Oznanila
OZNANILA
GLASILO ŽUPNIJ KAPELA KRISTUS ODREŠENIK KROMBERK OSEK SOLKAN ŠEMPAS ŠEMPETER VOGRSKO
3. POSTNA
7. 3. 2010 // Leto X // Št. 26
UVODNIK
KIP SVOBODE…
Popotnika, ki z ladjo čez Atlantik prihaja v New York, med prvimi pozdravi kip »Svobode«, kot povabilo v svet demokracije in neodvisnosti. Večina tistih, ki so iz različnih razlogov šli v t.i. »Obljubljeno deželo«, danes ve, da živeti v svobodi in demokraciji ni enostavno in kar samo po sebi dano. Ob pogledu na kip »Svobode« je avstrijski psihoterapevt Viktor E. Frankl dodal, da bi na nasprotni obali morali postaviti kip »Odgovornosti«. Danes o vprašanju svobode veliko govorimo, predvsem v povezavi s človekovimi pravicami. Toda, če človek vprašanje svobode omeji na doseganje osebnih potreb in želja, potem to ni več prava svoboda. Odnos do pomembnih vprašanj vsakdanjega življenja lahko izhaja samo iz zavedanja dolžnosti in odgovornosti, ki jo imam. Danes smo osnovne pojme, kot so svoboda, pravice, dolžnosti… v dokajšnji meri zameglili in pomešali, ko lahko vsak dela kar hoče. Nekateri tako opredeljujejo človekovo svobodo.
NE PUSTITE SE MOTITI
Francoski pesnik Jacques Prevert v enem svojih del sarkastično opiše stanje – podobo človeka (Adama in Eve): »Bog, ki preseneti Adama in Evo, jima reče: 'Prosim, nadaljujta. Ne pustita se motiti. Delajta se, kot da ne obstajam'«. Avtor zelo nazorno prikaže resnično stanje človeka, lahko tudi religioznega, v odnosu do Boga. Pri tem ne gre več za militantno – ateistični boj proti Bogu (izgnati Boga iz osebnega in družbenega življenja). Človek danes Boga enostavno ignorira, ga ne potrebuje, ga ni. V smislu te novodobne (New Age) govorice človek postaja Bog samemu sebi, s prilagojenim načinom življenja, brez moralno – etičnih meril, vrednot, pristnih medsebojnih odnosov, ko človek dela, kar hoče. Pa vendar tudi v tem uživanju in potrošništvu, v svetu namišljene svobode, brez obveznosti, človek ni več zadovoljen, kvečjemu izpraznjen in iztrošen.
… KIP ODGOVORNOSTI
Na poti, ob pogledu na kip »Svobode« se moramo zavedati, da še nismo na cilju, ampak pred novo nalogo, da poiščemo kip »Odgovornosti«, ki nam bo znamenje resnične svobode.
Aleš Rupnik
AKCIJA
župnijske Karitas za vse pomoči potrebne družine in posameznike naše župnije, poteka tudi danes. Hvala za Vaš velikodušen dar.
KRIŽEV POT
v petek, 12. marca ob 19. uri vodijo veroučenci 2. in 4. razreda s katehistinjama. Pridite in se pridružite trpečemu Gospodu!
POSTNA DELAVNICA
bo v soboto, 13. marca ob 9.30. Prav lepo povabljeni dragi veročenci, da z narejenim velikonočnim spominkom razveselite naše bolne in osterele brate in sestre.
SREČANJA S STARŠI
Danes nadaljujemo s 3. krogom pogovorov s starši: danes, s ponovitvijo v torek, se srečamo s starši predšolskih otrok in 1. razreda; prihodnjo nedeljo s starši 2. in 3. razreda; 21. marca pa s starši 4. razreda. Z naslednjimi skupinami v aprilu in maju. Nedeljsko srečanje ponovimo naslednji torek takoj po maši.
POSTNA SREČANJA V NOVOGORIŠKEM OKROŽJU
V sredo 10. marca je zadnje postno srečanje. Predstavil ga bo dr. Tadej Strehovec z naslovom Družinski zakonik – dileme in izzivi.
SPOVEDOVANJE
Sosednji spovedniki bodo spovedovali pri nas po urniku, ki je v veži, z začetkom v petek 19. marca (letos je to Dan sprave) in, s presledki, zadnjim dnem spovedovanja v sredo 31. marca zvečer.
Natančnejši urnik in spovedniki so predstavljeni na oglasni deski.
KRIŽEV POT
Križev pot je vsak postni petek ob 18:30.
Pridružimo se!
NAŠI RAJNI
Na Stari gori smo se 3. marca poslovili od Zlatka Roliha (68) z ul. XXX. divizije 5/A.
Naj počiva v Gospodovem miru!
VEROUK
Starše in otroke prosim, da pridete pripravljeni k rednemu verouku in da pri njem zavzeto sodelujete. Radi prihajajte tudi k nedeljski maši!
RAJNI
V Lokah smo 1. marca cerkveno pokopali Pavla Trušnovca, Ajševica 72 (66 let), na Vogrskem pa 2. marca Barbaro Merkelj, Vogrsko 42 (37 dni). Gospod naj ju sprejme v večno veselje; sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje.
KRIŽEV POT
V postu molimo križev pot vsako sredo in petek ob oznanjeni uri, nakar sledi sveta maša. Pridite tudi otroci, da sodelujete!
ZDRŽEK
Ob postnih petkih se radi zdržimo mesnih jedi, lahko pa tudi sladkarij ali drugih dobrot, ki jih imamo radi. Prihranjeno lahko darujemo za lačne in pomoči potrebne. Hvala!
ROMANJE
V Loreto in San Giovanni Rotondo romamo od 26. do 28. aprila. Prostih je le še 25 mest, zato se prijavite takoj (cena romanja 170 € po osebi, ob vpisu 70 €).
JEZUS NAS ŠE NAPREJ LJUBI
Pod tem naslovom s prvoobhajanci in njihovimi starši razmišljamo o zakramentu sprave – spovedi. Višek njegove usmiljene ljubezni doživimo, ko nam skesanim v zakramentu odpusti grehe. Skupaj z družinami prvoobhajancev se pripravljajmo na »velikonočno« spoved, da bo letošnja velika noč pravi župnijski evharistični kongres.
SREČANJA STARŠEV
- v torek 9. marca s prvoobhajanci pri maši ob 18:00 in po njej,
- v sredo 10. marca ob 19:00 starši 1. razreda veroučencev.
ANIN SKLAD
Za družine z več otroki smo v začetku letošnjega posta zbrali 516 €. Bog povrni!
SREČANJA S STARŠI
V Šempasu se s starši birmancev 7. razreda srečamo v ponedeljek, 8. marca. S starši veroučencev 6. in 5. razreda se srečamo v ponedeljek, 15. marca in 4. razreda v torek, 16. marca. Srečanja so ob 19:00.
KARITAS
Srečamo se v torek, 9. marca po maši.
KRIŽEV POT
Na 4. postno nedeljo molitev oblikujejo birmanci (v Šempasu 8. razred), takoj po maši.
SREČANJA
V ponedeljek, 8. marca ob 19:00 za Župnijsko Karitas, v torek, 9. marca ob 19:00 za animacijsko skupino Vere in luči, v četrtek, 11. marca ob 20:00 za starše birmancev.
NAŠI RAJNI
V torek, 23. februarja smo se poslovili od Ivice Šinigoj, Ul. Franca Kramarja 11, v sredo 3. marca pa od Marije Petarin, Ul. Franca Kramarja 14. Naj počivata v miru.
KRIŽEV POT.
V Šempetru je križev pot v postu ob petkih ob 17:30 in ob nedeljah ob 16:00.
POSTNA PREDAVANJA
- Konkatedrala Kristus Odrešenik - sreda, 10. marca ob 19:30 - p. dr. Tadej Strehovec OFM: Družinski zakonik – dileme in izzivi. Lepo vabljeni!
- Grgar - torek, 16. marca ob 19:30 - s. MATEJA KRAŠEVEC, msf in p. MARJAN ČUK, ofm, V odnosih živimo, se gibljemo in smo!
- Mirenski Grad - četrtek, 11. marca ob 20:00 - g. škof Jurij Bizjak, Polno življenje v Svetem pismu.
ANIMATORJI ORATORIJA 2010: »PAZI, ČAS!«
Animatorje in animatorke, dosedanje in nove, vabimo, naj se vključijo v komunikacijsko mrežo za medsebojno sprotno obveščanje.
Navduši še koga. Vsak je dobrodošel!
Prav tako bo v soboto, 13. marca v Vipavskem Križu srečanje za oratorijske animatorje od 9:30 do 12:30, ob 13:00 pa še za voditelje oratorijev.
VERA IN LUČ
V nedeljo, 14. marca bo srečanje goriške skupine Vera in luč v Šempetru ob 15:00.
ZBOROVODJE IN ORGANISTI
Srečamo se v soboto, 20. marca ob 19:30 v konkatedrali.
POMAGAJMO PRIZADETIM V POTRESU NA HAITIJU IN V ČILU
Slovenska Karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana,
TRR : 02140-0015556761
Namen: Haiti, Sklic: 8400
Namen: Čile, Sklic: 6203
PRILOGA – STR. 1
Nadškof Hilarion iz Volokolamska (Rusija)
PREDSTAVITEV
Volokolamsk je mesto, po številu prebivalstva ta čas primerljivo z Novo Gorico, ki pa hitro narašča. Leži sredi evropskega dela Rusije, 119 km zahodno od Moskve. Volokolamsk je med najstarejšimi ruskimi mesti. V dokumentih ga omenjejo že leta 1135. Postavlja se s prestižnim samostanom in nadškofovskim sedežem, ki ga zdaj zaseda v svetu, zlasti v Evropi, znan in ugleden nadškof Hilarion Alfejev, rojen v Moskvi 24. 07.1966.
Pred letošnjim Novim letom je vatikanski dnevnik Osservatore Romano objavil Hilarionovo razmišljanje o Novi Evropi, ki ga povzemamo v nekaj nadaljevanjih na tej strani Oznanil. Zaradi lažjega razumevanja smo nadškofovo besedilo poenostavili, ne da bi okrnili njegovo vsebino in sporočilo.
»KO POTUJEM PO EVROPI,«
piše Hilarion, zlasti po protestantskih deželah, se čudim, kako je ne malo opuščenih cerkva, spremenjenih v razne klube, trgovine in podobno. Prihajam iz dežele, v kateri so bile cerkve več desetletij namenjene za vse kaj drugega kot za zbiranje vernikov. Porušili so nam ogromno cerkva, druge se spremenili v muzeje ateizma, tretje so namenili drugim namenom.
To je počel borbeni ateizem, ki je vladal v Rusiji sedemdeset let in se, ne tako daleč nazaj, tudi zalomil.
Toda kje so razlogi za tako dogajanje v Zahodni Evropi? Kako, da vera v javnosti ni bolj živa? In to prav v času, ko se Evropa utrjuje na političnem, finančnem, ekonomskem in socialnem področju?
NE BOM ODGOVORIL
na vsa ta vprašanja. Omejil se bom na nekaj pripomb o vlogi vere v sodobni Evropi in o njeni vlogi v procesih evropskega združevanja in usklajevanja ter o možnostih, ki jih imajo krščanske Cerkve za razvoj svojih odnosov s svetom. O tem govorim kot pooblaščenec Ruske pravoslavne Cerkve in v svojem imenu ob izkušnjah, ki so dozorele ob srečanjih z drugimi evropskimi kulturami. Ne bom predstavil torej le stališče moje Cerkve, pač pa bom poskusil izraziti tudi osebna spoznanja.
EVROPA JE EDINSTVEN POJAV
Pomislimo samo na narodnostno, jezikovno in kulturno bogastvo Evrope. Če primerjamo njeno ozemlje z drugimi, vidimo, da je sorazmerno majhno, toda v Evropi se prepleta množica različnih kultur, jezikov in stoletnih izročil. V preteklosti so se evropski narodi pogosto spopadali, največkrat zaradi političnih koristi posameznih dežel, izvor spopadov pa je bil, ne tako redko! tudi v kulturi.
Nekateri spopadi so bili zaradi vere, recimo med protestanti in katoličani ali med kristjani in muslimani. Nekatere medverske napetosti so še danes, npr. na Severnem Irskem in na Kosovu.
V obdobju osvajanja kolonij so si mnoge evropske države razdelile velikanska območja pod svoj nadzor zunaj Evrope. Zato so evropske napetosti postale svetovne. Obe svetovni vojni v 20. stoletju sta bili v bistvu spopad med evropskimi državami.
povzel Gašper Rudolf
PRILOGA STR. 2
PRENOS EKOLOŠKE ODGOVORNOSTI NA MLADE
Od mladih ni mogoče zahtevati spoštovanja okolja, če jim družina in družba ne bosta pomagali spoštovati same sebe.
Knjiga narave je edinstvena, tako z vidika okolja kot tudi z vidika osebne, družinske in socialne etike.
Dolžnosti do okolja izhajajo iz dolžnosti do osebe same na sebi in do odnosa z drugimi. Zato spodbujam vzgojo za ekološko odgovornost, ki bi, kot sem nakazal v okrožnici Ljubezen v resnici, varovala pristno »človeško ekologijo« in torej s prenovljenim prepričanjem utrjevala nedotakljivost človeškega življenja na vseh njegovih stopnjah in okoliščinah, dostojanstvo osebe in nenadomestljivost poslanstva družine, v kateri se vzgaja za ljubezen do bližnjega in spoštovanje do narave.
Varovati je treba človeško bogastvo družbe. To bogastvo vrednot izvira iz moralnega zakona in je zapisano v naravni moralni zakon, ki je temelj spoštovanja človeške osebe in stvarstva.
VARSTVO NARAVE NI NADOMESTILO VERE
Končno ne smemo pozabiti izredno zgovornega dejstva, da mnogi najdejo tihoto in mir, se čutijo prenovljene in okrepljene, kadar so v tesnem stiku z lepoto in harmonijo narave. Gre za neke vrste vzajemnost, ko v skrbi za stvarstvo ugotavljamo, da Bog preko stvarstva skrbi za nas. Po drugi strani pravilno pojmovanje človekovega odnosa do okolja ne vodi do postavljanja narave nad človeka. Narava ni pomembnejša od človeške osebe. Kristjani npr. ne priznavamo nekakšne »svetosti« vseh živih bitij. Tako se dopušča prostor novim poganskim poudarkom, ki odrešenje človeka izvajajo iz narave same. Tudi nasprotno stališče povzdigovanja tehnike in človekove moči se konča z atentatom ne samo zoper naravo, ampak tudi zoper samo človekovo dostojanstvo.
ČE ŽELIŠ MIR, VARUJ STVARSTVO
Iskanje miru s strani vseh ljudi dobre bolje bo nedvomno olajšano s skupnim priznanjem odnosa med Bogom, ljudmi in celotnim stvarstvom. Razsvetljeni z Božjim razodetjem in upoštevajoč izročilo Cerkve, kristjani nudijo svoj prispevek.
Vesolje in njegova čudesa pojmujejo v luči Očetovega stvariteljskega dela in odrešenjskega dela Kristusa, ki je s svojo smrtjo in vstajenjem spravil z Bogom, »kar je na zemlji in kar je v nebesih« (Kol 1,20).
Varovanje naravnega okolja zaradi izgradnje sveta miru je zato dolžnost slehernega človeka. To je nujen izziv, s katerim se je treba soočiti s prenovljenim skupnim prizadevanjem. Hkrati pa je to tudi previdnostna priložnost, da bi novim rodovom posredovali boljšo prihodnost za vse. Tega naj se zavedajo voditelji narodov in vsi, ki jih na kakršni koli ravni skrbi usoda človeštva.
Varovanje stvarstva in udejanjanje miru sta resničnosti, ki sta medsebojno notranje povezani! Zato vabim vernike, naj prosijo Boga, vsemogočnega Stvarnika in usmiljenega Očeta, da bi sleherni mož in žena sprejela in živela poziv: Če želiš gojiti mir, varuj stvarstvo.
Papež Benedikt XVI.
PRILOGA STR. 3
Pred slavjem se pogovorimo o odnosih minulega dneva.
- Slavje začnemo v tišini.
- Tata ali mama v tišini prižge tri sveče.
- Se pokrižamo.
- Če se zberemo zvečer, najprej zmolimo večerno molitev.
- Spomnimo se dobrih sklepov, ki smo jih naredili v začetku posta in preverimo, kako nam gre.
- Sledi trenutek tišine.
- Kratka misel, pripravljena za vsak dan v tednu (glej spodaj!).
- Po njej vsak član družine zmoli zdravamarijo, ki ji doda vzklik: » ... ki je za nas s trnjem kronan bil.«
- Sklenemo z vzklikom: Tata ali mama: »MOLIMO TE, KRISTUS, IN TE HVALIMO!« Ostali odgovorimo: »KER SI S SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL!«
Ponedeljek
Tedaj je Peter rekel Jezusu: »Gospod, kolikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene? Do sedemkrat?« Jezus mu je dejal: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat.« (Mt 18,21-22)
Torek
Niti ena težava ne bo rešena, dokler križem rok pričakujemo, da bo kar Bog poskrbel za to.
Sreda
Zlato pravilo: »Kakor hočete, da bi ljudje storili vam, storite vi njim.« (Lk 6,31)
Četrtek
Ena dobra beseda velja za tri mesece dobrote; ena huda beseda je kot šest mesecev mraza.
Petek
Gospod je moja luč in moja rešitev, koga bi se moral bati? Gospod je trdnjava mojega življenja, pred kom bi moral trepetati? (Ps 27,1)
Sobota
Če si molil za mir, se trudi, da boš okrog sebe ustvarjal mir in prijateljstvo. Če si molil za pravico, moraš postati pravičen. Če si molil za trpeče, ne pozabi, da te čakajo.
Nedelja – 4. postna
Jezus je povedal zgodbo: Bila sta dva sinova. Mlajši je rekel Očetu: »Oče, daj mi del premoženja, ki mi gre!« Ko mu ga je oče dal, je fant takoj odpotoval v daljno deželo. Tam je z razpuščenim življenjem vse zapravil. Končal je od vseh zavržen kot svinjski pastir. Na paši je sam pri sebi rekel: »Koliko najemnikov mojega očeta ima kruha, kolikor hočejo, jaz pa tukaj umiram od lakote. Vem, kaj bom napravil: Vrnil se bom k Očetu in mu rekel. Oče, grešil sem zoper nebesa in zoper tebe… (Prim. Lk 15).
PRILOGA STR. 4
OHRANJANJE VREDNOT
»Potrebujemo novo generacijo krščanskih politikov. Zato se morajo laiki dejavno vključiti v družbeno življenje, še posebej, ko gre za ohranjanje vrednot« je v nagovoru na letnem srečanju italijanskih politikov: »Rete Italia« povedal kardinal Bertone. »Dostojanstvo človeka, solidarnost in subsidiarnost so temelj iz katerega izhajajo skupne dobrine.«
KRIZA POLITIKE
»Je politika umazana?« Kardinal Bertone je navajal enega od spisov don Luigija Sturza iz leta 1942: »Politika ni umazana stvar. Pij XI. jo je imenoval 'znamenje ljubezni do bližnjega'.« V današnji družbi ne smemo kar nasplošno obsojati politike, ki je res v marsičem pokvarjena, kar je znamenje krhkosti človeka.
MLADI V POLITIKI
V današnjem svetu se vloga mladih v politiki izraža v dveh smereh: prvo je zaupanje v boljšo prihodnost, drugo pa je ravnodušnost za dogajanje v svetu, ki se vse bolj zapira pred spremembami.
Mladi niso le opazovalci, ampak so glavni nosilec dogajanja, ki ni obrnjeno zgolj v preteklost in se prilagaja sedanjosti, ampak zna projektivno razmišljati tudi o prihodnosti. Nagovarjata nas dva politična modela iz XVI. stoletja: Thomasa Moora, ki predlaga politiko v smislu človekove odprtosti do Boga in človeka (solidarnosti in subsidiarnosti) in model Niccola Macchiavellija, ki temelji zgolj na človekovem uživanju (utilitarizem) in potrošništvu.
SOLIDARNOST ZA JUTRI
Ob današnjih izzivih Cerkev ne predlaga univerzalne rešitve. Kristjani morajo razpoznavati znamenja časa in ovrednotiti načela, merila in smernice, ki jih predlaga cerkveni socialni nauk. Danes se politiki srečujejo z zavajajočo podobo o trenutnem uspehu, zato je njihova naloga, da pozornost usmerijo v projekte, ki bodo omogočali stabilno prihodnost in temeljijo na skupnih vrednotah.
V Nemčiji poleg akcije »Post brez avtomobila«, s katero v mestih spodbujajo k uporabi javnih prevoznih sredstev, vsako leto na pepelnično sredo organizirajo srečanja za umetnike. V Münchnu so letos pripravili 55. srečanje, na katerem so sodelovali nadškof Marx in bavarski minister za znanost in umetnost Wolfgang Heubisch. Mašo so z glasbenimi prispevki, besedili in molitvami oblikovali umetniki.
Različne in zanimive pobude so pripravili mladi: v Erfurtu (nekdanja Vzhodna Nemčija) vsak petek v postu na ploščadi pred stolnico uprizorijo Pasijon, pri katerem se vsi navzoči dejansko premikajo od postaje do postaje. Pasijon sestavlja osem postaj s predgovorom in epilogom. »Kristusov Pasijon ni zgodovinska predstava iz preteklosti, ampak želimo to sporočilo umestiti v svet sodobnega človeka«, je o projektu povedala s. Ulrike Harnisch, ena od avtoric omenjenega dela.
Aleš Rupnik
Med ženskami
Prijateljici se pogovarjata in ena reče: »Si slišala, da se je Cvetka sprla s sodelavko?«
»Res? Zakaj pa?«
»Cvetka jo je vprašala, ali ugane, koliko je stara.«
»Ja in potem?«
»Nič! Uganila je!«
KO DELAM KAR HOČEM
KIP SVOBODE…
Popotnika, ki z ladjo čez Atlantik prihaja v New York, med prvimi pozdravi kip »Svobode«, kot povabilo v svet demokracije in neodvisnosti. Večina tistih, ki so iz različnih razlogov šli v t.i. »Obljubljeno deželo«, danes ve, da živeti v svobodi in demokraciji ni enostavno in kar samo po sebi dano. Ob pogledu na kip »Svobode« je avstrijski psihoterapevt Viktor E. Frankl dodal, da bi na nasprotni obali morali postaviti kip »Odgovornosti«. Danes o vprašanju svobode veliko govorimo, predvsem v povezavi s človekovimi pravicami. Toda, če človek vprašanje svobode omeji na doseganje osebnih potreb in želja, potem to ni več prava svoboda. Odnos do pomembnih vprašanj vsakdanjega življenja lahko izhaja samo iz zavedanja dolžnosti in odgovornosti, ki jo imam. Danes smo osnovne pojme, kot so svoboda, pravice, dolžnosti… v dokajšnji meri zameglili in pomešali, ko lahko vsak dela kar hoče. Nekateri tako opredeljujejo človekovo svobodo.
NE PUSTITE SE MOTITI
Francoski pesnik Jacques Prevert v enem svojih del sarkastično opiše stanje – podobo človeka (Adama in Eve): »Bog, ki preseneti Adama in Evo, jima reče: 'Prosim, nadaljujta. Ne pustita se motiti. Delajta se, kot da ne obstajam'«. Avtor zelo nazorno prikaže resnično stanje človeka, lahko tudi religioznega, v odnosu do Boga. Pri tem ne gre več za militantno – ateistični boj proti Bogu (izgnati Boga iz osebnega in družbenega življenja). Človek danes Boga enostavno ignorira, ga ne potrebuje, ga ni. V smislu te novodobne (New Age) govorice človek postaja Bog samemu sebi, s prilagojenim načinom življenja, brez moralno – etičnih meril, vrednot, pristnih medsebojnih odnosov, ko človek dela, kar hoče. Pa vendar tudi v tem uživanju in potrošništvu, v svetu namišljene svobode, brez obveznosti, človek ni več zadovoljen, kvečjemu izpraznjen in iztrošen.
… KIP ODGOVORNOSTI
Na poti, ob pogledu na kip »Svobode« se moramo zavedati, da še nismo na cilju, ampak pred novo nalogo, da poiščemo kip »Odgovornosti«, ki nam bo znamenje resnične svobode.
Aleš Rupnik
KAPELA
AKCIJA
župnijske Karitas za vse pomoči potrebne družine in posameznike naše župnije, poteka tudi danes. Hvala za Vaš velikodušen dar.
KRIŽEV POT
v petek, 12. marca ob 19. uri vodijo veroučenci 2. in 4. razreda s katehistinjama. Pridite in se pridružite trpečemu Gospodu!
POSTNA DELAVNICA
bo v soboto, 13. marca ob 9.30. Prav lepo povabljeni dragi veročenci, da z narejenim velikonočnim spominkom razveselite naše bolne in osterele brate in sestre.
KRISTUS ODREŠENIK
SREČANJA S STARŠI
Danes nadaljujemo s 3. krogom pogovorov s starši: danes, s ponovitvijo v torek, se srečamo s starši predšolskih otrok in 1. razreda; prihodnjo nedeljo s starši 2. in 3. razreda; 21. marca pa s starši 4. razreda. Z naslednjimi skupinami v aprilu in maju. Nedeljsko srečanje ponovimo naslednji torek takoj po maši.
POSTNA SREČANJA V NOVOGORIŠKEM OKROŽJU
V sredo 10. marca je zadnje postno srečanje. Predstavil ga bo dr. Tadej Strehovec z naslovom Družinski zakonik – dileme in izzivi.
SPOVEDOVANJE
Sosednji spovedniki bodo spovedovali pri nas po urniku, ki je v veži, z začetkom v petek 19. marca (letos je to Dan sprave) in, s presledki, zadnjim dnem spovedovanja v sredo 31. marca zvečer.
Natančnejši urnik in spovedniki so predstavljeni na oglasni deski.
KRIŽEV POT
Križev pot je vsak postni petek ob 18:30.
Pridružimo se!
NAŠI RAJNI
Na Stari gori smo se 3. marca poslovili od Zlatka Roliha (68) z ul. XXX. divizije 5/A.
Naj počiva v Gospodovem miru!
KROMBERK IN VOGRSKO
VEROUK
Starše in otroke prosim, da pridete pripravljeni k rednemu verouku in da pri njem zavzeto sodelujete. Radi prihajajte tudi k nedeljski maši!
RAJNI
V Lokah smo 1. marca cerkveno pokopali Pavla Trušnovca, Ajševica 72 (66 let), na Vogrskem pa 2. marca Barbaro Merkelj, Vogrsko 42 (37 dni). Gospod naj ju sprejme v večno veselje; sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje.
KRIŽEV POT
V postu molimo križev pot vsako sredo in petek ob oznanjeni uri, nakar sledi sveta maša. Pridite tudi otroci, da sodelujete!
ZDRŽEK
Ob postnih petkih se radi zdržimo mesnih jedi, lahko pa tudi sladkarij ali drugih dobrot, ki jih imamo radi. Prihranjeno lahko darujemo za lačne in pomoči potrebne. Hvala!
ROMANJE
V Loreto in San Giovanni Rotondo romamo od 26. do 28. aprila. Prostih je le še 25 mest, zato se prijavite takoj (cena romanja 170 € po osebi, ob vpisu 70 €).
SOLKAN
JEZUS NAS ŠE NAPREJ LJUBI
Pod tem naslovom s prvoobhajanci in njihovimi starši razmišljamo o zakramentu sprave – spovedi. Višek njegove usmiljene ljubezni doživimo, ko nam skesanim v zakramentu odpusti grehe. Skupaj z družinami prvoobhajancev se pripravljajmo na »velikonočno« spoved, da bo letošnja velika noč pravi župnijski evharistični kongres.
SREČANJA STARŠEV
- v torek 9. marca s prvoobhajanci pri maši ob 18:00 in po njej,
- v sredo 10. marca ob 19:00 starši 1. razreda veroučencev.
ANIN SKLAD
Za družine z več otroki smo v začetku letošnjega posta zbrali 516 €. Bog povrni!
ŠEMPAS – OSEK
SREČANJA S STARŠI
V Šempasu se s starši birmancev 7. razreda srečamo v ponedeljek, 8. marca. S starši veroučencev 6. in 5. razreda se srečamo v ponedeljek, 15. marca in 4. razreda v torek, 16. marca. Srečanja so ob 19:00.
KARITAS
Srečamo se v torek, 9. marca po maši.
KRIŽEV POT
Na 4. postno nedeljo molitev oblikujejo birmanci (v Šempasu 8. razred), takoj po maši.
ŠEMPETER
SREČANJA
V ponedeljek, 8. marca ob 19:00 za Župnijsko Karitas, v torek, 9. marca ob 19:00 za animacijsko skupino Vere in luči, v četrtek, 11. marca ob 20:00 za starše birmancev.
NAŠI RAJNI
V torek, 23. februarja smo se poslovili od Ivice Šinigoj, Ul. Franca Kramarja 11, v sredo 3. marca pa od Marije Petarin, Ul. Franca Kramarja 14. Naj počivata v miru.
KRIŽEV POT.
V Šempetru je križev pot v postu ob petkih ob 17:30 in ob nedeljah ob 16:00.
SKUPNA OZNANILA
POSTNA PREDAVANJA
- Konkatedrala Kristus Odrešenik - sreda, 10. marca ob 19:30 - p. dr. Tadej Strehovec OFM: Družinski zakonik – dileme in izzivi. Lepo vabljeni!
- Grgar - torek, 16. marca ob 19:30 - s. MATEJA KRAŠEVEC, msf in p. MARJAN ČUK, ofm, V odnosih živimo, se gibljemo in smo!
- Mirenski Grad - četrtek, 11. marca ob 20:00 - g. škof Jurij Bizjak, Polno življenje v Svetem pismu.
ANIMATORJI ORATORIJA 2010: »PAZI, ČAS!«
Animatorje in animatorke, dosedanje in nove, vabimo, naj se vključijo v komunikacijsko mrežo za medsebojno sprotno obveščanje.
Navduši še koga. Vsak je dobrodošel!
Prav tako bo v soboto, 13. marca v Vipavskem Križu srečanje za oratorijske animatorje od 9:30 do 12:30, ob 13:00 pa še za voditelje oratorijev.
VERA IN LUČ
V nedeljo, 14. marca bo srečanje goriške skupine Vera in luč v Šempetru ob 15:00.
ZBOROVODJE IN ORGANISTI
Srečamo se v soboto, 20. marca ob 19:30 v konkatedrali.
POMAGAJMO PRIZADETIM V POTRESU NA HAITIJU IN V ČILU
Slovenska Karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana,
TRR : 02140-0015556761
Namen: Haiti, Sklic: 8400
Namen: Čile, Sklic: 6203
PRILOGA – STR. 1
Nadškof Hilarion iz Volokolamska (Rusija)
O EVROPSKEM ZASTRAŠEVANJU
POVZETEK (1)
PREDSTAVITEVVolokolamsk je mesto, po številu prebivalstva ta čas primerljivo z Novo Gorico, ki pa hitro narašča. Leži sredi evropskega dela Rusije, 119 km zahodno od Moskve. Volokolamsk je med najstarejšimi ruskimi mesti. V dokumentih ga omenjejo že leta 1135. Postavlja se s prestižnim samostanom in nadškofovskim sedežem, ki ga zdaj zaseda v svetu, zlasti v Evropi, znan in ugleden nadškof Hilarion Alfejev, rojen v Moskvi 24. 07.1966.
Pred letošnjim Novim letom je vatikanski dnevnik Osservatore Romano objavil Hilarionovo razmišljanje o Novi Evropi, ki ga povzemamo v nekaj nadaljevanjih na tej strani Oznanil. Zaradi lažjega razumevanja smo nadškofovo besedilo poenostavili, ne da bi okrnili njegovo vsebino in sporočilo.
»KO POTUJEM PO EVROPI,«
piše Hilarion, zlasti po protestantskih deželah, se čudim, kako je ne malo opuščenih cerkva, spremenjenih v razne klube, trgovine in podobno. Prihajam iz dežele, v kateri so bile cerkve več desetletij namenjene za vse kaj drugega kot za zbiranje vernikov. Porušili so nam ogromno cerkva, druge se spremenili v muzeje ateizma, tretje so namenili drugim namenom.
To je počel borbeni ateizem, ki je vladal v Rusiji sedemdeset let in se, ne tako daleč nazaj, tudi zalomil.
Toda kje so razlogi za tako dogajanje v Zahodni Evropi? Kako, da vera v javnosti ni bolj živa? In to prav v času, ko se Evropa utrjuje na političnem, finančnem, ekonomskem in socialnem področju?
NE BOM ODGOVORIL
na vsa ta vprašanja. Omejil se bom na nekaj pripomb o vlogi vere v sodobni Evropi in o njeni vlogi v procesih evropskega združevanja in usklajevanja ter o možnostih, ki jih imajo krščanske Cerkve za razvoj svojih odnosov s svetom. O tem govorim kot pooblaščenec Ruske pravoslavne Cerkve in v svojem imenu ob izkušnjah, ki so dozorele ob srečanjih z drugimi evropskimi kulturami. Ne bom predstavil torej le stališče moje Cerkve, pač pa bom poskusil izraziti tudi osebna spoznanja.
EVROPA JE EDINSTVEN POJAV
Pomislimo samo na narodnostno, jezikovno in kulturno bogastvo Evrope. Če primerjamo njeno ozemlje z drugimi, vidimo, da je sorazmerno majhno, toda v Evropi se prepleta množica različnih kultur, jezikov in stoletnih izročil. V preteklosti so se evropski narodi pogosto spopadali, največkrat zaradi političnih koristi posameznih dežel, izvor spopadov pa je bil, ne tako redko! tudi v kulturi.
Nekateri spopadi so bili zaradi vere, recimo med protestanti in katoličani ali med kristjani in muslimani. Nekatere medverske napetosti so še danes, npr. na Severnem Irskem in na Kosovu.
V obdobju osvajanja kolonij so si mnoge evropske države razdelile velikanska območja pod svoj nadzor zunaj Evrope. Zato so evropske napetosti postale svetovne. Obe svetovni vojni v 20. stoletju sta bili v bistvu spopad med evropskimi državami.
povzel Gašper Rudolf
PRILOGA STR. 2
ČE ŽELIŠ GOJITI MIR, VARUJ STVARSTVO (6)
IZ PAPEŽEVE POSLANICE ZA SVETOVNI DAN MIRU 2010 – ZADNJI DEL
PRENOS EKOLOŠKE ODGOVORNOSTI NA MLADE
Od mladih ni mogoče zahtevati spoštovanja okolja, če jim družina in družba ne bosta pomagali spoštovati same sebe.
Knjiga narave je edinstvena, tako z vidika okolja kot tudi z vidika osebne, družinske in socialne etike.
Dolžnosti do okolja izhajajo iz dolžnosti do osebe same na sebi in do odnosa z drugimi. Zato spodbujam vzgojo za ekološko odgovornost, ki bi, kot sem nakazal v okrožnici Ljubezen v resnici, varovala pristno »človeško ekologijo« in torej s prenovljenim prepričanjem utrjevala nedotakljivost človeškega življenja na vseh njegovih stopnjah in okoliščinah, dostojanstvo osebe in nenadomestljivost poslanstva družine, v kateri se vzgaja za ljubezen do bližnjega in spoštovanje do narave.
Varovati je treba človeško bogastvo družbe. To bogastvo vrednot izvira iz moralnega zakona in je zapisano v naravni moralni zakon, ki je temelj spoštovanja človeške osebe in stvarstva.
VARSTVO NARAVE NI NADOMESTILO VERE
Končno ne smemo pozabiti izredno zgovornega dejstva, da mnogi najdejo tihoto in mir, se čutijo prenovljene in okrepljene, kadar so v tesnem stiku z lepoto in harmonijo narave. Gre za neke vrste vzajemnost, ko v skrbi za stvarstvo ugotavljamo, da Bog preko stvarstva skrbi za nas. Po drugi strani pravilno pojmovanje človekovega odnosa do okolja ne vodi do postavljanja narave nad človeka. Narava ni pomembnejša od človeške osebe. Kristjani npr. ne priznavamo nekakšne »svetosti« vseh živih bitij. Tako se dopušča prostor novim poganskim poudarkom, ki odrešenje človeka izvajajo iz narave same. Tudi nasprotno stališče povzdigovanja tehnike in človekove moči se konča z atentatom ne samo zoper naravo, ampak tudi zoper samo človekovo dostojanstvo.
ČE ŽELIŠ MIR, VARUJ STVARSTVO
Iskanje miru s strani vseh ljudi dobre bolje bo nedvomno olajšano s skupnim priznanjem odnosa med Bogom, ljudmi in celotnim stvarstvom. Razsvetljeni z Božjim razodetjem in upoštevajoč izročilo Cerkve, kristjani nudijo svoj prispevek.
Vesolje in njegova čudesa pojmujejo v luči Očetovega stvariteljskega dela in odrešenjskega dela Kristusa, ki je s svojo smrtjo in vstajenjem spravil z Bogom, »kar je na zemlji in kar je v nebesih« (Kol 1,20).
Varovanje naravnega okolja zaradi izgradnje sveta miru je zato dolžnost slehernega človeka. To je nujen izziv, s katerim se je treba soočiti s prenovljenim skupnim prizadevanjem. Hkrati pa je to tudi previdnostna priložnost, da bi novim rodovom posredovali boljšo prihodnost za vse. Tega naj se zavedajo voditelji narodov in vsi, ki jih na kakršni koli ravni skrbi usoda človeštva.
Varovanje stvarstva in udejanjanje miru sta resničnosti, ki sta medsebojno notranje povezani! Zato vabim vernike, naj prosijo Boga, vsemogočnega Stvarnika in usmiljenega Očeta, da bi sleherni mož in žena sprejela in živela poziv: Če želiš gojiti mir, varuj stvarstvo.
Papež Benedikt XVI.
PRILOGA STR. 3
»PRI NAS DOMA«
TRETJI POSTNI TEDEN 2010
VZOREC SLAVJA TRETJEGA TEDNA
Pred slavjem se pogovorimo o odnosih minulega dneva.- Slavje začnemo v tišini.
- Tata ali mama v tišini prižge tri sveče.
- Se pokrižamo.
- Če se zberemo zvečer, najprej zmolimo večerno molitev.
- Spomnimo se dobrih sklepov, ki smo jih naredili v začetku posta in preverimo, kako nam gre.
- Sledi trenutek tišine.
- Kratka misel, pripravljena za vsak dan v tednu (glej spodaj!).
- Po njej vsak član družine zmoli zdravamarijo, ki ji doda vzklik: » ... ki je za nas s trnjem kronan bil.«
- Sklenemo z vzklikom: Tata ali mama: »MOLIMO TE, KRISTUS, IN TE HVALIMO!« Ostali odgovorimo: »KER SI S SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL!«
Ponedeljek
Tedaj je Peter rekel Jezusu: »Gospod, kolikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene? Do sedemkrat?« Jezus mu je dejal: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat.« (Mt 18,21-22)
Torek
Niti ena težava ne bo rešena, dokler križem rok pričakujemo, da bo kar Bog poskrbel za to.
Sreda
Zlato pravilo: »Kakor hočete, da bi ljudje storili vam, storite vi njim.« (Lk 6,31)
Četrtek
Ena dobra beseda velja za tri mesece dobrote; ena huda beseda je kot šest mesecev mraza.
Petek
Gospod je moja luč in moja rešitev, koga bi se moral bati? Gospod je trdnjava mojega življenja, pred kom bi moral trepetati? (Ps 27,1)
Sobota
Če si molil za mir, se trudi, da boš okrog sebe ustvarjal mir in prijateljstvo. Če si molil za pravico, moraš postati pravičen. Če si molil za trpeče, ne pozabi, da te čakajo.
Nedelja – 4. postna
Jezus je povedal zgodbo: Bila sta dva sinova. Mlajši je rekel Očetu: »Oče, daj mi del premoženja, ki mi gre!« Ko mu ga je oče dal, je fant takoj odpotoval v daljno deželo. Tam je z razpuščenim življenjem vse zapravil. Končal je od vseh zavržen kot svinjski pastir. Na paši je sam pri sebi rekel: »Koliko najemnikov mojega očeta ima kruha, kolikor hočejo, jaz pa tukaj umiram od lakote. Vem, kaj bom napravil: Vrnil se bom k Očetu in mu rekel. Oče, grešil sem zoper nebesa in zoper tebe… (Prim. Lk 15).
PRILOGA STR. 4
POLITIKA ZA SKUPNO DOBRO
OHRANJANJE VREDNOT
»Potrebujemo novo generacijo krščanskih politikov. Zato se morajo laiki dejavno vključiti v družbeno življenje, še posebej, ko gre za ohranjanje vrednot« je v nagovoru na letnem srečanju italijanskih politikov: »Rete Italia« povedal kardinal Bertone. »Dostojanstvo človeka, solidarnost in subsidiarnost so temelj iz katerega izhajajo skupne dobrine.«
KRIZA POLITIKE
»Je politika umazana?« Kardinal Bertone je navajal enega od spisov don Luigija Sturza iz leta 1942: »Politika ni umazana stvar. Pij XI. jo je imenoval 'znamenje ljubezni do bližnjega'.« V današnji družbi ne smemo kar nasplošno obsojati politike, ki je res v marsičem pokvarjena, kar je znamenje krhkosti človeka.
MLADI V POLITIKI
V današnjem svetu se vloga mladih v politiki izraža v dveh smereh: prvo je zaupanje v boljšo prihodnost, drugo pa je ravnodušnost za dogajanje v svetu, ki se vse bolj zapira pred spremembami.
Mladi niso le opazovalci, ampak so glavni nosilec dogajanja, ki ni obrnjeno zgolj v preteklost in se prilagaja sedanjosti, ampak zna projektivno razmišljati tudi o prihodnosti. Nagovarjata nas dva politična modela iz XVI. stoletja: Thomasa Moora, ki predlaga politiko v smislu človekove odprtosti do Boga in človeka (solidarnosti in subsidiarnosti) in model Niccola Macchiavellija, ki temelji zgolj na človekovem uživanju (utilitarizem) in potrošništvu.
SOLIDARNOST ZA JUTRI
Ob današnjih izzivih Cerkev ne predlaga univerzalne rešitve. Kristjani morajo razpoznavati znamenja časa in ovrednotiti načela, merila in smernice, ki jih predlaga cerkveni socialni nauk. Danes se politiki srečujejo z zavajajočo podobo o trenutnem uspehu, zato je njihova naloga, da pozornost usmerijo v projekte, ki bodo omogočali stabilno prihodnost in temeljijo na skupnih vrednotah.
UMETNIKI, MLADI
V Nemčiji poleg akcije »Post brez avtomobila«, s katero v mestih spodbujajo k uporabi javnih prevoznih sredstev, vsako leto na pepelnično sredo organizirajo srečanja za umetnike. V Münchnu so letos pripravili 55. srečanje, na katerem so sodelovali nadškof Marx in bavarski minister za znanost in umetnost Wolfgang Heubisch. Mašo so z glasbenimi prispevki, besedili in molitvami oblikovali umetniki.
Različne in zanimive pobude so pripravili mladi: v Erfurtu (nekdanja Vzhodna Nemčija) vsak petek v postu na ploščadi pred stolnico uprizorijo Pasijon, pri katerem se vsi navzoči dejansko premikajo od postaje do postaje. Pasijon sestavlja osem postaj s predgovorom in epilogom. »Kristusov Pasijon ni zgodovinska predstava iz preteklosti, ampak želimo to sporočilo umestiti v svet sodobnega človeka«, je o projektu povedala s. Ulrike Harnisch, ena od avtoric omenjenega dela.
Aleš Rupnik
Med ženskami
Prijateljici se pogovarjata in ena reče: »Si slišala, da se je Cvetka sprla s sodelavko?«
»Res? Zakaj pa?«
»Cvetka jo je vprašala, ali ugane, koliko je stara.«
»Ja in potem?«
»Nič! Uganila je!«