petek, ko je strogi post in smo se res dolžni čemu odpovedati,  za kristjane v Sveti deželi. Bog povrni!

VEROUČNA SREČANJA
potekajo še do srede, 31. marca. Vsi otroci in starši lepo povabljeni k obredom Velikega tedna. V tednu po Veliki noči pa NI verouka. Otroci in starši, ne pozabite na postno akcijo zbiranje sredstev za otroka, ki smo ga posvojili iz Bosne. Prihranke prinesite do 31.3.

KRST
V nedeljo, 21. marca je prejel zakrament božjega otroštva - sv. krst Nejc Prinčič Jazbec, sin Boruta Jazbeca in Danijele Prinčič, Marija Kogoja 40. Iskrene čestitke staršem in botroma.

KRISTUS ODREŠENIK

OBREDI SVETEGA TRIDNEVJA,
OD ČETRTKA DO SOBOTE, BODO OB 20:00

BLAGOSLOV JEDI
V soboto bo ob 17:00 blagoslov velikonočnih jedi.

VELIKA SOBOTA
Obrede Velike sobote bo vodil ob 20:00 g. škof msgr. Metod Pirih z obredi uvajanja odraslih v krščanstvo ob neposrednem radijskem prenosu.

DAROVI – NAŠA SOLIDARNOST V SVETEM TRIDNEVJU
Veliki četrtek – nabiralnik Karitas  bo v veži. V cerkvi pred oltarjem bomo odložili darove (npr. živila, higienske pripomočke).
Miloščina tega dne gre za pomoč ljudem v stiski.
Veliki petek – nabirka tega dne je za Sveto deželo. Košara bo v veži. Tudi miloščina, ki se pobira med obredom velikega petka, je namenjena za pomoč Sveti deželi.
Velika sobota in Velika noč – V veži bo košara za darove v Anin sklad z geslom: Daj lačnemu jesti!.

VEČERNA MAŠA OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH
Z velikonočno nedeljo bo nedeljska večerna maša ob 20:00.

BELA NEDELJA 2010 - 11. april
Ko načrtujemo velikonočni krog dogajanj, računajmo  s tradicionalnim župnijskim romanjem na Sveto Goro. Tam bo maša ob 10:00. Na Belo nedeljo bo doma samo maša ob 20:00.

ROMANJE
Romarje po Lombardiji z odhodom 26. 4. prosimo, naj uredijo kmalu  morebitno razliko vplačila ali pri nas ali na agenciji.

KROMBERK IN VOGRSKO

VEROUK
Otroci in starši, potrudimo se v velikem tednu do velike noči. Jutri, v torek in sredo pridete otroci k verouku (spovedi), vsi pa k obredom velikega četrtka, petka in sobote ter velike noči, praznika vstajenja in zmage nad grehom in zlom.

CVETNA NEDELJA
Z blagoslovom oljčnih vejic in drugega zelenja ter z branjem pasijona danes vstopamo v veliki teden velikonočne skrivnosti Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja.

SVETO TRIDNEVJE
Prazniki velikega četrtka, petka in sobote z veliko nočjo predstavljajo višek cerkvenega leta in skrivnosti našega odrešenja. Obredi bodo v Kromberku in na Vogrskem ob 19. uri. Radi se udeležimo obredov in še druge prijazno povabimo! Na Veliki petek je strogi post in zdržek. Poleg večernih obredov pasijona in češčenja križa bo v Kromberku ob 15. uri križev pot. Na veliko soboto prinesemo k vigiliji sveče, da bomo po obredih in maši v procesiji spremljali Vstalega.

VELIKONOČNE JEDI
Blagoslov velikonočnih jedi, ki jih prinesete v lepih košarah bo pri Sveti Trojici ob 15:30, v kromberški župnijski cerkvi ob 16. uri, v Lokah ob 16:30, na Vogrskem pa po maši.

NABIRKE
Na veliki četrtek bo za potrebe Župnijske karitas, na veliki petek za kristjane v Sveti deželi in na veliko noč ofer za župnijske potrebe. Hvala in Bog vam povrni!

STARI IN BOLNI
Na Vogrskem vas bom obiskal in delil zakramente danes po maši, v Kromberku na veliki petek. Povabite me še k drugim bolnikom!

ROMANJE
V Loreto in San Giovanni Rotondo romamo od 26. do 28. aprila. Prostih je še nekaj mest, zato se prijavite takoj (cena romanja 170 € po osebi, ob vpisu 70 €).

SOLKAN

VOŠČILO MLADIM
Ob 25. svetovnem dnevu mladih na cvetno nedeljo voščimo mladim, da bi se srečali z največjo ljubeznijo, ki je Jezus in ki najbolj osrečuje.
 
VELIKONOČNA SPOVED ZA VELIKONOČNO OBHAJILO
Najlepša priprava na slov. evharistični kongres je obhajilo za velikonočne praznike. Priložnost  za spoved je v velikem tednu vsak dan pol ure pred mašo in po njej, za starejše na domu dopoldne.
 
VELIKI ČETRTEK
Ob 19:00 slovesna maša zadnje večerje (obred umivanja nog 12 »apostolom«, darovanje postnih prihrankov za dva posvojenca na daljavo).
Po maši in kratkem skupnem češčenju bo»celonočno češčenje« Jezusa. Zapišemo se na list.
 
VELIKI PETEK
Celodnevno češčenje (zapišemo se na list).
Ob 18:30 križev pot, ob 19:00 opravilo v čast Kristusovemu trpljenju (darovanje za Sveto deželo).
 
VELIKA SOBOTA
Med dnevom obisk Jezusa v Božjem grobu.
Blagoslov velikonočnih jedil: od 15:30 po domovih (3), ob 17:00 v cerkvi (za oskrbovance materinskega doma in zapora damo nekaj »žegna« v košaro).
Velikonočna vigilija: ob 20:00 z vstajenjsko procesijo.
 
NAŠI RAJNI
17. marca je umrla 94-letna Slavica (Slava) Zavrtanik, roj. Jug, M. Valentinčiča 1. Naj bo deležna  vstajenja z Jezusom!

ŠEMPAS – OSEK

URNIK MAŠ
S spremembo ure so večerne maše ob 19:00.

OBISK BOLNIH NA DOMU
Pred prazniki bolne na domu obiščem v torek dopoldne, g. Bogdan v Vitovljah v torek in v Oseku v sredo dopoldne.

SVETO TRIDNEVJE
Obredi velikega četrtka in velikega petka bodo ob 19:00, v Oseku ob 19:30. Po obredih bo na veliki četrtek molitvena ura in na veliki petek molitev žalostnega dela rožnega venca.
Na veliki petek bo molitev Križevega pota v Šempasu ob 15:00 in v Oseku ob 17:00.
Na veliko soboto bomo ob 8:00 blagoslovili ogenj.
Blagoslov velikonočnih jedi bo v Šmihelu ob 15:00, v Ozeljanu ob 15:30 in v Šempasu ob 16:30; pri sv. Petru ob 15:00, pri sv. Luciji 15:45 in v Oseku ob 16:30.
Velikonočna vigilija bo ob 20:00. S seboj prinesete sveče. V Šempasu bo po vigiliji vstajenjska procesija.
 
VELIKA NOČ
V Ozeljanu bo maša z ljudskim petjem ob 9:00, v Šempasu pa bo slovesna praznična maša ob 10:30. V Oseku bo maša ob 9:00.
 
VAŠI DAROVI
Na veliki četrtek bo vaš dar namenjen v dobrodelne namene, na veliki petek darujemo za Cerkev v Sveti deželi, na veliko noč pa vaš dar namenjamo za potrebe župnije.

NAŠI RAJNI
Pri sv. Luciji smo se v torek, 16. marca poslovili od Eme Ušaj, roj. Samokec (89), Osek 4.

ŠEMPETER

SREČANJA
V ponedeljek, 29. 3. ob 20:00 bo srečanje za biblično skupino. Tema srečanja bo Bileamov blagoslov Izraela (4 Mz 22-24). V torek, 30. 3. ob 20:00 bo tretje srečanje staršev v pripravi na krst.
 
SVETO TRIDNEVJE
V Šempetru bo sveta maša na veliki četrtek ob 19:00 (darovanje za uboge), po maši češčenje Jezusa na Oljski gori do 23:00. Na veliki petek bo ob 15:00 križev pot, ob 19:00 obredi velikega petka (darovanje za kristjane v Sveti deželi), po obredih in ves dan na veliko soboto češčenje Jezusa v Božjem grobu. Na veliko soboto bo ob 8:00 blagoslov ognja, ob 16:00 in 17:00 blagoslov velikonočnih jedi, ob 20:00 velikonočna vigilija. Na veliko noč bosta praznični maši ob 8:00 in 10:00 (ofer za obnovo župnišča).

SKUPNA OZNANILA

XXV. SVETOVNO DAN MLADIH 28. marec
Geslo: »Dobri učitelj, kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?« (Mr 10,17)
 
25-LETNICA ŠKOFA METODA
Obhajali jo bomo v Kopru na veliki četrtek pri krizmeni maši ob 9:30. Iskrena voščila, gospod škof, in Bog Vas živi!
 
OBHAJANJE ZAKRAMENTOV KRŠČANSKEGA UVAJA
ZA LETOŠNJE KATEHUMENE
Bo med velikonočno vigilijo v konkatedrali (11 birm, 8 prvih obhajil, 4 krsti, 2 cerkveni poroki).
 
NOVA SKUPINA KATEHUMENOV
se ponovno sreča v nedeljo, 11. aprila ob 18:00 v konkatedrali.

PRILOGA – STR. 1

Nadškof Hilarion iz Volokolamska (Rusija)

O EVROPSKEM ZASTRAŠEVANJU

POVZETEK (4)

V RUSIJI KOT V EVROPI
Sovjetska oblast je dosledno izključevala Cerkev iz družbe, družbo pa skrbno - noč in dan -»ščitila« pred škodljivim verskim vplivom. Kdor je bil veren, je bil državljan nižje vrste. O veri se nikjer v javnosti ni odkrito razpravljalo, verniki so svoje versko prepričanje prikrivali, o duhovnih vprašanjih ni nihče javno govoril.
Kar se zdaj dogaja v Evropi, je podobno dogajanju v bivši Sovjetski zvezi.
Borbeni sekularizem je prav tako zatiralsko nastrojen, kakor je bil borbeni ateizem.  Sekularizem in borbeni ateizem izločata vernost iz javnega življenja in jo izrinjata v privatno pobožnost.
Nenapisana pravila, ki jih imajo v Evropi za politično korektna, slonijo na sekularizmu!  Pogosto se nanašajo na verske ustanove. Vedno več je primerov, da evropski verniki nimajo možnosti, da bi v javnosti nastopali kot verniki, ker bi jih takoj razglasili, da kršijo pravice drugače prepričanih.

ŠKANDALI IN VMESNOSTI
Še nekaj. Zahodnoevropsko časopisje in sploh mediji gojijo negativno stališče do vseh krščanskih Cerkva, pravo življenje Cerkva in vernikov pa novinarjev sploh ne zanima. Ukvarjajo se s škandali med Cerkvami in znotraj njih.
Seveda ne moremo Cerkvam dati odveze, kakor da niso odgovorne za nekatere zelo žalostne zgodbe, toda življenje Cerkva in vernikov niso škandali, mediji pa obravnavajo samo škandale, večkrat do najmanjše podrobnosti.
Vprašujem se: ali ni izbor samo negativnih informacij, ki jih posredujejo mediji, premišljen in načrtovan zato, da sesuva pričevanje kristjanov v današnjem svetu?
Če je tako, si lahko mislimo, da je tak odnos do Cerkve del neke širše politike, ki si prizadeva postopno potisniti krščanstvo na družbeno obrobje in, zakaj pa ne? na njegov izgon!

SADOVI EVROPSKE DVOUMNE POLITIKE DO CERKVE SO TUKAJ
in vidni! V nekaterih deželah, posebno v tistih, v katerih so katoličani ali pravoslavni v večini, so katedrale napol prazne, čeprav je bilo pred desetletjem v njih na tisoče molilcev in molilk. Semenišča se zapirajo, ker ni dovolj poklicev, redovniške skupnosti se ne obnavljajo, cerkveno premoženje se razprodaja, bogoslužni prostori  služijo ponekod za posvetne namene.
Naj poudarim še enkrat: v mnogih primerih so same Cerkve odgovorne za tako stanje, ob čemer pa ne smemo podceniti posledic razdiralnega sekularizma. Vera je izgnana iz javnosti in postaja v sekularizirani družbi vedno bolj obrobna. In to kljub temu, da na Zahodu in v Evropi večina ljudi veruje v Boga.

VELIKO EVROPEJCEV
se prav zato vprašuje: »Kako naj prenašamo krščansko pričevanje v današnji svet? Kako bi se izognili temu, da se ne bi vsa družba pogreznila na dno sekularizma? Kako privesti mlade k Bogu? Kako postaviti mostove med Cerkvijo, Državo, družbo in mediji?«

povzel Gašper Rudolf

PRILOGA STR. 2

OKROG VODE

DOBRINA ALI LASTNINA? (Uvod št. 3)

22. MAREC: SVETOVNI DAN VODA 
Letošnje geslo Dneva voda je bilo: Čista voda za zdrav svet. 
V soboto pred Dnevom voda so organizirale v Rimu civilne iniciative za zaščito vode in nekatera prostovoljna združenja veliko manifestacijo, na kateri se je zbralo več kot 200.000 ljudi, med katerimi je bilo veliko mladih. Namen je bil manifestirati proti poskusom lastninjenja in privatiziranja vode v Italiji. Šlo je tudi za protest zoper vstop multinacionalk v upravljanje z vodo.   
Ponekod v Evropi se namreč že dogaja bolj ali manj nepregledno  lastninjenje in mešetarjenje z vodo ter dvigovanje njene cene nad razumno mejo.  Manifestanti so med drugim vzklikali gesla, da je voda neodtuljiva pravica sedanjega in prihodnjih rodov.
Italijanska Zveza za okolje - Legambiente ugotavlja: če bomo prepustili vodo trgu, bo večina evropskih in severnoameriških voda prišla v last dveh - treh multinacionalk in bo postopno njena cena poskočila do nevzdržnosti.
Slovenija je med bogatejšimi vodnimi deželami v Evropi, zato moramo za to, od Boga dano, bogastvo toliko bolj skrbeti na križpotju raznih dobičkarskih interesov.

VODA JE:
pogoj za življenje, človek je njen varuh in odgovoren za to, da je vsem možem in ženam, otrokom in odraslim zagotovljenih danes in v prihodnje najmanj 50 litrov vode na dan, kakor so določili Združeni narodi. Pomanjkanje vode povzroča veliko žrtev po vsem svetu.
Voda ni neomejena dobrina, zato moramo misliti z odgovornostjo že danes na prihodnje rodove.
Če mora izvoljena in pooblaščena oblast za kaj odgovarjati neposredno, je to voda in to  danes, ko smo na Slovenskem še v prednosti pred deželami, ki jo imajo manj ali pa so njeno upravljanje neodgovorno prepustili drugim.

ČE HOČEMO NAM IN ZANAMCEM DOBRO,
- Morajo upravljati z vodami lokalne skupnosti, običajno občine! brez vmesnih posrednikov, da zagotovijo vsem prebivalcem dobro vodo po kar najnižji možni ceni.
- Voda ni tržno blago ampak skupna dobrina. Z vodo ne sme nihče bogateti, tudi ne lokalna skupnost, ker je tak način bogatenja zoper ljudi in zato nemoralen, tudi če bi sledil zakonodaji, ki bi jo izsilili določeni krogi.  
- Prav zaradi tega ni voda v nobenem primeru ekonomska, kapitalsko-zasluškarska surovina. Nad čemer je dolžna bedeti lokalna skupnost.
- Zato morajo upravljati z vodo občine, krajevne skupnosti in druga od ljudi neposredno demokratično izvoljena in učinkovito nadzorovana strokovna telesa. Prepričani smo, da je pomemben pokazatelj, koliko je določeno okolje demokratično in pošteno prav odnos do vode ter upravljanje z njo in z vso vodno infrastrukturo.
- Za kristjane je v tem pogledu poučna izkušnja misijonarjev, tako pozitivna kakor negativna, ki nam svetuje, naj se ne uspavamo, v našem primeru v zadevah vode, da nam ne bo odtekala v labirinte tržnih preigravanj.

Gašper Rudolf

PRILOGA STR. 3

VELIKI TEDEN 2010

Prve dni se zberemo pri križu, ob katerem gori pet svečk.
- Če se zberemo zvečer, se pokrižamo in molimo večerno molitev.

VELIKI ČETRTEK – 01. 04.

V.: »Ko so jedli, je Jezus vzel kruh, blagoslovil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: 'Vzemite, to je moje telo.' Nato je vzel kelih, se zahvalil, jim ga dal in vsi so pili iz njega. Rekel jim je: 'To je moja kri zaveze, ki se preliva za mnoge.« (Mk 14, 22-23)
 
Jezus je s svojimi najbližjimi obhajal zadnjo večerjo. Tako je evharistija, ki je ime za sveto mašo, združila apostole. Jezus druži tudi nas: pri maši v spomin zadnje večerje, ustanovitve maše in mašniškega posvečenja. Spomnimo se: Jezus umiva noge apostolom in s tem pokaže, da ni krščanskega življenja brez dobrih del. Po večerji Jezus odide v vrt Getsemani, na kraj molitve, po kateri se  izroči v Božje roke.
Srečanje začnemo s prižganimi svečami na postnem križu. Lahko zapojemo pesem: HVALI SVET, ODREŠENIKA, ali katero drugo evharistično pesem. Med petjem mama prinese kruh, ki ga položi na pripravljeno mesto poleg križa.
Oče po možnosti, moli nad kruhom: “Gospod, zahvaljujemo se ti, da smo nocoj lahko skupaj. Prosimo te, blagoslovi ta kruh in vse nas, ki ga bomo zaužili po tvoji dobroti. Amen.”
Kruh razlomi in ga razdeli. Pogovorimo se o svojem dobrem delu: čemu se bomo na veliki petek odpovedali. Preračunamo, koliko bi tista stvar stala in za njeno ceno (npr. za ceno tople malice, 5 €) in darujemo v dober namen (dobrodelna akcija v župniji), saj kruh delimo s tistimi, ki ga nimajo.

VELIKI PETEK –  02. 04.

Vabljeni smo k molitvi Križevega pota in k obredu velikega petka, med katerim poslušamo Božjo besedo, molimo prošnje za vse potrebe, počastimo sveti križ in prejmemo sveto obhajilo. To je dan posta in molitve.
Zberemo se ob križu, na katerem ni več sveč. V rokah lahko držimo prižgane sveče. Molimo Očenaš ter zaključimo: »MOLIMO TE, KRISTUS, IN TE HVALIMO…«

VELIKA SOBOTA – 03.04.

Jezus je v grobu, kjer ni več trpljenja in preganjanja, je samo še mir. Pripravo na Veliko noč so pri nas zaznamovali številni običaji. Z blagoslovljenim ognjem so v hiši prižgali ogenj, ko so gospodinje pripravljale velikonočne jedi. Skrbno so počistili hišo in okolico, popoldne pa so nesli k blagoslovu velikonočnih jedi: kruh, meso, pirhe, hren, vino… Velikonočne jedi so podoba velikonočne večerje, po kateri so Izraelci šli iz suženjstva v obljubljeno svobodo.
     V krajih, kjer nam prinesejo velikonočni ogenj in nimamo primernega štedilnika ali peči, pripravimo posodico za blagoslovljeni ogenj in z njim prižgemo svečo (podobno kakor za Luč miru iz Betlehema). Glede časa, kdaj uživamo velikonočni žegen, se držimo tradicije, ki obsega čas med soboto zvečer in nedeljo zjutraj. Gre za čas, ko smo »pri nas doma« vsi zbrani.
Pristopimo k mizi, stojimo, voditelj moli molitev pred jedjo:

“Gospod, vsak dan smo deležni tvojega blagoslova. Te jedi so znamenje, ki nas na to spominja. Prosimo te, naj bomo vedno pripravljeni videti tvojo dobroto in jo deliti z drugimi”.
Mama (gospodinja) razdeli najprej kruh; nato sedemo in jemljemo z mize, kar komu ustreza. V cerkvi se udeležimo slavja Velikonočne vigilije.

PRILOGA STR. 4

POROČILO O UŽIVANJU DROG

PODATKI
Internetne lekarne in sintetične droge so glavne točke v poročilu za leto 2009 Mednarodnega odbora za nadzor uporabe narkotikov. Odgovorne pozivajo, da ustrezno ukrepajo glede širjenja novih sintetičnih drog. Skrb vzbujajo podatki, da v Franciji, Italiji in na Poljskem 10% - 18% študentov brez strokovnega nadzora uživa stimulanse in pomirjevala.

PREPRODAJA
O preprodajanju drog je Giovanni Serpelloni, ki je v Italiji odgovoren za to problematiko povedal, da je pojav zelo razširjen in nevaren zaradi niza web strani in portalov, kjer razpečujejo droge, kar je postalo donosen posel. O potrošnji je povedal, da so najbolj razširjena pomirjevala. Vse pogosteje jih uživajo mlajše generacije, skupaj z alkoholom. Tovrstne droge je zelo težko odkriti, ker jih ni v katalogih in arhivih popisanih drog. Večinoma jih prodajajo v drugih embalažah (kot dezodorant, ali detergent). Uporablja se jih z vdihavanjem, kajenjem, v jedi… Ni lahko razumeti, zakaj jih ljudje uživajo. Vsekakor gre za osebe, ki se soočajo z življenjskimi problemi pri delu, v družini, v družbi…

PREVENTIVA
Odgovor na problematiko mora biti večplasten. Najprej gre za preventivo in pravočasne skupne akcije pri otrocih (šest do osem let) in njihovih starših. Prepozno je, če ob prvem srečanju z drogo, v 12., 13. letu mladi nimajo »samoobrambnega nahrbtnika«, da lahko rečejo: »NE«.

Sinovi
»Ali vaši sinovi še vedno študirajo?« vpraša znanec očeta Janeza. 
»O, ja! Eden študira pravo, drugi medicino, tretji teologijo.«
»Kaj pa četrti?«
»Ta pa je zidar, da nas vse skupaj preživlja!«