PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

SAMO GOSPODA, SVOJEGA BOGA MOLI

Živimo v babilonu raznih bogov in mnogoterih ponudb, ki jih človek more koristi vsak dan, oziroma vsakič, ko se mu to zahoče in si to želi, ter tako zadovolji svoje potrebe. Strokovnjaki pravijo, da danes ni več ateistov, ljudi, ki ne bi verovali v Boga, ampak da so enostavno vsi ljudje verniki, če ne verujejo v Boga, verujejo pa v svoje bogove. Na začetku postnega časa slišimo v evangeliju Jezusove besede, s katerim zavrne hudega duha: „ Samo Gospoda, svojega Boga moli in samo njemu služi“. V luči današnjega v razum usmerjenega človeka, zveni ta Jezusov odgovor zelo fundamentalistično, konzervativno, skratka nazadnjaško. Ljubiti samo Gospoda, svojega Boga in ne imeti še kakšnega „svojega“ boga poleg. Postni čas nas kristjane vabi prav k temu, da pregledamo pri sebi, komu služimo, kateremu gospodu, komu namenjamo svoj dragoceni čas in energijo. Je to morda Bog televizije, interneta, trgovine, uživaštva in ne vem še česa... Saj se dandanes ni težko ujeti v past, da si od nekoga ali nečesa odvisen. Post je milostni čas streznitve in priložnosti, da se človek osvobodi in na novo zaživi.
Samo Gospoda moliti pomeni, da ob njem in s pomočjo Njega človek spozna svojo zablodo, svojo ujetost in se pusti z njegovo pomočjo osvoboditi. Molitev, post in miloščina ali drugače Bog, jaz in bližnji so tri osebe, ki potrebujejo korekcijo, pregled in ponovno umestitev na pravo mesto in položaj. Preko molitve se pogovarjam z Bogom, s postom krepim voljo samega sebe in ko dajem miloščino dovoljujem, da tudi moj bližnji dobi nekaj, kar imam jaz. Starodavne preverjene prakse so še kako aktualne dandanes. Jezus je pogumno zavrnil skušnjavca v puščavi, zavrnimo ga tudi mi v puščavi našega življenja.
Dragi kristjan, brat in sestra, ki bereš ta zapis. Samo Gospod je tisti, ki te razume, samo on ve kaj potrebuješ, samo on stoji ob strani, ko misliš, da so te vsi zapustili, samo on je vreden vse moje in tvoje ljubezni, ki se kaže v molitvi. Samo Gospod, moj Bog.

p. Krizostom

KAPELA

ADVENT – HVALA
V adventi akciji Otroci za otroke so naši otroci zbrali 410 € (od 180 razdeljenih kuvert je prišlo nazaj 30, v akciji je tako sodelovalo 35 otrok osnovne šole).

POST - PROSIM
Pred nami pa je novi čas z novo akcijo in sicer Prižgimo žarek upanja, ki jo veroučenci že dobro poznajo. Vsako leto namreč v postu barvajo okenca v plamenu; en kvadratek je 0,25 €. Denarni prihranki so namenjeni za dva posvojenca iz Bosne in Hercegovine. Minuli torek so bila v Vipavi, po rokah predstavnika Karitas Banja Luka, izročena simbolična darila posvojenih otrok iz Bosne.
Pred nami je tudi 2. in 3. postna nedelja, ko prosimo za potrebe naše župnijske Karitas. Hvala že v naprej.

KRIŽEV POT
pred mašo ob 19. uri v torek in petek.

VOLITVE ZA NOVI ŽPS
so tudi pri nas. Kdor še ni volil, naj vzame volilno listo kandidatov in izbere 7 svojih.

NAŠI RAJNI   
Naša sestra smrt, ki jih nihče ne more uiti, kot pravi sv. Frančišek, je v minulem tednu vzela s seboj: na pokopališču pri Sv. Trojici smo se v nedeljo, 14.2. poslovili od rajne Hermine Deisinger (78), Gregorčičeva 13 C; 15.2. v Šempetru pri Gorici od rajnega Brunota Veliščka (79), Kidričeva 26 C, in v Stari Gori, 16.2., od rajnega Srečkota Tuška (78), Pinka Tomažiča 25 A. Gospod, odpri rajnim po naših molitvah rajska vrata.
Pri pogrebni maši za rajnega Ivota Vidmarja ste v naši cerkvi na Kostanjevici za potrebe Karitas darovali 389,29 €. V imenu Karitas Bog plačaj.

KRISTUS ODREŠENIK

POSTNA SREČANJA V NOVOGORIŠKEM OKROŽJU
Na tri zaporedne srede bomo gostili v naši kletni dvorani ob 19:30 postna srečanja našega okrožja.
To sredo, 24. februarja bo med nami dr. Ferdinand Šerbelj iz Ljubljane z naslovom: Zgodovina in pobožnost križevega pota ob slikah Antona Cebeja (roj. 23. maja 1722 v Šturjah, umrl po letu 1774 neznano kje.)

KRIŽEV POT V POSTU
Križev pot je na postne petke ob 18:30.
Pridružimo se!

JUTRI OB 17:00 INFORMATIVNI DAN
o delovanju in Hiše otrok z varstvom montessori ter vpisu za naslednje šolsko leto. (gl. 4. stran Oznanil!)

POSTNA SOLIDARNOST
Danes zaključujemo prvo postno nabirko v Anin sklad  z geslom »DAJ LAČNEMU JESTI!« 
V ta namen bi vsak, ki nekako izhaja iz meseca v mesec,  daroval v sklad dar za eno malico, recimo kakšnih € 5; kdor ima srednji ali večji dohodek pa...
- Ves postni čas in do konca šolskega leta so naši skupni darovi namenjeni preko Karitas za pomoč ljudem na HAITIJU.

ROMANJE V LOMBARDIJO
po sledeh dveh velikanov in svetnikov, Karla Boromejskega in Avguština je napovedano za zadnji teden aprila. Agencija sporoča, da mora čim prej rezervirati prenočišče. V 14 dneh bi radi ugotovili, koliko bo odziva.

KROMBERK IN VOGRSKO

IZBIRA ČLANOV ŽPS IN ŽGS
Danes sodelujemo z izbiro (volitvami) novih ali potrditvijo starih članov Župnijskega pastoralnega in gospodarskega sveta. Hvala vsem, ki sodelujete pri tej izbiri, predvsem pa vsem, ki boste odgovorno sprejeli delovno članstvo v župnijskih svetih.

POST
Vstopili smo v sveti postni čas. Spokorni obred pepeljenja delim tudi med današnjo mašo. Post, zdržek od mesnih jedi, odpoved in dobra dela nas vabijo k spreobrnjenju.

KRIŽEV POT
V postu molimo spokorno opravilo križevega pota vsako sredo in petek ob oznanjeni uri, nakar sledi sveta maša.

ŠEMPAS – OSEK

BIRMANCI
S starši birmancev se srečamo v tednu po zimskih počitnicah (prvi teden v marcu). Do nedelje, 28. februarja sporočite število udeležencev romanja h koreninam v Oglej in Gradež.

VAŠ DAR
Vaše darove od Pepelnice do 1. postne nedelje namenjamo »Aninemu skladu«, podpori družinam z več otroki. Prav tako zbiramo hrano in higienske pripomočke v posebni škatli pri vhodu v cerkev. Veroučenci sodelujejo v postni akciji Karitas »posvojitev na daljavo«.

KRIŽEV POT
V Šempasu na 2. postno nedeljo molitev oblikujejo sodelavke Karitas.
V nedeljo se ob 14:30 zberemo pri sv. Luciji. V primeru lepega vremena romamo na Vitovlje.

VOLITVE
Na mizici za verski tisk vzemite volilne liste za Župnijski pastoralni in gospodarski svet, ki jih izpolnite po navodilih in vrnete do nedelje, 28. februarja.

ŠEMPETER

POST
V postnem času radi premišljujmo o Jezusovem trpljenju in smrti v pobožnosti križevega pota. Pripravimo se na dobro sveto spoved. Ne pozabimo tudi na svoje bližnje, ki trpijo, potrebujejo našo pomoč, pa naj bodo na Haitiju ali v naši ulici. Akcije Karitas nas hočejo pri tem samo usmerjati. Sprejmimo Boga tudi v naše družine, ne pozabimo na družinsko molitev.
 
KRIŽEV POT
V petek ob 17:30 (pol ure pred mašo) in v nedeljo ob 16:00.

SKUPNA OZNANILA

ZIMSKE POČITNICE
Zaradi zimskih počitnic odpade ta teden verouk. Otroci, med počitnicami si odpočijte in se razvedrite, da bi nato še z večjo vnemo prihajali in sodelovali pri verouku in pri maši.

SVETA GORA
Vse postne nedeljo bo pobožnost križevega pota s Prevala na Sveto Goro s pričetkom ob 14.30. Šoferje prosimo, da se vzdržijo vožnje med križevim potom. Dostop na Sveto Goro je možen tudi iz Zagore in iz Grgarja.

POSTNA SREČANJA V NOVOGORIŠKEM OKROŽJU
Vabimo na tri postna srečanja na tri zaporedne srede v konkatedralni kletni dvorani ob 19:30.
Prvo srečanje  24. februarja bo vodil dr. Ferdinand Šerbelj iz Narodnega muzeja v Ljubljani. Naslov: Zgodovina in pobožnost križevega pota ob slikah Antona Cebeja.
Naslednji srečanji:
-    3. marca - Jože Možina: Cerkev, kristjani in politika;
-    10. marca - dr. Tadej Strehovec: Družinski zakonik – dileme in izzivi. Lepo vabljeni!
POSTNO PREDAVANJE
bo tudi na gradu Dobrovo v ponedeljek, 22.2. ob 20. uri. Gost večera bo g. Robert Friškovec, zaporniški duhovnik: Evharisitija v zaporu.

PRVO SREČANJE
NOVE SKUPINE KATEHUMENOV DANES OB 15:00

INFORMATIVNI DAN V HIŠI OTROK
Hiša otrok Frančiška Sedeja - varstvo montessori: vpis otrok za naslednje šolsko leto poteka do prihodnjega 10. marca.
Zainteresirane vabimo na informativni dan, ki bo v ponedeljek 22. 02. 2010 ob 17:00 v prostorih varstva.

KVATRNA NEDELJA
Na 2. postno nedeljo bo naš dar namenjen za potrebe škofijskih semenišč.

40 DNI BREZ ALKOHOLA
Letos pod naslovom „Za več pravega veselja brez alkohola:“ S tem geslom želimo sporočiti, da je pravo veselje, ki ga najdemo v svojem srcu, v bližini Boga, naših bližnjih in stvarstvu. Bodimo torej solidarni z vsemi, ki trpijo zaradi nasilja, nesreč in bolezni, ki jim botruje alkohol.

 

PRILOGA – STR. 1

OGLEJ OD ATILE DO LANGOBARDOV (3) 

Po opustošenju Ogleja in ujetništvu številnih prebivalcev, ki smo si ga ogledali zadnjič, se je začela počasna obnova mesta, ki pa ni več doseglo prejšnje slave in moči. Upadel je vojaški pomen mesta, ker Oglej ni bil več zapah na vzhodnih vratih Italije in ker se je obrambna črta premaknila globlje v severno Italijo.
      Prav tako je še bolj porasel upravni in politični pomen tamkajšnjih mest (npr. Verone) in mest v furlanski soseščini, kot je bil npr. Čedad – tedaj Forum Iulii.
Ta proces se je nato nadaljeval v vzhodnogotski dobi. A kljub vsemu je Oglej še vedno ohranil vlogo prestolnice province Venetije in Istre.
Samo mesto je bilo opustošeno, zato so škofje zaradi tega občasno bivali v Gradežu. Tega so dali utrditi in se tam usmerili v gradnjo cerkva. Obnova v Ogleju je potekala počasi. Obnovili so stolnico, nekaj ostalih cerkva in bazilik. Počasi so tudi zasebniki obnovili svoja domovanja. Tudi trgovina je ponovno stekla. A mesto je plačalo strašno ceno, kar se je pokazalo ob obnovi in gradnji novega obzidja. Novi odsek obrambnega zidu, ki je bil postavljen južno od foruma, je dobesedno prepolovil mesto. Mesto je sedaj predstavljal pravokotnik velikosti 620 × 868 m, ki je ščitil predvsem versko središče s stolnico in škofijsko palačo.
O tem, kako je Oglej postal manj pomemben, pove vrsta dogodkov okoli leta 500.
Ko je leta 489 Teoderik Veliki s svojimi Vzhodnimi Goti prodiral od Soče proti Veroni, je Oglej pustil povsem ob strani. Tudi v sporih rimskih papežev s cesarji in carigrajskimi patriarhi, ki so znani kot Akakijanska shizma ter v bojih med papeškimi strankami v Rimu, znani tudi kot Lavrencijanska shizma, niso oglejski škofje odigrali nobene posebne vloge, oziroma zelo obrobno. V času vzhodnogotske oblasti je bilo npr. v mestu skladišče pridelkov, ki so jih pobrali kot del davščin.
Z izbruhom vojne med Vzhodnimi Goti in Bizantinci (535-553), s katero je cesar Justinijan I. bizantinski državi priključil Italijo in Dalmacijo, se usoda mesta še bolj zavije v temo. Zgodovinarji postavljajo dve letnici, kdaj so Bizantinci zasedli Oglej: nekateri pravijo, da že leta 540, drugi pa, da šele leta 552 med pohodom bizantinskega poveljnika Narzesa v Italijo. Ta pohod je tudi zaključil vojno. Kakorkoli, Bizantinci so pustili v Ogleju kar nekaj močnih sledi: južno od foruma so zgradili novo obzidje v cikcakasti črti, opravili so nekaj obnovitvenih del v stolni baziliki, zgradili cerkev sv. Hilarija… zato se da ponekod prepoznati carigrajske umetniške in gradbene vplive. Po vojni je bizantinsko oblast v mestu izvajal poveljnik in patricij Janez.
(se nadaljuje)
 
Miloš Fon

PRILOGA STR. 2

OBLETNICA VATIKANSKEGA RADIA

Na Radiu Vatikan so obhajali 79. obletnico oddajanja. Od ustanovitve (na željo papeža Pija XI. ga je ustanovil Guglielmo Marconi) do danes je radio prehodil pomembno pot, na kateri je sporočilo Cerkve vstopalo v svet. Kljub temu, da je že nekajkrat spremenil svojo tehnično podobo in programsko zasnovo, ostaja zvest Statutu: »Svobodno, učinkovito in verodostojno oznanjati krščansko sporočilo, z rimsko Cerkvijo povezovati lokalne Cerkve in širiti papeževo učiteljstvo«. 
Italijanski novinar je dogodek komentiral: »Brez svojega Radia bi Cerkev ostala nema, zaprtih ust«.
Benedikt XVI. je 3. marca 2006 povedal: »Vatikanski radio je dober boj vere  (po sv. Pavlu). V svetu ne manjka telekomunikacijskih sredstev, čeprav je med njimi veliko takih, ki Cerkvi nasprotujejo. Prav zato je še toliko bolj pomembno, da obstaja ta glas, ki želi služiti resnici in širi prizadevanja za mir v svetu, kar je naša posebna in skupna naloga«.
Trud, ki spremlja uredniško in tehnično delo radia lahko razumemo tudi v luči nekaterih podatkov: Radio Vatikan ima 400 sodelavcev, oddaje prenaša v 45. jezikih, dvanajstih abecedah, slišen je po celem svetu… Papež pravi: »Nadaljujte z delom na velikem areopagu sodobnih komunikacij. Ne pozabite izpolniti poslanstva, ki vam je zaupano. Poleg tehnične in strokovne usposobljenosti ohranjajte tudi duha pristnosti in pripadnosti Cerkvi«.

POTUJOČA RAZSTAVA O SVETEM PISMU

Na sedežu Organizacije združenih narodov za vzgojo in kulturo v Parizu je Francoska biblična zveza od 8. do 12. februarja pripravila veliko potujočo razstavo o nastanku Biblije, njenem okolju, izročilu, širjenju besedil in prevodih v okoli 2500 jezikov. S tem projektom širši javnosti (ne samo vernim, kristjanom), svetovnim kulturam in religijam predstavijo dejstvo, da je Biblija bistveno vplivala na razvoj vseh kultur in civilizacij, od zgodovine do kulture, od filozofije do umetnosti… Organizatorji razstave se zavedajo, da človek danes ni povezan s Svetim pismom. Mnogi ga imajo v domovih, a ostaja zaprto na omarah. Po statistični raziskavi iz leta 2001 je 72% ljudi priznalo, da ga ne bere. Vseeno Sveto pismo danes nagovarja ljudi tudi izven verskih krogov.
Že v prvih dneh si je razstavo ogledalo več kot deset tisoč ljudi.

ROMANJA V GUADALUPE (MEHIKA)

Na 478. obletnico Marijinega prikazanja v Juan Diegu, vzhodnem delu Meksika, je 11. in 12. decembra Guadalupsko baziliko obiskalo 6.128.000 romarjev. Vsaki četrti prebivalec Mehike trdi, da je prejel neko milost, ali čudežno uslišanje na priprošnjo Guadalupske Marije. Na praznik romarji obiščejo oltar s sliko, ki jo je Marija pustila na Juan Diegovem plašču 12. decembra 1531.

Aleš Rupnik


Ventilator
"Zakaj ima helikopter propeler?"
"To je ventilator!"
"Ne hecaj se z menoj! Kakšen ventilator neki?"
"Pa je res. Zadnjič, ko sem se peljal s helikopterjem, se je ventilator za nekaj sekund izklopil in pilot je bil v hipu moker!"

PRILOGA STR. 3

POST 2009 »PRI NAS DOMA«

POST »PRI NAS DOMA«

PRVI  TEDEN

 SLAVJE PRVEGA POSTNEGA TEDNA


Preden s slavjem začnemo, se pogovorimo o njegovem poteku.  Tata ali mama vpelje pogovor o medsebojnem sodelovanju, o odgovornosti za to in ono, o odnosih do sosedov, starejših, šole, verouka, nedelje, hrane, denarja…
- Slavje začnemo v tišini.
- Tata ali mama v tišini prižge prvo svečo (po možnosti vijoličasto).
- Se pokrižamo.
- Če se zberemo zvečer, najprej zmolimo večerno molitev.
- Tata ali mama nas spomni na dobre odločitve, ki jih naredi vsak zase v začetku posta.
- Sledi trenutek tišine, v katerem vsak premisli, kako uresničuje svoje sklepe.
- Nato sledi kratka misel, pripravljena za vsak dan v tednu (glej spodaj).
- Po njej vsak udeleženec moli zdravamarijo, ki ji doda vzklik: » ... ki je za nas krvavi pot potil.«
- Slavje sklenemo z vzklikom: Tata ali mama: »MOLIMO TE, KRISTUS, IN TE HVALIMO!« Ostali odgovorimo: »KER SI S SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL!«

Ponedeljek
Nekoč je nek revni človek povabil svojega soseda, da si razdelita kruh in sol. Ko je videl, kako obiskovalec raztreseno in brez volje jé svojo malico, mu reče: »Če že ješ brez volje, boš brez volje opravljal tudi bolj pomembne stvari.«

Torek
Jezus pravi: »Lačen sem bil in mi niste dali jesti, žejen sem bil in mi niste dali piti ... Česar niste storili enemu od teh najmanjših, tudi meni niste storili.« (Mt 25,42 in 45)

Sreda
Pri neki družini se je na obisku ustavil gost in ostal na večerji. Pri njej so se otroci zmrdovali nad hrano. Pa jim je rekel: »Če je v vašem hladilniku hrana, nad glavo streha in se imate s čim pokriti, ko ležete v posteljo, ste bogatejši od treh četrtin ljudi tega sveta.«

Četrtek
Gledati televizijo je kot hoditi po travniku: domov pridemo polni rož ali pa umazani do ušes.

Petek
Jezus naroča: »Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, pústi dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi z bratom ... (Mt 5, 23-24)

Sobota
Kmet je rekel svojim otrokom: »Če prašičem in otrokom daste vse, kar bi želeli, boste imeli dobre prašiče, a slabe otroke.«

2. POSTNA NEDELJA 
»Pri molitvi ne blebetajte kakor pogani; mislijo namreč, da bodo uslišani, če bodo veliko govorili. Vi torej molíte takóle: Oče naš ...« (Mt 6, 7 in 9