PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

POSTNO SPREOBRNJENJE

Indijski jezuit Anthony de Mello je zapisal, kako je turist rekel vodniku: »Prevzelo me je veliko število cerkva pri vas. Ljudje gotovo zelo ljubijo Boga.« Vodnik mu je posmehljivo odvrnil: »Morda ljubijo Boga, hudičevo res pa je, da sovražijo drug drugega.«
Marsikdo bi rekel: »Pri nas ni nič drugače. Tisti, ki se imajo za verne, so najslabši. V svojih družinah so gospodovalni, s sosedi sprti, lažejo, sleparijo…« Na tak izziv bi lahko odgovorili: »A se imate vi, ki s tako lahkoto obsojate "pobožne", za boljše od njih? Na žalost smo res lahko taki, toda če hočete biti boljši, se ravnajte po Jezusovih besedah: 'Ne sodite in ne boste sojeni, ne obsojajte in ne boste obsojeni; oproščajte in boste oproščeni … S kakršno mero namreč merite, s tako se vam bo odmerilo.'«
Jezusov nauk je za človeško pamet res lahko čuden in hitro se ujameš v njegove zanke. Če obsojaš druge, dejansko obsojaš samega sebe; če sovražiš druge, največjo škodo povzročaš sebi. Če pa si do drugih usmiljen, si s tem zagotoviš usmiljeno sodbo ob koncu življenja; če druge ljubiš, postajaš podoben Bogu. Tu lahko v spremenjenem pomenu uporabimo besede Ivana Cankarja »Narod si bo pisal sodbo sam!« - in zatrdimo: »Vernik si bo pisal sodbo sam!«
Postni čas nas kliče k spreobrnjenju, zato nam govori apostol Pavel: »Pozabljam, kar je za menoj, in se iztegujem proti temu, kar je pred menoj.« S tem nam pomaga, da opravimo s preteklostjo, ki nas teži. Bog nam prihaja naproti v zakramentu sprave, da lahko mirno pogledamo v prihodnost. V spovedi ponovno najdemo stik z Bogom.
Dobra spoved in pogovor z duhovnikom o naši borbi z zlom, o naših zmagah in porazih bo dokaz, da se tudi mi čutimo krive za Jezusovo trpljenje, marsikdaj tudi za trpljenje naših bratov in sester. Pehali smo se za denar kakor Judež, tajili Jezusa ko Peter, se delali nedolžne in umivali roke kot Pilat, se branili križa kot Simon, bili surovi in prostaški kot vojaki, se dali zapeljati javnemu mnenju kot Judje, zmajevali z glavami kot farizeji in nagovarjali Jezusa: »Če si Sin Božji, stopi s križa …« Jezus ni stopil s križa. Če mu bomo dovolili, da vstopi v našo skupno in osebno zgodovino, bomo imeli dobrega spremljevalca.
Usmili se nas, o Gospod!


Cvetko Valič

KAPELA

BOGU HVALA
in vsem skritim darovalcem, ki ste na 4. in 5. postno nedeljo darovali v skrinjico za potrebe Karitas. Nabralo se je 2.429,45 €.

BIRMANCI
oziroma učenci 7. in 8. razreda bodo v sklopu dvoletne priprave na zakrament sv. birme preživeli skupaj na duhovnem druženju na Sveti Gori od petka, 26. 3. do 27. 3. zvečer. 

GOSPODOVO OZNANJENJE
je praznik naše župnije, saj je cerkev posvečena tej skrivnosti. Zunanje praznovanje bo kot vsako leto na Belo nedeljo. Ta dan, 25.3. bodo sv. maše ob 7., 8., in 19. uri. Pred sv. mašo bo eno uro izpostavljeno Najsvetejše, po večerni sv. maši pa bodo otroci pripravili staršem kratek program. Otroci in starši prav lepo vabljeni k sv. maši.

KRIŽEV POT
vodijo v petek, 26. 3. veroučenci 3. in 5. razreda s katehistinjama.

CVETNA NEDELJA
Blagoslov oljk bo pri vseh svetih mašah. Slovesni blagoslov pred cerkvijo bo pri 10:00 sv. maši.

OBISK BOLNIH IN OSTARELIH
pred velikonočnimi prazniki. Nagovorite svoje bolne in ostarele domače in povabite duhovnika, da jim podeli zakramente odpuščanja in tolažbe.

SVETA SPOVED
Poskrbite pred prazniki, da jih boste mogli praznovati spravljeni z Bogom in bližnjimi. Ne čakajte na prejem zakramenta božjega odpuščanja na zadnje dni pred prazniki. Kot vsako leto bo v naši cerkvi dežurstvo po razporedu.

KRISTUS ODREŠENIK

CVETNA NEDELJA
Pred obema dopoldanskima mašama bo blagoslov oljk in za tem skupen vhod v cerkev.
Doma izpeljemo obred »cvetna nedelja pri nas doma«. Darove za oljke  bomo poslali na škofijo za potrebe revnih cerkva v Slovenski Istri.
Bog plačaj!

SPOVEDOVANJE
Te dni se pripravimo na velikonočno osebno spoved, da bodo  prazniki polni blagoslova in vstajenjske svetlobe. Spored spovednikov je v veži na oglasni deski.

ZA ROMANJE V LOMBARDIJO
po sledi svetnikov Karla Boromejskega in Avguština zadnji teden aprila je še nekaj prostih mest, prijave sprejemajo na agenciji in pri nas v zakristiji.

KONCERT
Danes ob 20:00 je dobrodelni koncert za montessori vrtec – Hišo otrok Frančiška Sedeja. Več o dogodku je na zadnji strani Oznanil.
Prisrčno vabljeni!

KROMBERK IN VOGRSKO

MATERINSKI DAN
Današnjo nedeljo želijo otroci ob materinskem dnevu (tudi dan staršev), s sodelovanjem pri maši in izvajanjem po njej, razveseliti starše, še posebej mame, katere tudi obdarujejo.

OTROCI
- Pripravljeni prihajajte k verouku in maši, v postu tudi h križevem potu!
- V tem tednu boste opravili tudi postno sveto spoved.
- Birmanski kandidati, pod vodstvom staršev obdelajte drugi del birmanskih katehez!
- Letošnji prvoobhajanci bodo v petek, 26. marca ob 18. uri, prvič pristopili k sveti spovedi.

CVETNA NEDELJA
Z blagoslovom oljčnih vejic in drugega zelenja ter z branjem pasijona bomo prihodnjo nedeljo vstopili v veliki teden velikonočne skrivnosti Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja.

ROMANJE
V Loreto in San Giovanni Rotondo romamo od 26. do 28. aprila. Prostih je še nekaj mest, zato se prijavite takoj (cena romanja 170 € po osebi, ob vpisu 70 €).

SOLKAN

ZAKRAMENT SPRAVE – velikonočna spoved
Veroučenci ta teden pri verouku.
Prvoobhajanci s starši v soboto 27. 3. ob 14:00 in 16:00.
Odrasli in mladi: sobota 27. 3. od 17:30 dalje. Pride tudi pater s Svete Gore.

SREČANJA STARŠEV
V torek 23. 3. ob 19:00 5. razred, v sredo 24. 3. ob 19:00 6. razred.

CVETNA - OLJČNA NEDELJA
Ob lepem vremenu bo blagoslov oljk pred Domom sv. Štefana ob 10:00, nato je procesija v cerkev.

PREHOD NA LETNI ČAS
S sobote 27. 3. na nedeljo 28. 3. preidemo na letni čas. Od nedelje dalje je večerna sv. maša ob 19:00.

ŠEMPAS – OSEK

SREČANJA S STARŠI
S starši veroučencev 2. razreda je srečanje v ponedeljek, 22. marca in 1. razreda v torek, 23. marca, ob 19:00.

ŽUPNIJSKI GOSPODARSKI SVET
V Oseku se srečamo v sredo, 24. marca ob 19:00.

STREŽNIKI
Ob pripravi na praznike se srečamo v soboto, 27. marca ob 10:00.

OLJČNA NEDELJA
V nedeljo se v Šempasu zberemo pod zvonikom, kjer bomo blagoslovili oljčne vejice, v Oseku pred cerkvijo. Blagoslov bo tudi v Ozeljanu v soboto pri maši. Oljčne vejice prinesite pred cerkev do sobote.
Bogoslužne sodelavce naprošam, da poskrbijo za pripravo obredov svetega tridnevja in velikonočnega praznika.

SPOVED
V Šempasu boste imeli priložnost za spoved v nedeljo, 28. marca ob 16:00.

KRIŽEV POT
V nedeljo ob 14:30 bo križev pot z romanjem na Vitovlje. V Šempasu pa bo molitev ob 16:00.

ŠEMPETER

SREČANJA
V torek, 23. 3. ob 20:00 drugo srečanje v pripravi na krst. V sredo, 24. 3. ob 20:30 srečanje za starše (g. Slavko Rebec).
 
SPOVEDOVANJE
Poleg spovednega dne v petek, 26. 3. od 9:00 do 18:00 bo priložnost za spoved tudi v soboto, 27. 3. in nedeljo, 28. 3. od 16:00 do 18:00. Za veroučence bo priložnost za spoved v času rednega verouka.

SKUPNA OZNANILA

KONCERT
Ob Starševskem prazniku bo danes ob 20:00 v cerkvi Kristusa Odrešenika dobrodelni koncert za montessori vrtec – Hišo otrok Frančiška Sedeja. Nastopali bodo: Kromberški Vodopivci, Ljoba Jenče in Komorni zbor Ipavska. Povezovala bo Nataša Konc Lorenzutti. Prisrčno vabljeni!

5. RADIJSKI MISIJON
na radiju Ognjišče letos vodijo naši slovenski škofje. Nastavite radijski aparat na katoliški radio in prisluhnite našim pastirjem.

SPOVEDNI DAN OB RADIJSKEM MISIJONU
V petek, 26. 3. bo spovedni dan tudi v Šempetru pri Gorici in na Mirenskem Gradu ter na Sveti Gori.
 
POSTNA PREDAVANJA
-    v torek, 23. 3. ob 19:30 v Grgarju s. Mateja in p. Marjan "V odnosih živimo se gibljemo in smo",
-    v torek, 23. 3. Gorici pri Sv. Ivanu ob 20:30 dr. Vili Ščuka "Vrednote za vsak dan"
-    v četrtek, 25. 3. ob 20:00 na Mirenskem Gradu g. Jože Plut "Polno življenje v družbi".

NA CVETNO NEDELJO,
28. marca 2010 , bo ob 15. uri odprtje razstave velikonočnih pirhov v Frančiškovi dvorani na Sveti Gori. Vabljeni

BOLNIKI V BOLNIŠNICI
Postni čas je lepa priložnost za prejem zakramentov tudi za bolnike v bolnišnici. Z veseljem se bomo odzvali duhovniki, ki obiskujemo bolnike v bolnišnici, če nas boste povabili. Vašo željo sporočite na telefon šempetrskega župnika: 39-36-357 ali 041-766-845.

TEDEN DRUŽINE
poteka od 19. 3. praznika sv. Jožefa do 25. marca Gospodovega oznanjenja, letos pod geslom: To delajte v moj spomin. Našim osebnim molitvam in molitvam pri sv. maši pridružimo poseben spomin in misel za naše drage družine.

PRILOGA – STR. 1

Nadškof Hilarion iz Volokolamska (Rusija)

O EVROPSKEM ZASTRAŠEVANJU

POVZETEK (3)

VZOREC NOVE EVROPE? TUDI ZASTRAŠEVALEN
Miselnost, na kateri so zgradili današnjo Evropo, smo videli, kristjanom omejuje svobodo.  Iz preprostega, vsem razumljivega razloga, omejuje svobodo Cerkve, da bi oznanjala evangelij »vsem narodom«, kar je njeno prvo poslanstvo in da bi pričevala za Jezusa Kristusa Odrešenika »vsemu svetu«, kar je smisel njenega obstoja.
Takemu vzorcu pravimo, da je sekularen.
Lahko pa je sekularističen, kadar se brezobzirno postavlja mimo ali (prikrito) zoper vero, ker  vere ne dojema in jo zato tudi ne upošteva. 
Sekularizem zapira vero v geto, iz katerega svojega poslanstva ne more uresničevati.

ČE SE BO EVROPA DOSLEDNO VKOPALA
na sekularističen vzorec, brez občutka za posebne naloge vere, bo verska svoboda v Evropi samo na papirju, ker Cerkev ne bo pa mogla izraziti svojih pogledov, kar je isto, kot da nima pravice  do besede.
Kristjani Ruske pravoslavne Cerkve smo živeli desetletja v getu. (Op. Tudi na Slovenskem imamo s tem izkušnje!)
Ko so v Rusiji leta 1917 prevzeli oblast  boljševiki, je bil med njihovimi prvimi ukrepi ločitev Cerkve od Države in šolstva od Cerkve.
Ločitev Cerkve od Države je bil že dalj časa pričakovan ukrep, ker je bila Cerkev v Rusiji od začetka 18. stoletja pod državnim nadzorom in si je sama želela osvoboditve iz te vezanosti. Ločitev šole od Cerkve pa je pomenila, da Cerkev naenkrat ni imela nikakršne vloge v vzgoji.
Boljševiki so nato vzpostavili še borbeni ateizem, Cerkvi so odvzeli njene šole, niso ji dovolili izdajati knjige in časopise, prepovedali so delo z ministranti.
V dolgih desetletjih si ni bilo mogoče predstavljati duhovnika v šoli, učitelja v cerkvi, strežnika pri maši…

MEJA MED CERKVIJO IN DRŽAVO
V geto potisnjeni kristjani so bili najstrožje zastraženi, stalno so jih nadzirali in gorje tistemu, ki je mejo prestopil.
V Sovjetski zvezi so tako preganjali vero celih 70 let.
Preganjanja so si sledila v različnih valih, vsak izmed njih je imel svoje značilnosti. Najkrutejša so bila preganjanja med leti 1920-1940. Velik del duhovnikov so pobili; vse samostane in teološke šole ter večino cerkva so zaprli. Manj kruta so bila preganjanja po 2. svetovni vojni. Takrat so dovolili odpreti kakšen samostan in šolo.
Po letu 1960 je sledilo hudo preganjanje z izdelanim načrtom, po katerem naj bi se do leta 1980 vera izkoreninila povsod in pri vseh.
Zgodilo se je okrog leta 1985: Cerkev je ne le obstala, ampak so se prav okrog omenjenega leta pokazala znamenja njenega oživljanja.
Odnose med Cerkvijo in Državo je bilo potrebno nanovo opredeliti.

KAJ SE NI SPREMENILO?
Kristjani so ostali v getu. Tam tlačita Cerkev tako borbena ateistična oblast kakor za njo sekularistična. 

povzel Gašper Rudolf

PRILOGA STR. 2

OKROG VODE

DOBRINA ALI LASTNINA? (Uvod št. 2)

ODTEKANJA
Da bi kar tako zaupali  javne skupne dobrine, kot je voda, bi bilo v teh časih nerazumno. Razlogov za nezaupanje je dovolj na Goriškem, v Sloveniji, v našem pravnem redu itn. 
Poti za speljevanje voda v nepregledne odtoke so že znane: prijateljske koncesije, nepregledna lastninjenja, delniške družbe, v ta namen izumljena javno zasebna podjetja, komunalni monopolistični koncesionarji in kar nam bodo novega še izumljali za omrežnine, kanalščino, ekologijo, višjo kakovost, analize, tarifne sisteme in podobne trike.
Potem pa si oni, ki so za to odgovorni, z volitvami smo jih pooblastili in jim zaupali! umivajo roke: »Mi nismo mislili, da bo tako; nismo vedeli, kam to pelje; obljubili so nam to in to; rekli so nam, da je zakonito, da je rešitev evropska…«
Take posle »v blagor« prebivalstva spremljajo po pravilu tudi mafije in multinacionalke.

BENEDIKT XVI. ALI KAJ SE ZDI, DA NI JASNO
V okrožnici Ljubezen v resnici (2009) ima papež Benedikt XVI. odstavek o vodi, v katerem ponavlja, da je dostop do vode univerzalna pravica vseh.
Pri nas je načelno omogočen dostop do vode, vsi občani pa kljub temu še nimajo vode.   Problem ni dostopnost do vode, pač pa zakaj nekateri vode v letu 2010 nimajo in ali ni čas za pošteno zagotovilo, da ne bo kdaj nekdo z vodo obvladoval, pogojeval in izsiljeval naše skupno življenje.
Iz okrožnice navajamo odstavek o trgu, tržnosti, narekovanju cen in podobnem:
»Trg je podvržen načelom tako imenovane menjalne pravičnosti, ki med enakopravnimi subjekti uravnava razmerje med dajanjem in sprejemanjem. Toda družbeni nauk Cerkve je vselej poudarjal pomen delilne ali družbene (socialne) pravičnosti  v samem delovanju trga, pa ne le zato, ker je povezana z najširšo mrežo družbenih in političnih okolij, temveč tudi zaradi odnosov, po katerih se uresničuje. Če bi bil namreč trg prepuščen samemu načelu enakovredne izmenjave dobrin, ne bi mogel skrbeti za družbeno povezanost, ki jo za dobro delovanje vsekakor potrebuje. Brez notranje solidarnosti in vzajemnega zaupanja trg ne more v polnosti opravljati svoje gospodarske dejavnosti. Danes se je prav to zaupanje izgubilo, izguba zaupanja pa je huda izguba.« (gl. Ljubezen v resnici, 35)

O TEHNIČNIH REŠITVAH
Tehnične rešitve niso naloga Cerkve, verskih skupnosti, duhovnikov ali škofov. Papež jih tudi ne ponuja.
Naloga Cerkve in verskih občestev je ista kot drugih civilnih združenj, s to razliko, da ima papež vsekakor najbolj globalen vpogled v dogajanja po svetu, bogatem in revnem, evropskem in zunaj Evrope. Z moralnim in evangeljskim interesom, ko se pogovarjamo o vodi: naj ne bo voda samo razglašena ampak uresničena pravica, tudi za najbolj uboge ali zunaj mestnega dosega živeče.
Ker je voda dobrina vseh in nikogaršnja lastnina.

Gašper Rudolf

PRILOGA STR. 3

POST 2010 »PRI NAS DOMA«

PETI POSTNI TEDEN in CVETNA NEDELJA

SLAVJE

Pred slavjem se pogovorimo, kako smo preživeli dan.
- Začnemo v tišini.
- Tata ali mama prižge vse sveče.
- Se pokrižamo.
- Če se zberemo zvečer,  zmolimo najprej večerno molitev.
- Tata ali mama nas spomni na  postne sklepe. Premislimo.
- Sledi kratka misel (glej spodaj).
- Po njej vsak  zmoli zdravamarijo, ki ji doda vzklik: » ... ki je za nas križan bil.«
- Sklenemo z vzklikom: Tata ali mama: »MOLIMO TE, KRISTUS, IN TE HVALIMO!« Ostali odgovorimo: »KER SI S SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL!«

Ponedeljek
Bog nam je dal dve ušesi in samo ena usta.

Torek
Spominjaj se vse poti, po kateri te je Gospod, tvoj Bog, vodil po puščavi, da bi te ponižal in preizkusil in tako spoznal, kaj je v tvojem srcu, ali boš izpolnjeval njegove zapovedi ali ne. Spoznaj v svojem srcu, da te Gospod, tvoj Bog, vzgaja, kakor mož vzgaja svojega sina! (5 Mz 8,2.5)

Sreda
Človeku, ki se je stalno pritoževal, je rekel učitelj: »Če si nesrečen, pomisli na žirafo z vnetim grlom in na stonogo z žulji na nogah.«

Četrtek
Ne delaj hudega... Pojdi stran od krivice, pa se bo ona umaknila od tebe. (Sir 7,1-2)

Petek
-    Gospod, daj nam jasno spoznati, da smo grešniki in da ne smemo obsojati druge!
-    Prosimo te, usliši nas!
-    Gospod, usliši naše prošnje, da bomo vredni biti tvoji otroci! Prosimo te…

SOBOTA IN CVETNA ALI OLJČNA NEDELJA

 
V času pred velikonočnimi prazniki smo nagovorjeni, da gremo k spovedi. Določimo si dan. Na cvetno nedeljo se udeležimo blagoslova oljčnih vej, ki jih ponesemo tudi bolnim in vsem, ki ne morejo v cerkev, da jih obiščemo ter jim voščimo. Doma se pogovorimo, kako bomo obhajali veliki teden v družini, katerih obredov se bomo udeležili v župniji. Obnovimo postne sklepe glede molitve, odpovedi in dobrih del. Slavje poteka kot ostale dni. Pred njim oljčno vejico zataknemo za križ ali z njo okrasimo postno ikebano.

Ko se je že bližal pobočju Oljske gore, je začela vsa množica učencev z močnim glasom veselo hvaliti Boga za vsa mogočna dela, ki so jih videli. Govorili so: »Blagoslovljen kralj,
ki prihaja v Gospodovem imenu! V nebesih mir in slava na višavah!« Nekaj farizejev iz množice mu je reklo: »Učitelj, pograjaj svoje učence.« In odvrnil jim je: »Povem vam, če ti umolknejo, bodo kamni vpili.« (Lk 19,37-40)

PRILOGA STR. 4

KRISTJANOFOBIJA IN MOLK ZAHODA

V svoji zadnji knjigi francoski pisatelj in intelektualec Renè Guitton, član skupine strokovnjakov Združenih narodov za »Povezovanje kultur«, obsoja molk Zahoda, še posebej Evrope ob nasilju nad kristjani v svetu. Knjiga ima naslov »Kristjanofobija – novo preganjanje«, zanjo je avtor v Franciji prejel nagrado za človekove pravice. O knjigi je nadškof Bruno Forte povedal, da nam predstavi dejansko stanje. Guitton je zbral podatke o preganjanjih kristjanov v mnogih deželah po svetu, še posebej v večinsko muslimanskih okoljih.
Drugi problem je, da o tem molči večina medijev, političnih analitikov in intelektualcev.
Guitton govori o neki vrsti laicističnih predsodkih, ki v javnosti ne branijo kristjanov še posebej, kjer gre za vprašanje človekovih pravic in dostojanstva. Danes veliko govorimo o medreligijskem dialogu, ki pa v izpeljavi in posledično največkrat pomeni izgubo identitete. Gre za resna vprašanja, s katerimi se moramo soočati vsi, predvsem v zavedanju o čem govorimo, ko gre za pravico do verske svobode kristjanov in vseh drugih.

KRIŽ V JAVNIH PROSTORIH

Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je ugodilo pritožbi Italije glede na sodbo, v kateri so zahtevali odstranitev križev iz šolskih učilnic. O vprašanju bo v kratkem razpravljal Veliki svet (sestavlja ga 17 članov), ki bo izdal končno odločitev. O tej novici je italijanski zunanji minister Frattini povedal, da je sodišče upoštevalo razloge, ki jih je predstavila Italija. Gre za velik uspeh, pravi ministrica za šolstvo Gelmini, ker se v tej odločitvi izraža spoštovanje krščanske in kulturne dediščine države.
Primer je sprožila italijanska državljanka Soile Lautsi, finskega porekla, ki je zahtevala od državne šole, katero so obiskovali njeni otroci, da iz učilnic umaknejo križ. Pritožila se je tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je odločilo, da »križi v učilnicah predstavljajo kršenje pravic staršev, da vzgajajo otroke po lastnem prepričanju in kršijo versko svobodo otrok«.

ZNANSTVENO POSVETOVANJE O FATIMSKI VIDKINJI JACINTI MARTO

Ob 100. obletnici rojstva vidkinje Jacinte Marto v Fatimi pripravljajo znanstveno srečanje z naslovom: »Jacinta Marto: od srečanja do sočutja«.
Posvet je priložnost, da se vsebina fatimskega sporočila približa sodobnemu človeku. Pripravili bodo predavanja, molitve, pogovore, kulturne večere in okrogle mize, na katerih bodo sodelovali razni strokovnjaki in umetniki. Pojem sočutja je izhodiščno mesto za razumevanje Jacintine osebnosti in duhovnosti, pa tudi za soočenje z drugimi pojmi: žrtev, smisel trpljenja… Na drugi strani je to priložnost za opredelitev nekaterih sodobnih vidikov sočutja v različnih življenjskih okoliščinah: vzgoji, zdravstvu, duhovnosti, morali, solidarnosti…

Aleš Rupnik

Živali
»Tako,« reče mama, »torej imaš rada Gregorja?«
»Ja, mama, vedno je prijazen in nežen. Pravi mi 'moja miška', 'moja čebelica', 'moj zajček'…«
»Poznam to,« pravi mama, »sčasoma postajajo živali vedno večje: gosi, krave, kamele sloni…«