PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

                  Vinko Paljk

PRILOGA – STR. 1

OGLEJ OD ATILE DO LANGOBARDOV (4)

Za nazadnje nakazano kratko bizantinsko obdobje v Ogleju (540 oz. 552 – 568) ohranjeni viri kažejo na ponoven dvig pomena Ogleja kot cerkvenega in verskega središča. Vzrok temu je zapleten spor in nato shizma (krivoverstvo) “Treh poglavij”, ki smo ju pred časom že obravnavali.
Tedanji oglejski škof Macedonij (539-557) se je skupaj z milanskim metropolitom Dacijem postavil na čelo odpora v severni Italiji proti ediktu “Treh poglavij”, s katerim je Justinijan samovoljno posegal v odločitve IV. ekumenskega koncila v Kalcedonu (451) in omahljivemu papežu Vigiliju, ki je zdaj sodeloval z Justinijanom, zdaj pa mu nasprotoval. Macedonijev naslednjik Pavlin (557-569) je ob izvolitvi dokončno prelomil s papežem in Carigradom ter stopil na stran krivovercev, hkrati pa je bil oklican za patriarha. Obenem pa si je z milanskimi metropoliti delil prvenstvo v shizmatičnem gibanju. Shizmatiki so imeli dovolj moči, da v letih 558-559 proti njim bizantinska oblast v osebah Narzesa (vrhovni bizantinski oblastnik v Italiji), Janeza (oblastnik v Ogleju) in njegovega brata Valerijana ni mogla storiti ničesar. Še več Janeza so celo izobčili iz svoje Cerkve.
K “neučinkovitosti” bizantinskih oblasti je verjetno prispevala tudi prisotnost Frankov v delih severne Italije, ki so jih zasedli med gotsko vojno. Franki namreč tedaj še niso imeli razčiščenih pojmov o “Treh poglavjih”, zato je grozila nevarnost, da bi se jim pridružila shizmatična severna Italija, kar bi porušilo bizantinsko zasedbo v Italiji. Oglej je verjetno bil tudi eno od izhodišč bizantinskih pohodov, s katerimi so do leta 562/563 izrinili Franke iz severne Italije.
Že kmalu za tem je mesto doletela nesreča, ki je pomenila konec rimsko-poznoantične faze Ogleja. Leta 568 je v Italijo iz Panonije vdrl Alboin s svojimi Langobardi. Vse kaže, da je tedaj bizantinska posadka zanemarila svoje dolžnosti in tako ali tako shizmatično mesto prepustila napadalcu, pred katerim se je patriarh Pavlin s cerkvenimi zakladi umaknil v utrjeni Gradež. Nekatera znamenja pa kažejo, da mesto niti po tem dogodku ni povsem opustelo. Arheološke najdbe iz neposredne bližine kažejo na obstoj langobardske rodovne skupine – fare, ki bi lahko nadzorovala pot od langobardskega Ogleja proti bizantinskemu Gradežu. Po zmagi pravoverja v Gradežu leta 607 so shizmatiki “Treh poglavij” prav v Ogleju ustoličili svojega shizmatičnega patriarha. Tudi potem ko je leta 628 iz Gradeža k Langobardom pobegnil patriarh Fortunat, ki je s pučem poizkusil ponovno vpeljati shizmo, ne on in ne njegovi naslednjiki niso bivali v Ogleju čeprav bi lahko. Raje so do srede 8. stol. bivali v Krminu, kjer so bili na varnem pred bizantinskimi napadi. Nato so se preselili v Čedad in od tam v Videm.
(Konec)

Miloš Fon

PRILOGA STR. 2

IZ DRUGEGA DELA PSTIRSKEGA PISMA SLOVENSKIH ŠKOFOV ZA LETOŠNJI POST

O NEDELJI IN NEDELJSKI MAŠI
Pokojni papež Janez Pavel II. nas spodbuja: »Nedeljska evharistija je privilegiran kraj, na katerem se občestvo neprestano oznanja in goji. Prav z udeležbo pri evharistiji postane Gospodov dan tudi dan Cerkve, ki more na ta način učinkovito izpolnjevati svojo vlogo kot zakrament edinosti.«
Cerkev se najbolj uresničuje prav pri nedeljski sveti maši, ko je zbrano živo jedro župnijskega občestva. Ko kot občestvo obhajate evharistijo, vas evharistija gradi kot Cerkev. Zato je vsako nedeljsko obhajanje svete maše »mali evharistični kongres«.

VESELJE, DA SMO KRISTJANI
Če sta Gospodov dan in sveta maša skupaj tako velik duhovni zaklad za občestvo župnije, Cerkve in za ves svet, potem je nedeljsko mašo premalo imenovati »nedeljska dolžnost«. Ali zakonca, ki se iskreno ljubita, doživljata svoje skupno življenje kot dolžnost? Nikakor! Ljubezni se ne dá zapovedati ne izsiliti, še manj kupiti. Tako je tudi nedeljska maša za kristjana mnogo več kot dolžnost, je pravica. In še več, je najdragocenejši dar ponavzočene Božje ljubezni, ki se je razodela na viden način v življenju, trpljenju, smrti in vstajenju Jezusa Kristusa. In prav to potrjujete pri maši, ko v moči svoje vere na mašnikov vzklik »Skrivnost vere!« odgovorite: »Tvojo smrt oznanjamo, Gospod, in tvoje vstajenje slavimo, dokler ne prideš v slavi.«
Biti zakramentalno navzoč pri njegovi smrti »za nas« – je čast in ne dolžnost. Biti pri odprtem praznem grobu kot znamenju vstajenja – to je prej sreča kakor obveznost. Biti gost pri zadnji večerji – to je prej radost kakor prisila. Vse to je milost ljubečega srečanja med nami in Bogom, ki pod podobo kruha in vina sestopi k nam.
Zato vas, drago Božje ljudstvo, vabimo, da v pripravi na evharistični kongres poživite svoje obhajanje maše in se je udeležujete tudi med tednom. Vzemite si za nalogo nove evangelizacije, da boste po družinah, med znanci in prijatelji spodbujali drug drugega. Tudi oddaljenih, ki so morda že izgubili občutek za nedeljsko mašo, ne obsojajte, marveč jih s prijaznim vabilom opogumite. Ko bodo spet doživeli srečanje z živim Bogom, vam bodo hvaležni.

LETOŠNJI POST IN EVHARISTIČNI KONGRES V JUNIJU
Dragi bratje in sestre, škofje vam želimo duhovno bogat postni čas, v katerem naj se poglobi in zori vaša evharistična vera in raste veselje nad Jezusovo bližino. V nedeljskih bogoslužjih, ko boste zbrani s svojimi duhovniki v edinosti z nami, pa črpajte potrebno »hrano« in »pijačo« za rast svojega župnijskega občestva. V tem občestvu ste živi udje Kristusovega skrivnostnega telesa, ki je sredi sveta ubogih in bogatih »znamenje in orodje« edinosti človeškega rodu med seboj in z Bogom.
Ko vas pozdravljamo v Gospodu, se že veselimo srečanja z vami na evharističnem kongresu v Celju in vam podeljujemo apostolski blagoslov.

PRILOGA STR. 3

DRUGI POSTNI TEDEN PRI NAS DOMA

VZOREC DOMAČEGA SLAVJA

Pred slavjem se premislimo svoj dan, v družini se o njem tudi pogovorimo..
- Pred obredom se zberemo v tišini.
- Tata ali mama v tišini prižge prvo in drugo svečo.
- Se pokrižamo.
- Če se zberemo zvečer,  molimo najprej večerno molitev.
- Tata ali mama nas spomni na sklepe, ki smo jih naredili v začetku posta.
- V tišini premislimo, kako uresničujemo postne sklepe.
- Sledi kratka misel, pripravljena za vsak dan v tednu (glej spodaj!).
- Po njej vsak zmoli zdravamarijo, ki ji doda vzklik: » ... ki je za nas bičan bil.«
- Sklenemo z vzklikom: Tata ali mama: »MOLIMO TE, KRISTUS, IN TE HVALIMO!« Ostali odgovorimo: »KER SI S SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL!«

Ponedeljek
»Prva zapoved je: Poslušaj, Izrael, Gospod, naš Bog, je edini Gospod. Ljubi Gospoda svojega Boga, iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo. Druga pa je tale: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Večja od teh ni nobena druga zapoved.«
(Mr 12, 29-31)

Torek
Neki učitelj je vprašal svoje učence: »Kje prebiva Bog?« Pa so se mu smejali: »Bog je vendar povsod.« Pa je rekel: »Ne, Bog je samo tam, kamor ga pustimo vstopiti.«

Sreda
Kdor ne misli na druge, bo nekega dne spoznal, da tudi drugi ne mislijo nanj.

Četrtek
Nekaterim, ki so zaupali vase, da so pravični in so zaničevali druge je Jezus povedal: »Dva človeka sta šla v tempelj molit, eden je bil farizej in drugi cestninar. Farizej se je postavil in  molil: 'Bog zahvaljujem se ti, da nisem kakor drugi ljudje…' Cestninar pa je stal daleč proč… se je tolkel po prsih in govoril: 'Bog, bodi milostljiv meni grešniku!'« (gl. Lk 18, 9 -14)

Petek
Veliko stori, kdor stori malo, a stori to, kar mora storiti. Ničesar ne stori tisti, ki naredi veliko, a ne naredi tega, kar bi moral narediti.

Sobota
Naredimo pogumen sklep: da bomo ljudi povezovali, namesto, da bi jih ločevali – da bomo iz svojih besed odstranili vse, kar drugega prizadene.

Nedelja – 3. postna
Iz  evangelija tretje postne nedelje:
Jezus je rekel: »Nekdo je imel v svojem vinogradu zasajeno smokvo. Prišel je iskat sadežev na njej, pa jih ni našel. Rekel je svojemu vinogradniku: »Poglej, tri leta je že, kar hodim iskat sadežev na tej smokvi, pa jih ne najdem. Posekaj jo, čemu izčrpava zemljo?« Ta pa mu je odgovoril: »Gospod, pusti jo še letos…«
(Lk 13)

PRILOGA STR. 4

DELITI DOBRINE

Solidarnostne nabirke za dežele v razvoju, molitvene zveze, srečanja za družine, dobrodelne akcije: so le nekatere od številnih pobud, ki so jih v francoskih škofijah pripravili v letošnjem postu. V skupnem projektu: »Solidarnost na zemlji« želijo izpostaviti vsebino posta, ki naj bo »čas delitve dobrin«. Projekt traja od 17. februarja do 30. marca in povezuje celo vrsto iniciativ, med katerimi izstopa: »Spremeni svoj planet«, ki bo potekala v Parizu in v njej sodeluje več kot 40 organizacij in ustanov, ki delajo na področju razvoja in solidarnosti. Posebej je pomembno srečanje Katoliškega komiteja za prehrano in razvoj, ki 20. marca pripravlja srečanje več kot 30.000 otrok in mladih na pariških trgih v več kot 325. prireditvah za podporo deželam podsaharske Afrike. V »Skupinah Notre – Dame« bodo vikend na cvetno nedeljo preživeli v razmisleku, kako obhajati Veliki teden v družini.

NOTRANJA OBNOVA

»Obrnite se k meni z vsem svojim srcem« so besede preroka Joela, s katerimi so naslovili liturgično – pastoralni pripomoček Italijanske škofovske konference za letošnji postni in velikonočni čas. Priročnik je dostopen na spletni strani: www.chiesacattolica.it/liturgia in vsebuje svetopisemska in bogoslužna besedila (oznanjati), razlaga simbole, kot so pepel, voda, ogenj… (praznovati) ter preko pričevanj poglablja vprašanja naše solidarnosti (pričevati). Pripravili so predloge za Lectio Divina (branje in premišljevanje Svetega pisma) in molitev Križevega pota. »Priročnik nam pomaga, da lažje razumemo bistvene poudarke, še posebej ko se želimo notranje – duhovno prenoviti. Post je posebna priložnost, da znova najdemo svojo osebnost (identiteto).«

SV. ANTON PADOVANSKI

Več kot 200.000 romarjev je od 15. do 20. februarja obiskalo Kapelo relikvij padovanske bazilike, kjer so odprli krsto s telesom sv. Antona Padovanskega, ki so jo v soboto, 20. februarja zvečer položili v obnovljeno Kapelo svetnikovega groba (Cappella dell'Arca). Ob tej priložnosti je papež v pismu izrazil upanje, da bo ta »dogodek ponovno osvetlil lik tega priljubljenega svetnika, ki vsa stoletja nagovarja in vse vabi k obnovitvi ljubezni do Kristusa in do bratov, kakor tudi k prizadevanju za pravičnost in mir«. Največ romarjev je prišlo v soboto (60.000).
Obnova kapele je trajala od 12. aprila 2008 do 4. decembra 2009. Krsto s telesom so zadnjič odprli leta 1981, ob 750. obletnici svetnikove smrti. Takrat je od 6. januarja do 1. marca Svetnikovo telo videlo okrog 650.000 vernikov. Verjetno bo telo sv. Antona spet mogoče videti leta 2031, ob 800. obletnici smrti. Do takrat bodo romarji kot doslej obiskovali svetnikov grob v baziliki, na levi strani ob glavnem oltarju.

Aleš Rupnik

Avtošolarka na črpalki
»Ugasnite motor, prosim,« reče črpalkar na bencinskem servisu voznici avtošolarki.
»Saj sem ga! To, kar slišite, pa ni motor, ampak šklepetanje z zobmi mojega prestrašenega inštruktorja!«