Oznanila
OZNANILA
GLASILO ŽUPNIJ KAPELA KRISTUS ODREŠENIK KROMBERK OSEK SOLKAN ŠEMPAS ŠEMPETER VOGRSKO
6. NAVADNA
14. 2. 2010 // Leto X // Št. 23
UVODNIK
V tem tednu smo obhajali spomin na Marijino prikazovanje v Lurdu in svetovni dan bolnikov. Geslo letošnjega svetovnega dneva bolnikov je »Cerkev v službi ljubezni trpečim«.
Z vsakoletnim svetovnim dnevom bolnikov ima Cerkev namen napraviti cerkveno skupnost občutljivo za pomembnost pastoralnega služenja v prostranem svetu zdravja. To služenje je bistveni del njenega poslanstva. Jezus je hodil iz kraja v kraj, delal dobra dela in ozdravljal vse. Iz njegovega trpljenja, smrti in vstajenja črpa človeško trpljenje smisel in polnost luči. Človeško trpljenje je doseglo svoj vrhunec v Kristusovem trpljenju in v njem našlo svoje odrešenje.
Po Jezusovem zgledu je vsak kristjan poklican, da v različnih in vedno novih okoliščinah podoživlja priliko o usmiljenem Samarijanu. Na koncu prilike Jezus reče: »Pojdi in tudi ti delaj prav tako!« (Lk 10,37) S temi besedami se obrača tudi na nas. Spodbuja nas, da se sklonimo nad telesne in duhovne rane tolikih naših bratov in sestra.
Papež Benedikt XVI. je v svoji okrožnici Rešeni v upanju zapisal, da človeka ne ozdravlja izogibanje trpljenju, ne beg pred trpljenjem, marveč sposobnost trpljenje sprejeti in v njem zoreti, v njem najti smisel po zedinjenju s Kristusom. Kristusa je poslal Oče zato, da bi oznanjal blagovest ubogim, ozdravljal nje, ki so potrtega srca in iskal in zveličal, kar je izgubljenega. Podobno Cerkev obdaja vse tiste, ki jih tare človeška slabost, še več, v ubogih in trpečih spoznava podobo svojega ustanovitelja, zato si prizadeva za lajšanje njihove bede in želi v njih služiti Kristusu.
V letu duhovnikov, ki ga obhajamo, nas papež imenuje 'služabnike bolnikov', znamenje in orodje Kristusovega sočutja, ki mora doseči vsakega človeka, zaznamovanega s trpljenjem. Čas, ki ga duhovniki posvetimo bolnikom, se razodeva kot blagoslov tudi za drugo pastoralno delo. Bolnike pa vabi, da molijo in darujejo svoje trpljenje za duhovnike, da bi ostali zvesti svojemu poklicu in da bi naše služenje bilo v korist celotni Cerkvi.
Želim vsem, da bi začutili skrb za bolnike kot pomembno nalogo naše krščanske poklicanosti.
Povzel papeževo pismo za svetovni dan bolnikov, Janez Kržišnik
bo še jutri,v ponedeljek, 15. 2. ob 10. ali 18. uri. Pridite predvsem starši 4., 5. in 6. razreda in vsi tisti, ki niste mogli priti na prejšnje termine.
HVALA in PROŠNJA
V nabiralnik za Karitas kot pomoč ljudem prizadetim v potresu na Haitiju se je nabralo 1.060,00 €. Hvala vsem velikodušnim darovalcem. Sredstva bodo razporejena preko frančiškanov, ki delujejo na tem otoku.
Pred nami pa je nova akcija zbiranja pomoči. Na pepelnično sredo in prvo postno nedeljo zbiramo za Anin sklad, za družine z več otroki. Otroci, oziroma naši veroučenci pa bodo po razredih ves post zbirali za posvojence na daljavo v Bosni, pod naslovom „Žarek upanja“. Prav za slednjo akcijo so se prišli minuli torek osebno zahvalit iz škofijske Karitas Banja Luka. Eden od stebrov posta je tudi miloščina. Naj se tudi tokrat izkaže vaša darežljivost. Bog naj vam povrne z milostnimi darovi.
PEPELNICA
Na pepelnično sredo, ko pričnemo post, boste mogli tako med jutranjo kot večerno mašo biti deležni obreda pepeljenja.
KRIŽEV POT
Znano ljudsko pobožnost bomo tudi letos molili ob torkih, ko bodo z branjem sodelovali predstavniki župnijskega pastoralnega sveta in ob petkih, ko bodo s pomočjo katehistinj in katehetov sodelovali naši veroučenci. Starši, pridite s svojimi otroki še posebej ob petkih zvečer.
VOLITVE ZA NOV ŽPS
V oznanilih boste danes prejeli listo s predlaganimi kandidati. Obkrožite 6 svojih kandidatov in listek vrnite do nedelje, 21. februarja.
POGREB
H Gospodu je odšel eden od naših župljanov in sicer g. Ivan (Ivo) Vidmar (87) iz Rafuta, Sergeja Mašere. Pogrebna sv. maša je bila na Kostanjevici v sredo, 10. 2. in nato pogreb v Ajdovščini. Pokojnikove družine se spomnimo v molitvi, za rajnega pa molimo, da se čimprej pridruži nebeščanom.
Maša z obredom pepeljenja bo ob 19:00. Ta dan je zapovedan strogi post.
KRIŽEV POT V POSTU
Križev pot je vsak petek ob 18:30. Pridružimo se!
UPOKOJENCI IN SVETOPISEMSKA SKUPINA
Ta mesec nasvidenje že v torek ob 17:00.
POSTNA SREČANJA
Vabimo na tri postna srečanja na zaporedne srede ob 19:30 od 24. februarja do 10. marca. Prvo srečanje bo vodil dr. Ferdinand Šerbelj iz Narodnega muzeja v Ljubljani Zgodovina in pobožnost križevega pota ob slikah Antona Cebeja.
POSTNE NABIRKE
Župnijska karitas predlaga glede letošnjih postnih akcij:
- v župniji bomo dvakrat v postu zbirali pomoč. Prvič ta teden od pepelnice do 1. postne nedelje in drugič od Velikega četrtka do Velikonočne nedelje. Obakrat za Anin sklad z geslom iz del usmiljenja »DAJ LAČNEMU JESTI!«.
V ta namen bi vsak, ki nekako izhaja iz meseca v mesec, čeprav skromno, daroval v sklad dar za malico, recimo kakšnih 5 €, kdor ima srednji ali večji dohodek pa...
- Ves postni čas pa do konca šolskega leta so drugi naši darovi namenjeni za pomoč Haitiju.
Še danes beremo pastirsko pismo slovenskih škofov o Evharistiji kot Božjem daru za življenje.
PUST
Vse veselje in dobra volja pustnih norčij naj bo dostojna ter v mejah normale, da ne bi nikogar žalili ali se iz drugih norčevali, še najmanj seveda iz svetih oseb ali stvari.
PEPELNIČNA SREDA
V sredo vstopamo v svet in resen postni čas priprave na velikonočno skrivnost našega odrešenja. Sam vstop v ta poseben čas označuje spokorni obred pepeljenja, ki skupaj z odpovedjo – postom in zdržkom od mesnih jedi, vabi k spreobrnjenju, odpovedi in dobrim delom. Pepeljenje bo tudi prihodnjo nedeljo med mašo.
PRVOOBHAJANCI
V petek se, skupaj s starši, dobimo ob 17. uri na mesečni pripravi. Na svidenje!
BLAGOSLOV DRUŽIN
V Kromberku nadaljujem z obiskom in blagoslovom družin. Hvala za pogovor, molitev in prijaznost!
Med mašo ob 18:00 tudi spokorni obred pepeljenja. Dan posta. Prihranke tega dne namenimo v Anin sklad za družine z več otroki.
POSTNI ČAS – ČAS POGLOBLJENE MOLITVE
V pripravi na slov. evh. kongres se v letošnjem postu še bolj potrudimo za zavzeto udeležbo pri nedeljski maši, tudi kakšen dan v tednu, in za češčenje Najsvetejšega v četrtek.
DUHOVNA OBNOVA BIRMANCEV
Bo v soboto 20. 2.
NAŠI RAJNI
3. 2. je odšla Očetov dom 82-letna Angela Oblokar roj. Veber, Soška 26. Naj luč Božje ljubezni njej sveti večno, domačim pa v temini žalosti!
V tem tednu boste v okviru rednega verouka opravili spoved.
PEPELNICA
Na Pepelnico bo maša v Šempasu in v Oseku ob 18:00. Med mašo bo obred pepeljenja. Vaše darove od Pepelnice do 1. postne nedelje namenjamo »Aninemu skladu«, podpori družinam z več otroki. Prav tako zbiramo hrano in higienske pripomočke v posebni škatli pri vhodu v cerkev.
KRIŽEV POT
K molitvi se v Šempasu zberemo vsako nedeljo po maši. Na 1. postno nedeljo molitev oblikujejo bralci in pevci. V Ozeljanu bo molitev ob sredah pol ure pred mašo in v Šempasu ob petkih po maši.
Molitev bo ob četrtkih pri sv. Luciji in ob petkih v Oseku pol ure pred mašo in ob nedeljah ob 14:30. V nedeljo se zberemo pri sv. Martinu.
VOLITVE
V nedeljo bodo volitve novih članov Župnijskih pastoralnih in gospodarskih svetov. Na mizici za verski tisk boste prejeli volilne liste, ki jih izpolnite po navodilih in vrnete do nedelje, 28. februarja.
NAŠI RAJNI
V Šempasu smo se 8. februarja poslovili od Klavdije Faganel, roj. Remec (61), Šempas 33h. Svojcem izrekamo iskreno sožalje.
V nedeljo, 14. februarja nas bo pri obeh mašah obiskal in nagovoril p. Danilo Lisjak, ki deluje kot misijonar v Burundiju. Pri obeh mašah bo nabirka za njegov misijon.
KRIŽEV POT
V postnem času vse vabim k pobožnosti križevega pota ob petkih ob 17:30 (pol ure pred mašo) in ob nedeljah ob 16:00. Lepo doživetje obhajanja križevega pota bo ob postnih nedeljah ob 14:00 s Prevala na Sveto Goro.
ROMANJE V SAN GIOVANNI ROTONDO
Na pepelnico, 17. februarja bom začel vpisovati za župnijsko romanje v San Giovanni Rotondo. Romanje bo od 26. do 28. aprila 2010. Obiskali bomo tudi Lanciano, Monte Sant' Angelo in Loreto. Cena romanja bo 170 €. Ob vpisu bomo dali akontacijo 70 €.
KATEHETSKI SIMPOZIJ
V tednu, ki je pred nami bo na Mirenskem Gradu katehetski simpozij, ki je namenjen duhovnikom, katehistinjam in katehistom.
POSTNA POSTAVA 2010
Strogi post je na pepelnično sredo (17. 2.) in na veliki petek (2. 4.). Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže kristjane od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta. Mesnih jedi se vzdržimo na postne petke. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta.
KRIŽEV POT
V petek, 19. februarja vas vabimo k molitvi Križevega pota mestnih župnij Nove Gorice in Gorice. Zberemo se ob 20:00 na križišču pod Kapelo in ob premišljevanju romamo v cerkev. Slovenski in italijanski verniki bomo molili za medsebojno povezanost. Lepo povabljeni.
VOLITVE v ŽPS in GS
Na 1. postno nedeljo, 21. februarja bomo volili nove člane v župnijske pastoralne in gospodarske svete. Vsem dosedanjim članom se za njihovo delo iskreno zahvaljujemo, vse novo izvoljene pa vabimo, da svoje poslanstvo pogumno sprejmejo. Vsi pa smo povabljeni, da v ta namen molimo in v nedeljo odgovorno volimo.
PRILOGA – STR. 1
Ko je leta 451 rimski vojskovodja Ecij zavrnil Atilo v veliki bitki na Katalaunskih poljih v današnji severni Franciji, se je Atila naslednje leto (452) z veliko vojsko Hunov in zavezniških, oziroma podložnih germanskih in drugih ljudstev, odpravil iz središča svoje države v Panoniji proti Italiji. Na plenilnem pohodu je prišel do Ogleja. Ker se je mesto na to primerno pripravilo, je obleganje trajalo tri mesece.
Atila je zaradi godrnjanja v svojih vrstah že mislil opustiti obleganje in oditi naprej, ko je po legendi na svoji zadnji ježi okoli obzidja opazil, da čaplja v kljunu odnaša mladiče iz gnezda v enem od obrambnih stolpov. To je bilo zanj znamenje, da je mesto izčrpano in da bo kmalu padlo. Zaukazal je še zadnji napad, med katerim se je podrl prav omenjeni stolp. Skozi nastalo vrzel v obzidju je Atilova vojska vdrla v mesto, ga zavzela, oplenila in požgala. Delu prebivalstva je uspelo zbežati na otoke Gradeške lagune in v Gradež ali pa so se tja umaknili že pred obleganjem. Med rešenimi je bil tudi oglejski škof Niket. Ostali so bili pobiti ali pa ujeti. Atila je nadaljeval pohod, med katerim so padli še današnji Milan, Verona in Pavia, a se je po srečanju ob reki Mincio blizu Mantove z rimsko delegacijo, v kateri so bili papež Leon Veliki in predstavnika rimskih mestnih in državnih oblasti, obrnil in s plenom in številnimi ujetniki vrnil v Panonijo.
Po Atilovi smrti leta 453, porazu Hunov proti upornim Germanom naslednjega leta in rimski ofenzivi v Panonijo leta 455 so se začeli ujetniki vračati domov. Ujetništvo pri “divjih” poganskih Hunih se ni dosti razlikovalo od ujetništva pri njihovih barbarskih zaveznikih. Še več, medtem ko so bili nekateri Huni celo katoliki, so ujetnike večinoma arijanski Germani, ki niso verovali v enakovrednost oseb Svete Trojice, prekrščevali in silili k prestopu v arijanstvo. O načinu rešitve verskih težavah nastalih zaradi ujetništva je Leon Veliki pisal škofu Niketu leta 458. Pri marsikateri postavki je papež pokazal večje človeško razumevanje kot njegovi namestniki. Žene, ki so se ponovno poročile v prepričanju, da je mož pokojen, so se morale vrniti k možu, ki se je vrnil iz ujetništva. Žena, ki tega ne bi storila, naj se izobči. Kdor je zaradi lakote ali strahu jedel meso živali darovanih v poganskih obredih, naj se samo spokori. Kdor se je prekrstil iz strahu ali pa ker so ga zavedli, naj se spokori in naj škof nanj položi roke.
Za tistega, ki je bil po vrnitvi v smrtni nevarnosti (bolezen, starost ali druge nevarnosti), so se postopki vrnitve v versko občestvo primerno skrajšali. Kogar so prvič krstili arijanci, se je njegov krst dopolnil s posvetitvijo Sv. Duhu.
(sledi nadaljevanje)
Miloš Fon
PRILOGA STR. 2
Tri leta (1965-1968) je bil p. Atanazij spovednik na Sveti Gori in nato tri leta (1968-1971) spovednik v Strunjanu in pri Sveti Ani v Kopru. Od leta 1971 je bil predstojnik in župnik v Strunjanu ter rektor cerkve Sv. Ane v Kopru.
Dokončno pa se je preselil k Sv. Ani v Koper leta 1974.
Z vso ljubeznijo je skrbel za to cerkev do leta 1995, ko se je zaradi bolezni umaknil v svojo celico ob cerkvi. Še vedno je sprejemal ljudi in opravljal svoje duhovniško poslanstvo.
Zanj so skrbeli njegovi znanci, prijatelji in sodelavci: koprski škof Metod, škofijski duhovniki, nečakinja Marija je poleg svoje družine oskrbovala tudi strica p. Atanazija, soseda Aldo in Ana Pastorčič sta mu kuhala in mu v bolezni stregla, zvesti cerkovnik in vsestranski pomočnik Jože Cerkvenik je bil telesno šibkemu patru vedno ob strani, p. Dominik je tri leta prihajal k njemu iz Strunjana in od leta 1995, ko je prišel k Sveti Ani, bratsko skrbel zanj.
V torek 16. julija 1996 so p. Atanazija odpeljali v bolnišnico v Izolo.
Dolgo so ga morali pregovarjati, da se je odločil za operacijo žolčnika. Prvič je bil operiran 12., drugič pa 18. avgusta. Devet dni je bil v komi. V sredo 28. avgusta je še prejel sveto obhajilo, naslednji dan, v četrtek 29. avgusta zjutraj je umrl.
Star je bil 85 let, 4 mesece in 19 dni.
Pokopan je bil v cerkvi Svete Ane, dne 2. septembra 1996.
Pogrebne molitve je zanj opravil škof Metod Pirih.
Pogreba priljubljenega in potrpežljivega patra Atanazija se je udeležilo veliko njegovih prijateljev, znancev in sodelavcev.
Konec
brat Pavel Krajnik
Konec letošnjega januarja je Tajništvo Komisije škofovskih konferenc Evropske unije (COMECE) naslovilo na Evropsko zvezo zahtevo po njeni nujni diplomatski akciji zoper nasilje nad kristjani, ki se množi po svetu, zlasti v nekaterih državah.
V istem dokumentu omenjeno Tajništvo pozdravlja resolucijo Evropskega parlamenta, ki obsoja decembrske in januarske napade na krščanske skupnosti v Egiptu in Maleziji.
Obenem poudarja, da bi Evropska unija morala podpirati verske manjšine, vključno s preganjanimi krščanskimi skupnostmi po svetu.
Zadnji zbrani podatki kažejo, da je od 75 % do 85 % vseh verskih preganjanj po svetu usmerjenih zoper krščansko vero, vsako leto pa življenje zaradi vere izgubi 170.000 kristjanov.
Vseh preganjanih vernikov na svetu je okrog 200 milijonov.
Zdi se, da niso iz trte zvite vedno glasnejše domneve, da so preganjanja kristjanov spodbujana, načrtovana in morda tudi organizirana na mednarodni ravni. Niso brez določenih znamenj tudi ona mnenja, po katerih bi nekatera središča moči rada izzvala nove verske vojne med kristjani in nekristjani…
PRILOGA STR. 3
RAZLOGI VAROVANJA
Varovanje stvarstva mora naravnavati zlasti iskanje pristne solidarnosti v svetovnih razsežnostih, ki jo navdihujejo vrednote ljubezni, pravičnosti in skupnega dobrega. Po drugi strani pa, kot sem že imel priložnost povedati, »tehnika ni nikoli samo tehnika. Razodeva človeka in njegove želje po razvoju, izraža stremljenje človekovega duha po postopnem premagovanju določene ujetosti v snov. Tehnika se zato umešča v poslanstvo »obdelovati in varovati zemljo« (prim. 1 Mz 2,15), ki jo je Bog izročil v varstvo človeku in mora biti naravnana k utrjevanju tiste zveze med človekom in okoljem, ki zrcali Božjo stvariteljsko ljubezen«.
OSEBNA ODGOVORNOST
Vedno jasneje se kaže, da problem uničevanja okolja postavlja pod vprašaj ravnanje slehernega izmed nas, način življenja, trenutno prevladujoče potrošniške in proizvodne načine, ki so pogosto nevzdržni s socialnega, okoljskega in ekonomskega vidika.
Vedno bolj nujna postaja dejanska sprememba mišljenja, ki bi vse vodila k sprejemanju novih načinov življenja, »v katerih bi bili iskanje resničnega, lepega, dobrega in povezanost z drugimi za skupno rast bili tiste prvine, ki bi odločale o potrošnji, varčevanju in naložbah«. Vedno bolj je treba vzgajati za gradnjo miru, začenši s široko zastavljenimi odločitvami na osebni, družinski, skupnostni in politični ravni. Vsi smo odgovorni za varovanje in skrb za stvarstvo.
Ta odgovornost ne pozna meja.
VLOGA CIVILNE DRUŽBE
Pomembno je, da si vsak na svoji ravni prizadeva za preseganje prevlade delnih interesov posameznikov ali posameznih skupin. Vlogo osveščanja in vzgoje imajo še na poseben način različni dejavniki civilne družbe in nevladne organizacije, ki se odločno in velikodušno trudijo za širjenje ekološke odgovornosti, ki bi morala biti vedno bolj zasidrana v spoštovanju »človeške ekologije«.
Poleg tega velja opozoriti na odgovornost medijev na tem področju in predlagati pozitivne zglede. Ukvarjanje z okoljem zahteva široko in globalno vizijo sveta, skupno in odgovorno prizadevanje za prehod od logike, osredotočene na sebični nacionalistični interes, k viziji, ki bo obsegala potrebe vseh narodov. Ne moremo biti brezbrižni do tega, kar se dogaja okrog nas, kajti uničevanje katerega koli dela planeta ima posledice za vse.
Prizadevanja mednarodne skupnosti naj bodo usmerjena tudi v postopno razorožitev in oblikovanje sveta brez jedrskega orožja…
ODGOVORNOST CERKVE
Prav tako je Cerkev odgovorna za stvarstvo in čuti, da mora to odgovornost zastopati tudi na javnem področju za obrambo zemlje, vode in zraka, ki so dar Boga Stvarnika za vse, zlasti pa si mora prizadevati za obrambo človeka zoper nevarnost samouničenja.
Uničevanje narave je namreč tesno vezano na kulturo, ki oblikuje človeško sobivanje…
Prihodnjič nadaljevanje in konec
PRILOGA STR. 4
Papež Benedikt XVI. je v četrtek, 28. januarja v avdienco sprejel študente papeških akademij. Na srečanju so podelili nagrado, ki jo Sveti oče vsako leto nameni mladim znanstvenikom, umetnikom ali ustanovam, v katerih si prizadevajo za razvoj krščanskega humanizma. Že v sredo dopoldne so organizirali 14. zasedanje na temo: »Teološka formacija duhovnikov«.
Udeleženci (350) so se s papežem pogovarjal o projektu krščanskega humanizma v tretjem tisočletju. Srečanje so pripravili v Papeškem svetu za kulturo, ki ga je leta 1995 ustanovil papež Janez Pavel II. z namenom, da ovrednotijo in povežejo delo vseh ustanov, ki delujejo na tem področju, njihovo delovanje usmerijo v javnost in tako sooblikujejo javno mnenje.
V Aachnu so 31. januarja obhajali tradicionalni praznik »Karlsfest«. Msgr. Zollitsch, predsednik Nemške škofovske konference je v nagovoru pri maši v stolnici poudaril pomen pristnega krščanskega pričevanja v Evropi: »Evropa ne potrebuje razočaranih pesimistov, ampak navdušenih iskalcev izvirov; ne ljudi, ki se ves čas pritožujejo, ampak nosilcev duhovnega sporočila, ki iščejo Boga. Vera, upanje, solidarnost, dobrodelnost so temeljni prispevek, ki ga kristjani lahko posredujemo današnji družbi in za prihodnost Evrope, ki bo zgrajena na dostojanstvu človekove osebe.«
Ni dovolj, da danes Evropo vidimo samo pod vidikom ekonomije in financ. »Izpostaviti in poglobiti moramo krščanske vrednote. Kadar pomešamo človekovo svobodo s samovoljnostjo, ko želijo sporočilo krščanstva utišati, takrat v tej družbi manjka osnovna uglašenost. Človek tako gre v smeri egoističnega potrošništva in karierizma. Posledica tega je socialni infarkt. Do danes je večji del Evrope živel iz krščanskih korenin. Veliko politikov danes to pomembno razsežnost zanika, ko želijo izročilo nadomestiti z oblikami praktičnega agnosticizma in versko brezbrižnostjo. Naš čas potrebuje kristjane, ki so prepričani in vero pristno živijo v vsakdanjem življenju.«
Dramatično usodo romunskih škofov, ki so bili v času komunizma posvečeni v tajnosti (na skrivaj), je v treh dokumentarnih filmih predstavil zgodovinar Manfred Kierein.
Po izgonu kralja Mihaela so leta 1948 sprejeli ustavo Ljudske Republike Romunije. Takrat se je za katoliško Cerkev začel čas trpljenja in preganjanja, ki se je iztekel s padcem diktatorja Nikolaja Ceausescuja leta 1989.
Ključno vlogo v Bukarešti je v poznih štiridesetih letih odigral nuncij Gerald Patrick O'Hara, ki je odločno nasprotoval komunistični politiki in v tajnosti posvetil več škofov latinskega in bizantinskega obreda. Nekateri izmed njih so pozneje postali žrtve terorja in mučenci.
Aleš Rupnik
Samo on je še manjkal
»Janezek, kje pa si bil?« vprašuje mama.
»Pri Franciju.«
»Ali nisi bil njegovi mamici v napoto?«
»Kje pa, mami! Ko sem prišel, je rekla: No, samo še ti si manjkal!«
NAŠA SKRB ZA BOLNIKE
V tem tednu smo obhajali spomin na Marijino prikazovanje v Lurdu in svetovni dan bolnikov. Geslo letošnjega svetovnega dneva bolnikov je »Cerkev v službi ljubezni trpečim«.
Z vsakoletnim svetovnim dnevom bolnikov ima Cerkev namen napraviti cerkveno skupnost občutljivo za pomembnost pastoralnega služenja v prostranem svetu zdravja. To služenje je bistveni del njenega poslanstva. Jezus je hodil iz kraja v kraj, delal dobra dela in ozdravljal vse. Iz njegovega trpljenja, smrti in vstajenja črpa človeško trpljenje smisel in polnost luči. Človeško trpljenje je doseglo svoj vrhunec v Kristusovem trpljenju in v njem našlo svoje odrešenje.
Po Jezusovem zgledu je vsak kristjan poklican, da v različnih in vedno novih okoliščinah podoživlja priliko o usmiljenem Samarijanu. Na koncu prilike Jezus reče: »Pojdi in tudi ti delaj prav tako!« (Lk 10,37) S temi besedami se obrača tudi na nas. Spodbuja nas, da se sklonimo nad telesne in duhovne rane tolikih naših bratov in sestra.
Papež Benedikt XVI. je v svoji okrožnici Rešeni v upanju zapisal, da človeka ne ozdravlja izogibanje trpljenju, ne beg pred trpljenjem, marveč sposobnost trpljenje sprejeti in v njem zoreti, v njem najti smisel po zedinjenju s Kristusom. Kristusa je poslal Oče zato, da bi oznanjal blagovest ubogim, ozdravljal nje, ki so potrtega srca in iskal in zveličal, kar je izgubljenega. Podobno Cerkev obdaja vse tiste, ki jih tare človeška slabost, še več, v ubogih in trpečih spoznava podobo svojega ustanovitelja, zato si prizadeva za lajšanje njihove bede in želi v njih služiti Kristusu.
V letu duhovnikov, ki ga obhajamo, nas papež imenuje 'služabnike bolnikov', znamenje in orodje Kristusovega sočutja, ki mora doseči vsakega človeka, zaznamovanega s trpljenjem. Čas, ki ga duhovniki posvetimo bolnikom, se razodeva kot blagoslov tudi za drugo pastoralno delo. Bolnike pa vabi, da molijo in darujejo svoje trpljenje za duhovnike, da bi ostali zvesti svojemu poklicu in da bi naše služenje bilo v korist celotni Cerkvi.
Želim vsem, da bi začutili skrb za bolnike kot pomembno nalogo naše krščanske poklicanosti.
Povzel papeževo pismo za svetovni dan bolnikov, Janez Kržišnik
KAPELA
SREČANJE ZA STARŠEbo še jutri,v ponedeljek, 15. 2. ob 10. ali 18. uri. Pridite predvsem starši 4., 5. in 6. razreda in vsi tisti, ki niste mogli priti na prejšnje termine.
HVALA in PROŠNJA
V nabiralnik za Karitas kot pomoč ljudem prizadetim v potresu na Haitiju se je nabralo 1.060,00 €. Hvala vsem velikodušnim darovalcem. Sredstva bodo razporejena preko frančiškanov, ki delujejo na tem otoku.
Pred nami pa je nova akcija zbiranja pomoči. Na pepelnično sredo in prvo postno nedeljo zbiramo za Anin sklad, za družine z več otroki. Otroci, oziroma naši veroučenci pa bodo po razredih ves post zbirali za posvojence na daljavo v Bosni, pod naslovom „Žarek upanja“. Prav za slednjo akcijo so se prišli minuli torek osebno zahvalit iz škofijske Karitas Banja Luka. Eden od stebrov posta je tudi miloščina. Naj se tudi tokrat izkaže vaša darežljivost. Bog naj vam povrne z milostnimi darovi.
PEPELNICA
Na pepelnično sredo, ko pričnemo post, boste mogli tako med jutranjo kot večerno mašo biti deležni obreda pepeljenja.
KRIŽEV POT
Znano ljudsko pobožnost bomo tudi letos molili ob torkih, ko bodo z branjem sodelovali predstavniki župnijskega pastoralnega sveta in ob petkih, ko bodo s pomočjo katehistinj in katehetov sodelovali naši veroučenci. Starši, pridite s svojimi otroki še posebej ob petkih zvečer.
VOLITVE ZA NOV ŽPS
V oznanilih boste danes prejeli listo s predlaganimi kandidati. Obkrožite 6 svojih kandidatov in listek vrnite do nedelje, 21. februarja.
POGREB
H Gospodu je odšel eden od naših župljanov in sicer g. Ivan (Ivo) Vidmar (87) iz Rafuta, Sergeja Mašere. Pogrebna sv. maša je bila na Kostanjevici v sredo, 10. 2. in nato pogreb v Ajdovščini. Pokojnikove družine se spomnimo v molitvi, za rajnega pa molimo, da se čimprej pridruži nebeščanom.
KRISTUS ODREŠENIK
PEPELNICAMaša z obredom pepeljenja bo ob 19:00. Ta dan je zapovedan strogi post.
KRIŽEV POT V POSTU
Križev pot je vsak petek ob 18:30. Pridružimo se!
UPOKOJENCI IN SVETOPISEMSKA SKUPINA
Ta mesec nasvidenje že v torek ob 17:00.
POSTNA SREČANJA
Vabimo na tri postna srečanja na zaporedne srede ob 19:30 od 24. februarja do 10. marca. Prvo srečanje bo vodil dr. Ferdinand Šerbelj iz Narodnega muzeja v Ljubljani Zgodovina in pobožnost križevega pota ob slikah Antona Cebeja.
POSTNE NABIRKE
Župnijska karitas predlaga glede letošnjih postnih akcij:
- v župniji bomo dvakrat v postu zbirali pomoč. Prvič ta teden od pepelnice do 1. postne nedelje in drugič od Velikega četrtka do Velikonočne nedelje. Obakrat za Anin sklad z geslom iz del usmiljenja »DAJ LAČNEMU JESTI!«.
V ta namen bi vsak, ki nekako izhaja iz meseca v mesec, čeprav skromno, daroval v sklad dar za malico, recimo kakšnih 5 €, kdor ima srednji ali večji dohodek pa...
- Ves postni čas pa do konca šolskega leta so drugi naši darovi namenjeni za pomoč Haitiju.
KROMBERK IN VOGRSKO
PASTIRSKO PISMOŠe danes beremo pastirsko pismo slovenskih škofov o Evharistiji kot Božjem daru za življenje.
PUST
Vse veselje in dobra volja pustnih norčij naj bo dostojna ter v mejah normale, da ne bi nikogar žalili ali se iz drugih norčevali, še najmanj seveda iz svetih oseb ali stvari.
PEPELNIČNA SREDA
V sredo vstopamo v svet in resen postni čas priprave na velikonočno skrivnost našega odrešenja. Sam vstop v ta poseben čas označuje spokorni obred pepeljenja, ki skupaj z odpovedjo – postom in zdržkom od mesnih jedi, vabi k spreobrnjenju, odpovedi in dobrim delom. Pepeljenje bo tudi prihodnjo nedeljo med mašo.
PRVOOBHAJANCI
V petek se, skupaj s starši, dobimo ob 17. uri na mesečni pripravi. Na svidenje!
BLAGOSLOV DRUŽIN
V Kromberku nadaljujem z obiskom in blagoslovom družin. Hvala za pogovor, molitev in prijaznost!
SOLKAN
PEPELNIČNA SREDAMed mašo ob 18:00 tudi spokorni obred pepeljenja. Dan posta. Prihranke tega dne namenimo v Anin sklad za družine z več otroki.
POSTNI ČAS – ČAS POGLOBLJENE MOLITVE
V pripravi na slov. evh. kongres se v letošnjem postu še bolj potrudimo za zavzeto udeležbo pri nedeljski maši, tudi kakšen dan v tednu, in za češčenje Najsvetejšega v četrtek.
DUHOVNA OBNOVA BIRMANCEV
Bo v soboto 20. 2.
NAŠI RAJNI
3. 2. je odšla Očetov dom 82-letna Angela Oblokar roj. Veber, Soška 26. Naj luč Božje ljubezni njej sveti večno, domačim pa v temini žalosti!
ŠEMPAS – OSEK
VEROUKV tem tednu boste v okviru rednega verouka opravili spoved.
PEPELNICA
Na Pepelnico bo maša v Šempasu in v Oseku ob 18:00. Med mašo bo obred pepeljenja. Vaše darove od Pepelnice do 1. postne nedelje namenjamo »Aninemu skladu«, podpori družinam z več otroki. Prav tako zbiramo hrano in higienske pripomočke v posebni škatli pri vhodu v cerkev.
KRIŽEV POT
K molitvi se v Šempasu zberemo vsako nedeljo po maši. Na 1. postno nedeljo molitev oblikujejo bralci in pevci. V Ozeljanu bo molitev ob sredah pol ure pred mašo in v Šempasu ob petkih po maši.
Molitev bo ob četrtkih pri sv. Luciji in ob petkih v Oseku pol ure pred mašo in ob nedeljah ob 14:30. V nedeljo se zberemo pri sv. Martinu.
VOLITVE
V nedeljo bodo volitve novih članov Župnijskih pastoralnih in gospodarskih svetov. Na mizici za verski tisk boste prejeli volilne liste, ki jih izpolnite po navodilih in vrnete do nedelje, 28. februarja.
NAŠI RAJNI
V Šempasu smo se 8. februarja poslovili od Klavdije Faganel, roj. Remec (61), Šempas 33h. Svojcem izrekamo iskreno sožalje.
ŠEMPETER
OBISK MISIJONARJAV nedeljo, 14. februarja nas bo pri obeh mašah obiskal in nagovoril p. Danilo Lisjak, ki deluje kot misijonar v Burundiju. Pri obeh mašah bo nabirka za njegov misijon.
KRIŽEV POT
V postnem času vse vabim k pobožnosti križevega pota ob petkih ob 17:30 (pol ure pred mašo) in ob nedeljah ob 16:00. Lepo doživetje obhajanja križevega pota bo ob postnih nedeljah ob 14:00 s Prevala na Sveto Goro.
ROMANJE V SAN GIOVANNI ROTONDO
Na pepelnico, 17. februarja bom začel vpisovati za župnijsko romanje v San Giovanni Rotondo. Romanje bo od 26. do 28. aprila 2010. Obiskali bomo tudi Lanciano, Monte Sant' Angelo in Loreto. Cena romanja bo 170 €. Ob vpisu bomo dali akontacijo 70 €.
SKUPNA OZNANILA
KATEHETSKI SIMPOZIJ
V tednu, ki je pred nami bo na Mirenskem Gradu katehetski simpozij, ki je namenjen duhovnikom, katehistinjam in katehistom.
POSTNA POSTAVA 2010
Strogi post je na pepelnično sredo (17. 2.) in na veliki petek (2. 4.). Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže kristjane od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta. Mesnih jedi se vzdržimo na postne petke. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta.
KRIŽEV POT
V petek, 19. februarja vas vabimo k molitvi Križevega pota mestnih župnij Nove Gorice in Gorice. Zberemo se ob 20:00 na križišču pod Kapelo in ob premišljevanju romamo v cerkev. Slovenski in italijanski verniki bomo molili za medsebojno povezanost. Lepo povabljeni.
VOLITVE v ŽPS in GS
Na 1. postno nedeljo, 21. februarja bomo volili nove člane v župnijske pastoralne in gospodarske svete. Vsem dosedanjim članom se za njihovo delo iskreno zahvaljujemo, vse novo izvoljene pa vabimo, da svoje poslanstvo pogumno sprejmejo. Vsi pa smo povabljeni, da v ta namen molimo in v nedeljo odgovorno volimo.
PRILOGA – STR. 1
OGLEJ OD ATILE DO LANGOBARDOV (2)
Ko je leta 451 rimski vojskovodja Ecij zavrnil Atilo v veliki bitki na Katalaunskih poljih v današnji severni Franciji, se je Atila naslednje leto (452) z veliko vojsko Hunov in zavezniških, oziroma podložnih germanskih in drugih ljudstev, odpravil iz središča svoje države v Panoniji proti Italiji. Na plenilnem pohodu je prišel do Ogleja. Ker se je mesto na to primerno pripravilo, je obleganje trajalo tri mesece.
Atila je zaradi godrnjanja v svojih vrstah že mislil opustiti obleganje in oditi naprej, ko je po legendi na svoji zadnji ježi okoli obzidja opazil, da čaplja v kljunu odnaša mladiče iz gnezda v enem od obrambnih stolpov. To je bilo zanj znamenje, da je mesto izčrpano in da bo kmalu padlo. Zaukazal je še zadnji napad, med katerim se je podrl prav omenjeni stolp. Skozi nastalo vrzel v obzidju je Atilova vojska vdrla v mesto, ga zavzela, oplenila in požgala. Delu prebivalstva je uspelo zbežati na otoke Gradeške lagune in v Gradež ali pa so se tja umaknili že pred obleganjem. Med rešenimi je bil tudi oglejski škof Niket. Ostali so bili pobiti ali pa ujeti. Atila je nadaljeval pohod, med katerim so padli še današnji Milan, Verona in Pavia, a se je po srečanju ob reki Mincio blizu Mantove z rimsko delegacijo, v kateri so bili papež Leon Veliki in predstavnika rimskih mestnih in državnih oblasti, obrnil in s plenom in številnimi ujetniki vrnil v Panonijo.
Po Atilovi smrti leta 453, porazu Hunov proti upornim Germanom naslednjega leta in rimski ofenzivi v Panonijo leta 455 so se začeli ujetniki vračati domov. Ujetništvo pri “divjih” poganskih Hunih se ni dosti razlikovalo od ujetništva pri njihovih barbarskih zaveznikih. Še več, medtem ko so bili nekateri Huni celo katoliki, so ujetnike večinoma arijanski Germani, ki niso verovali v enakovrednost oseb Svete Trojice, prekrščevali in silili k prestopu v arijanstvo. O načinu rešitve verskih težavah nastalih zaradi ujetništva je Leon Veliki pisal škofu Niketu leta 458. Pri marsikateri postavki je papež pokazal večje človeško razumevanje kot njegovi namestniki. Žene, ki so se ponovno poročile v prepričanju, da je mož pokojen, so se morale vrniti k možu, ki se je vrnil iz ujetništva. Žena, ki tega ne bi storila, naj se izobči. Kdor je zaradi lakote ali strahu jedel meso živali darovanih v poganskih obredih, naj se samo spokori. Kdor se je prekrstil iz strahu ali pa ker so ga zavedli, naj se spokori in naj škof nanj položi roke.
Za tistega, ki je bil po vrnitvi v smrtni nevarnosti (bolezen, starost ali druge nevarnosti), so se postopki vrnitve v versko občestvo primerno skrajšali. Kogar so prvič krstili arijanci, se je njegov krst dopolnil s posvetitvijo Sv. Duhu.
(sledi nadaljevanje)
Miloš Fon
PRILOGA STR. 2
P. ATANAZIJ (KRISTIJAN) KOCJANČIČ (1911-1996) - 3
Tri leta (1965-1968) je bil p. Atanazij spovednik na Sveti Gori in nato tri leta (1968-1971) spovednik v Strunjanu in pri Sveti Ani v Kopru. Od leta 1971 je bil predstojnik in župnik v Strunjanu ter rektor cerkve Sv. Ane v Kopru.
Dokončno pa se je preselil k Sv. Ani v Koper leta 1974.
Z vso ljubeznijo je skrbel za to cerkev do leta 1995, ko se je zaradi bolezni umaknil v svojo celico ob cerkvi. Še vedno je sprejemal ljudi in opravljal svoje duhovniško poslanstvo.
Zanj so skrbeli njegovi znanci, prijatelji in sodelavci: koprski škof Metod, škofijski duhovniki, nečakinja Marija je poleg svoje družine oskrbovala tudi strica p. Atanazija, soseda Aldo in Ana Pastorčič sta mu kuhala in mu v bolezni stregla, zvesti cerkovnik in vsestranski pomočnik Jože Cerkvenik je bil telesno šibkemu patru vedno ob strani, p. Dominik je tri leta prihajal k njemu iz Strunjana in od leta 1995, ko je prišel k Sveti Ani, bratsko skrbel zanj.
V torek 16. julija 1996 so p. Atanazija odpeljali v bolnišnico v Izolo.
Dolgo so ga morali pregovarjati, da se je odločil za operacijo žolčnika. Prvič je bil operiran 12., drugič pa 18. avgusta. Devet dni je bil v komi. V sredo 28. avgusta je še prejel sveto obhajilo, naslednji dan, v četrtek 29. avgusta zjutraj je umrl.
Star je bil 85 let, 4 mesece in 19 dni.
Pokopan je bil v cerkvi Svete Ane, dne 2. septembra 1996.
Pogrebne molitve je zanj opravil škof Metod Pirih.
Pogreba priljubljenega in potrpežljivega patra Atanazija se je udeležilo veliko njegovih prijateljev, znancev in sodelavcev.
Konec
brat Pavel Krajnik
O PREGANJANJU KRISTJANOV
Konec letošnjega januarja je Tajništvo Komisije škofovskih konferenc Evropske unije (COMECE) naslovilo na Evropsko zvezo zahtevo po njeni nujni diplomatski akciji zoper nasilje nad kristjani, ki se množi po svetu, zlasti v nekaterih državah.
V istem dokumentu omenjeno Tajništvo pozdravlja resolucijo Evropskega parlamenta, ki obsoja decembrske in januarske napade na krščanske skupnosti v Egiptu in Maleziji.
Obenem poudarja, da bi Evropska unija morala podpirati verske manjšine, vključno s preganjanimi krščanskimi skupnostmi po svetu.
Zadnji zbrani podatki kažejo, da je od 75 % do 85 % vseh verskih preganjanj po svetu usmerjenih zoper krščansko vero, vsako leto pa življenje zaradi vere izgubi 170.000 kristjanov.
Vseh preganjanih vernikov na svetu je okrog 200 milijonov.
Zdi se, da niso iz trte zvite vedno glasnejše domneve, da so preganjanja kristjanov spodbujana, načrtovana in morda tudi organizirana na mednarodni ravni. Niso brez določenih znamenj tudi ona mnenja, po katerih bi nekatera središča moči rada izzvala nove verske vojne med kristjani in nekristjani…
PRILOGA STR. 3
ČE ŽELIŠ GOJITI MIR, VARUJ STVARSTVO (5)
IZ PAPEŽEVE POSLANICE ZA SVETOVNI DAN MIRU 2010
RAZLOGI VAROVANJA
Varovanje stvarstva mora naravnavati zlasti iskanje pristne solidarnosti v svetovnih razsežnostih, ki jo navdihujejo vrednote ljubezni, pravičnosti in skupnega dobrega. Po drugi strani pa, kot sem že imel priložnost povedati, »tehnika ni nikoli samo tehnika. Razodeva človeka in njegove želje po razvoju, izraža stremljenje človekovega duha po postopnem premagovanju določene ujetosti v snov. Tehnika se zato umešča v poslanstvo »obdelovati in varovati zemljo« (prim. 1 Mz 2,15), ki jo je Bog izročil v varstvo človeku in mora biti naravnana k utrjevanju tiste zveze med človekom in okoljem, ki zrcali Božjo stvariteljsko ljubezen«.
OSEBNA ODGOVORNOST
Vedno jasneje se kaže, da problem uničevanja okolja postavlja pod vprašaj ravnanje slehernega izmed nas, način življenja, trenutno prevladujoče potrošniške in proizvodne načine, ki so pogosto nevzdržni s socialnega, okoljskega in ekonomskega vidika.
Vedno bolj nujna postaja dejanska sprememba mišljenja, ki bi vse vodila k sprejemanju novih načinov življenja, »v katerih bi bili iskanje resničnega, lepega, dobrega in povezanost z drugimi za skupno rast bili tiste prvine, ki bi odločale o potrošnji, varčevanju in naložbah«. Vedno bolj je treba vzgajati za gradnjo miru, začenši s široko zastavljenimi odločitvami na osebni, družinski, skupnostni in politični ravni. Vsi smo odgovorni za varovanje in skrb za stvarstvo.
Ta odgovornost ne pozna meja.
VLOGA CIVILNE DRUŽBE
Pomembno je, da si vsak na svoji ravni prizadeva za preseganje prevlade delnih interesov posameznikov ali posameznih skupin. Vlogo osveščanja in vzgoje imajo še na poseben način različni dejavniki civilne družbe in nevladne organizacije, ki se odločno in velikodušno trudijo za širjenje ekološke odgovornosti, ki bi morala biti vedno bolj zasidrana v spoštovanju »človeške ekologije«.
Poleg tega velja opozoriti na odgovornost medijev na tem področju in predlagati pozitivne zglede. Ukvarjanje z okoljem zahteva široko in globalno vizijo sveta, skupno in odgovorno prizadevanje za prehod od logike, osredotočene na sebični nacionalistični interes, k viziji, ki bo obsegala potrebe vseh narodov. Ne moremo biti brezbrižni do tega, kar se dogaja okrog nas, kajti uničevanje katerega koli dela planeta ima posledice za vse.
Prizadevanja mednarodne skupnosti naj bodo usmerjena tudi v postopno razorožitev in oblikovanje sveta brez jedrskega orožja…
ODGOVORNOST CERKVE
Prav tako je Cerkev odgovorna za stvarstvo in čuti, da mora to odgovornost zastopati tudi na javnem področju za obrambo zemlje, vode in zraka, ki so dar Boga Stvarnika za vse, zlasti pa si mora prizadevati za obrambo človeka zoper nevarnost samouničenja.
Uničevanje narave je namreč tesno vezano na kulturo, ki oblikuje človeško sobivanje…
Prihodnjič nadaljevanje in konec
PRILOGA STR. 4
SREČANJE PAPEŠKIH AKADEMIJ
Papež Benedikt XVI. je v četrtek, 28. januarja v avdienco sprejel študente papeških akademij. Na srečanju so podelili nagrado, ki jo Sveti oče vsako leto nameni mladim znanstvenikom, umetnikom ali ustanovam, v katerih si prizadevajo za razvoj krščanskega humanizma. Že v sredo dopoldne so organizirali 14. zasedanje na temo: »Teološka formacija duhovnikov«.
Udeleženci (350) so se s papežem pogovarjal o projektu krščanskega humanizma v tretjem tisočletju. Srečanje so pripravili v Papeškem svetu za kulturo, ki ga je leta 1995 ustanovil papež Janez Pavel II. z namenom, da ovrednotijo in povežejo delo vseh ustanov, ki delujejo na tem področju, njihovo delovanje usmerijo v javnost in tako sooblikujejo javno mnenje.
LUČ ZA EVROPO
V Aachnu so 31. januarja obhajali tradicionalni praznik »Karlsfest«. Msgr. Zollitsch, predsednik Nemške škofovske konference je v nagovoru pri maši v stolnici poudaril pomen pristnega krščanskega pričevanja v Evropi: »Evropa ne potrebuje razočaranih pesimistov, ampak navdušenih iskalcev izvirov; ne ljudi, ki se ves čas pritožujejo, ampak nosilcev duhovnega sporočila, ki iščejo Boga. Vera, upanje, solidarnost, dobrodelnost so temeljni prispevek, ki ga kristjani lahko posredujemo današnji družbi in za prihodnost Evrope, ki bo zgrajena na dostojanstvu človekove osebe.«
Ni dovolj, da danes Evropo vidimo samo pod vidikom ekonomije in financ. »Izpostaviti in poglobiti moramo krščanske vrednote. Kadar pomešamo človekovo svobodo s samovoljnostjo, ko želijo sporočilo krščanstva utišati, takrat v tej družbi manjka osnovna uglašenost. Človek tako gre v smeri egoističnega potrošništva in karierizma. Posledica tega je socialni infarkt. Do danes je večji del Evrope živel iz krščanskih korenin. Veliko politikov danes to pomembno razsežnost zanika, ko želijo izročilo nadomestiti z oblikami praktičnega agnosticizma in versko brezbrižnostjo. Naš čas potrebuje kristjane, ki so prepričani in vero pristno živijo v vsakdanjem življenju.«
CERKEV V KATAKOMBAH
Dramatično usodo romunskih škofov, ki so bili v času komunizma posvečeni v tajnosti (na skrivaj), je v treh dokumentarnih filmih predstavil zgodovinar Manfred Kierein.
Po izgonu kralja Mihaela so leta 1948 sprejeli ustavo Ljudske Republike Romunije. Takrat se je za katoliško Cerkev začel čas trpljenja in preganjanja, ki se je iztekel s padcem diktatorja Nikolaja Ceausescuja leta 1989.
Ključno vlogo v Bukarešti je v poznih štiridesetih letih odigral nuncij Gerald Patrick O'Hara, ki je odločno nasprotoval komunistični politiki in v tajnosti posvetil več škofov latinskega in bizantinskega obreda. Nekateri izmed njih so pozneje postali žrtve terorja in mučenci.
Aleš Rupnik
Samo on je še manjkal
»Janezek, kje pa si bil?« vprašuje mama.
»Pri Franciju.«
»Ali nisi bil njegovi mamici v napoto?«
»Kje pa, mami! Ko sem prišel, je rekla: No, samo še ti si manjkal!«