Oznanila
OZNANILA
GLASILO ŽUPNIJ KAPELA KRISTUS ODREŠENIK KROMBERK OSEK SOLKAN ŠEMPAS ŠEMPETER VOGRSKO
4. NAVADNA
31. 1. 2010 // Leto X // Št. 21
UVODNIK
Naj nekako nadaljujem, kjer je g. Cvetko zadnjič zaključil, ko je pisal o dohodkih duhovnikov, ki so del širše slike finančnega stanja ali, kot ga nekateri imenujejo, bogastva Cerkve v Slovenije. Verjamem, da je v prvi vrsti to bogastvo duhovno, na nek način pa je Cerkev bogata tudi materialno.
Samo predstavljajte si, da bi na Kostanjevici pričeli z razprodajo vsega, kar se da prodati (tudi stvari »neprecenljive vrednosti«), najprej v cerkvi, pod cerkvijo, v samostanu, v knjižnici,… in končali s prodajo samostana samega. Verjetno bi se nabral lep kupček denarja. In če bi vse cerkvene ustanove po vsej Sloveniji prodale vse, kar se da prodati? Če bi bil kdo pripravljen to kupiti in če zaradi velike ponudbe ne bi preveč padla cena, bi kupček gotovo prerasel v pravi kup – res, ogromno bogastvo!
Seveda pa v tej zgodbi ostajajo »če-ji«… Med njimi je tudi ta, da bi kupec kupil to bogastvo le, če bi imel tudi dovolj sredstev za vzdrževanje tega, kar bi kupil. Večina sakralnih objektov v Sloveniji je kulturnozgodovinskih spomenikov, ki so del slovenske narodne dediščine in bi ga k vzdrževanju zavezovala tudi zakonodaja. Država dobro ve, zakaj cerkvam noče dati ustreznega statusa, saj bi bil že status spomenika državnega pomena, celo brez lastništva, za državo ogromno materialno breme. Tako ostane v glavnem na vernem delu slovenskega naroda, da vzdržujemo dediščino, iz katere je slovenski narod zrasel in se razvil v kulturni narod. Verjetno je prav to vzrok, da se Cerkev z državo še do danes ni uspela dogovoriti za uspešno sodelovanje pri skrbi za to dediščino. Čeprav določene oblike pomoči obstajajo, so to le kapljica v primerjavi s tem, kar za to dediščino namenja in žrtvuje Cerkev z darovi vernikov in po prizadevanjih, skrbi in delu duhovnikov.
Ne vem, da bi kateri duhovnik od revščine umrl, reven pa je umrl marsikateri – lahko pa tudi žalosten, da je moral v življenju sprejemati toliko laži in sumničenj o svojem in Cerkvenem bogastvu…
--------------------------------------------------------------
Ker sem prepričan, da pojasnjevanje, razpravljanje in polemiziranje ne bi bilo konstruktivno, se tistim, ki to zahtevajo, iskreno opravičujem za vsa moja stališča, ki sem jih zapisal v Oznanilih št. 13 z dne 29. 11. 2009.
p. David
resnično uspeli dobrodelni koncert, v nedeljo 24. januarja. Vsi trije zbori pod vodstvom Kristine, Martine in Terezike ter ob sodelovanju solistov so v enournem koncertu pokazali, da zmorejo in znajo v edinosti napraviti nekaj lepega za Boga in poslušalcem v veselje. Hvala tudi vsem udeležencem za darežljivost, saj smo mogli še tisti večer izročiti gvardijanu p. Bernardu iz Svete Gore kar 814,36 € za nastajajoči Družinski center.
KARITAS
BLAGAJNIŠKO POROČILO ZA LETO 2009
PREJETO
Prenos iz preteklega leta 638,21
postna nabirka ----------- 2.483,87
Veliki četrtek -------------- 600,00
posvojitev na daljavo(post)
nedelja Karitas -------- --- 730,00
Dar.dobrot.-nabiralnik--- 2.004,92
skupaj =========== 6.457,00
PORABA
pomoč druž. in posam.---- 845,10
nakup hrane za potrebne- 1.983,09
Veliki četrtek
in posvoji. na daljavo ------ 600,00
posredovano na škofijo-- 730,00
pomoč plač.položnic ----- - 892,81
skupaj poraba ======= 5.051,00
saldo TTR in BLAGAJNA
31.12.2009 = 1,406,00
SREČANJE ZA STARŠE
predšolskega, 1. in 2. razreda bo jutri, v ponedeljek ob 10. ali 18. uri.
SVEČNICA
2. februarja obhajamo praznik Gospodovega darovanja v templju. Sv. maše bodo pri nas ob 7., 10. in 19. uri; pri vseh mašah bo blagoslov sveč.
3. DAN FEBRUARJA
pa goduje sv. Blaž, zato boste mogli tako zjutraj kot zvečer po sv. maši prejeti blagoslov na priprošnjo sv. Blaža.
PRED NAJSVETEJŠIM
bomo moli za nove duhovne poklice v četrtek, 4.2. ob 18:30. Pridite, molimo!
Kdor bi želel predlagati še kakšno ime za prihodnji ŽPS, ga(jo) prosimo, naj vrže do vključno prihodnje nedelje listek s predlogom v košaro, ki je v veži.
BIRMANCI
S starši, in po njih tudi z birmanci, je dogovorjeno:
Birmanske skupine zaključijo pred zimskim počitniškim tednom letošnji program po domovih.
V torek 2. marca se birmanci zberejo po razredih v dveh skupinah: 7. razred ob 16:00; 8. razred ob 18:00 za nadaljnji verouk po razredih. Kdor ne more priti ob uri, določeni za njegov razred, se vključi v drugega. Na razpolago imamo samo torek in sicer 3. učilnico.
Birmanci se bodo udeležili počitniškega programa, ki ga predvidevamo na Vojskem; prvi program predlagamo čim prej na začetku in drugega ob koncu poletnih počitnic. Več o tem po razredih.
Starši so pripravljeni sodelovati, biti navzoči in animirati na teh programih.
Romanje v Oglej bo v soboto 17. aprila. Če bosta skupini dve, pa tudi v soboto 24. aprila.
Starši so naprošeni, naj dajo brez zadržkov tako izboljševalne kakor kritične pripombe k programu po skupinah, če je le mogoče, naj bodo pisne.
Danes se pri maši še posebej srečamo z Božjo besedo, zapisano v Svetem pismu ali Bibliji. Med mašo izročijo starši birmanskim kandidatom Sveto pismo.
SVEČNICA
Na Gospodovo darovanje ali svečnico bo pred mašo blagoslov sveč: na Vogrskem ob 18. uri, v Kromberku ob 19. uri.
SVETI BLAŽ
Ta priprošnjik zoper bolezni grla goduje v sredo. Njemu v čast in priprošnjo bom delil poseben blagoslov na Vogrskem v sredo, v Kromberku pa prihodnjo nedeljo.
PRVI PETEK
Pred nami sta prvi petek in prva sobota v februarju, posvečena češčenju Jezusovega in Marijinega srca. Radi pristopimo k zakramentoma spovedi in obhajila ter molimo v čast Božji ljubezni.
BLAGOSLOV DRUŽIN
V Kromberku nadaljujem z obiskom in blagoslovom družin. Hvala za pogovor, molitev in prijaznost!
Maša ob 18:00 z blagoslovom sveč.
SV. BLAŽ, 3. februar
Po maši blagoslov sv. Blaža za zdravje.
27. – zadnja seja ŽPS
Z zadnje seje okrožnega PS: župnija ob smrti svojcev, vzdrževanje duhovnikov.
Ustavili smo se ob temi Občestvo raste iz Božje besede in evharistije in razmislili o še neizkoriščenih možnostih sodelovanja pri raznih delih maše. Ozrli smo se na izkušnjo sodelovanja v ŽPS v iztekajočem se mandatu (lepi spomini na Matjaža, ubrana skupina, člani ŽPS smo postali bolj dejavni v župniji, spletna stran župnije) in dali napotke za nadaljnje delo (čim več novih članov,). Posvetili smo se izbiri novega ŽPS. 36 predlaganim s strani župljanov (prispelo je 55 odgovorov) smo dodali še 11 imen.
Na kratko smo se ustavili ob predlogih iz »predloga ŽPS«: 1. Misijon po 10 letih: pogovoriti bi se bo treba z ostalimi mestnimi župnijami Nove Gorice. 2. Čiščenje cerkve po družinah veroučencev: Ta vzorec smo pred leti že poskušali, a se ni obnesel. 3. Prispevki za cvetje v cerkvi: V ta namen je nabiralnik v cerkvi.
Članom iztekajočega se mandata ŽPS se vsa župnija iskreno zahvaljuje. Bog povrni!
V Šempasu se s skupino, ki bo pripravila volitve srečamo v ponedeljek, 1. februarja po maši.
SVEČNICA
Maša bo ob 18:00 v Šempasu. K blagoslovitvi prinesete sveče.
SV. BLAŽ
Maša bo v Šmihelu ob 17:00. Prejeli boste blagoslov sv. Blaža, še posebej v prošnji za zdravje.
PRVI PETEK
Na prvi petek obiščem bolne na domu. Pol ure pred mašo ste povabljeni k molitvi pred Najsvetejšim. Opravili boste lahko spoved.
G. Bogdan bo bolne na domu obiskal v Oseku v petek in v Vitovljah v soboto dopoldne.
NAŠI RAJNI
V soboto, 23. januarja smo se v Ozeljanu poslovili od Branka Hvaliča (66), Ozeljan 43a. Domačim izrekamo sožalje.
V ponedeljek, 1. 2. bo ob 20:00 mesečno srečanje za katehistinje. V sredo, 3. 2. bo ob 19:00 zadnja seja sedanjega ŽPS. V soboto, 6. 2. bo ob 15:00 mesečno srečanje za prvoobhajance in njihove starše.
PRVI PETEK IN PRVA SOBOTA
V petek in soboto bo ura češčenja pred Najsvetejšim in priložnost za spoved od 17:00 do 18:00. Uro molitve pripravita 8. roža ŽRV in Binkoštna dvorana. Ob 18:00 bo sv. maša z nagovorom, po maši zaključek češčenja z blagoslovom z Najsvetejšim.
DUHOVNA OSKRBA BOLNIKOV
V februarju vas bom kot bolnišnični duhovnik vsak teden spodbujal k duhovni oskrbi bolnikov. V bolnišnici v Šempetru imamo kapelo sv. Družine s stalno navzočnostjo Najsvetejšega. V njej je vsako sredo ob 19:30 tudi sv. maša. Članice ŽK vsakič obvestijo vse bolnike v bolnišnici, da se lahko udeležijo sv. maše. Bolnike po oddelkih bolnišnice obiskujejo tudi duhovniki. Če je le mogoče, duhovniki obiščejo vsak teden vse bolnike, ki so trenutno v bolnišnici. Kdor želi, lahko prejme tudi zakramente. Učinkovitost duhovne oskrbe v bolnišnici pa je odvisna tudi od osebnega povabila duhovnika s strani bolnika ali njegovih svojcev. Vedno me lahko kot najbližjega duhovnika naši bolnišnici pokličete na tel. 05-39-36-357 ali mob. 041-766-845.
NEDELJA SVETEGA PISMA
je danes. Popoldne ob 15:00 bo v Vipavi v Dijaškem domu srečanje članov in voditeljev bibličnih skupin. Ljubitelji Božje besede, pridite!
EVHARISTIČNE SVEČE
Po župnijah bodo letos na razpolago "evharistične sveče" (po 1,50€), ki jih bomo blagoslovili na svečnico. Dar za sveče bo namenjen za kritje evharističnega kongresa.
PRILOGA – STR. 1
PO LENINOVI SMRTI
Po Leninovi smrti je zavladal Stalin. Ljudje so upali na izboljšanje stanja. Za katoličane in pravoslavne se ni nič spremenilo, kakor tudi ne glede ostalih svoboščin. Duhovniki so delovali med vernim ljudstvom skrivaj kljub strogim kontrolam in grožnjam. Oblast je imela namen dotolči kristjane, predvsem katoličane, s propagando ali kot so rekli, s kulturo in znanostjo. Papež Pij XI. se je brez vidnejšega uspeha trudil, da bi obnovil delovanje škofij in župnij. Čim je bil nekdo imenovan za škofa ali je bil posvečen za duhovnika, ga je partija zaznamovala in so se ob podpori policije vsuli nanj pritiski vseh vrst. Zato je papež 9. febr. 1930 objavil pritožbo zoper kratenje svoboščin v vatikanskem dnevniku Osservatore romano, s čimer je požel občudovanje in odobravanje po vsem svetu. Sovjeti so protestirali, vendar so preganjanja za nekaj časa postala manj barbarska, prenehala pa niso.
MED LETOMA 1937-39
Navidezno zatišje ni trajalo. Prišlo je leto 1937, začetek obdobja najhujše Stalinove pobesnelosti in komunističnega terorja, ki se je zavleklo tja v Drugo svetovno vojno. Samo v času tega, najhujšega in najbolj organiziranega terorja, so pobili okrog 150 katoliških duhovnikov, največ v Levaševu blizu St. Peterburga, pa v taboriščih Karelije, predvsem pa na nesrečnem otočju Solovki. Na Solovkih in tudi drugih taboriščih je v tem času izgubilo življenje tudi ogromno pravoslavnih duhovnikov in vernikov.
Po tem viharju preganjanja sta ostali odprti na vsem ozemlju Sovjetskega imperija leta 1941 samo še dve katoliški cerkvi, v Moskvi in Leningradu. Ostali sta v uporabi zdesetkanih katoličanov, ker sta spadali pod Francosko veleposlaništvo. V vsej ogromni deželi je bil takrat na svobodi samo en katoliški škof, sicer tuj državljan, na terenu pa kakšnih 20 duhovnikov.
PRELOMNO LETO 1989
V času Mihaila Gorbačova (roj. 2.3.1931), ki je bil predsednik Sovjetske zveze v letih 1985 - 1991, je začela otoplitev. Pokojni Aleksander Jakovljev je Gorbačovu pripravil smernice za modernizacijo države in s tem tudi za boljšo zaščito svoboščin. Prenova države je potekala z geslom, ki je postalo znano po vsem svetu: perostrojka.
Leta 1989, v letu padca Berlinskega zida, je Gorbačov izdal za tisti čas pogumen dekret, na podlagi katerega so postale v Sovjetski zvezi svobodne vse veroizpovedi, tako kar zadeva zbiranje vernikov kakor samega bogoslužja.
Veliko katoliških, tudi pravoslavnih cerkva, so kmalu ponovno odprli.
Po preganjanjih in po prvem valu potrošništva, zaradi katerega ljudje zlahka duhovno otopimo, je danes v Rusiji nekaj manj kot milijon in pol katoličanov. Med njimi deluje okrog 200 duhovnikov, skoraj vsi so iz drugih dežel, tudi iz Slovenije. Duhovniških poklicev je med katoličani kar nekaj in zelo upajo, da bodo lahko doprinesli svoj delež k duhovni podobi Rusije in njenemu polnejšemu napredku.
Gašper Rudolf
PRILOGA STR. 2
Pater Atanazij je bil rojen 20. aprila 1911 v Hrastovljah. Ta vas je podružnica župnije Kubed, slavna pa je po svojih freskah v cerkvi. Otroku so dali ime Kristijan, družinski priimek pa je bil Kocjančič. Kristjanova mati Marija r. Markončič, je umrla, ko je imel Kristjan komaj eno leto. Imel pa je še štiri brate. Za vse je skrbel ovdoveli oče Mihael, domačini so ga imenovali Miha. Oče je bil globoko veren in delaven, mehkega srca in prijazen. Delavnost ga je navajala na vztrajnost in odločnost. Teh lepih lastnosti so se od njega navzeli tudi otroci. Čutili so, da ima pošteno delo božji blagoslov.
Ko je bil Kristijan star 13 let, ga je oče, bil je zvest tretjerednik, član svetnega reda svetega Frančiška Asiškega, spremljal k frančiškanom v Koper in jim prepustil bistrega fanta, da bi ga vzgojili za duhovnika.
Eno leto je potem Kristijan hodil v osnovno šolo v Kopru. Nato so fanta premestili v Italijo, v Lonigo pri Vicenzi, da je z drugimi pripravniki za vstop v frančiškanski red obiskoval gimnazijo. Ko je končal tretji razred gimnazije, je šel v frančiškanski noviciat v kraj San Pancrazio di Barbarano, prav tako blizu Vicenze. V noviciatu so mu dali samostansko ime Atanazij. Četrti razred gimnazije je obiskoval že kot redovnik Atanazij v Huminu (Gemona del Friuli) na slovensko-italijanski narodnostni meji.
To je bilo v času fašizma in seveda v gimnaziji ni bilo ne duha ne sluha o slovenščini. Višjim razredom gimnazije v Italiji so takrat pravili filozofija, ker je bilo osrednji premet modroslovje. Brat Atanazij je filozofijo študiral v Motta di Livenza, v Kopru v samostanu Sveta Ana in v Padovi.
Med študijem filozofije je 13. novembra 1932 v Motta di Livenza izrekel večne redovne zaobljube.
Maturiral je v Padovi leta 1933.
Nato se je vpisal na teologijo. Bogoslovje je študiral v treh redovnih bogoslovnih učiliščih: v Motta di Livenza, v Padovi in v Benetkah. Opravil je tudi dveletni misijonski medicinski tečaj.
Beneški pomožni škof msgr. Giovanni Jeremich ga je v Benetkah v samostanski cerkvi San Francesco della Vigna, 4. julija 1937 posvetil v duhovnika. Naslednji dan je maševal v kapucinski cerkvi pri svojem prijatelju in spovedniku svetemu p. Leopoldu Mandiću. Novo mašo v rodnih Hrastovljah so fašisti hoteli preprečiti. Moral je čakati več kot štirideset dni, da mu je provincial, njegov višji redovni predstojnik, sporočil, da je pot v Koper in Hrastovlje varna. Pa vendar ni mogel maševati v domači vasi, ampak se je moral s svojo novo mašo umakniti h kapelici Device Marije na Vzročku ob izviru Rižane. Spremljal ga je g. Jože Milič, župnik v Kubedu. Pri novomašnem kosilu so bili samo štirje: novomašnik, oče, en brat in župnik.
brat Pavel Krajnik
PRILOGA STR. 3
G. GREGOR ČUŠIN, PREDSTAVNIK VERNIKOV NADŠKOFIJE
Pozvan sem bil, da vas v imenu vernikov ljubljanske škofije pozdravim in tako stojim pred Vami, eden od koštrunov iz vaše črede, da bi izrazil svoje želje in pričakovanja. In če kaj pričakujem, če si česa želim od Vas, potem si želim, da bi Vi veliko želeli in pričakovali od nas, svojih vernikov. Da bi bili do svoje črede zahtevni, kajti pot po kateri stopamo za Vami, je tesna in vrata, skozi katera moramo vstopiti, so ozka. Želim si, da bi palica, ki jo držite v roki ne bila le simbol pastirske službe. Pastirju palica resda služi tudi za oporo, predvsem pa z njo vodi čredo po pravih poteh, jo odvrača od slabe paše, tudi udari, če je treba in brani pred sovražniki. Želim si, da bi nas radi obiskovali na naših župnijah. Ne le za posebne priložnosti in slavnosti, ampak tudi kar tako: da svojim najemnikom, svojim duhovnikom vlijete poguma, predvsem pa da spoznate svoje ovce, in da ovce spoznajo Vas, da bomo poznali vaš glas in Vam brez strahu in pomisleka sledili.
In, gospod nadškof, brez strahu, vaši verniki smo kristjani, in kot taki ponižni in potrpežljivi. Ne boste prvi pastir, s katerim bomo potrpeli, kakršenkoli že je in vas bomo spoštovali in ljubili, četudi ne boste izpolnili naših želj in pričakovanj. A več želja in pričakovanj do vas gojijo, če se po svetopisemsko izrazim, volkovi, tatovi in roparji, tisti, ki pravijo, da jih ne brigate in da se tudi Vi ne smete brigati zanje. A če boste natančno pogledali, boste videli, da so ti volkovi, tatovi in roparji le preoblečene in prestrašene izgubljene ovce. Zelo prestrašene in zelo izgubljene. In tudi te so del Vaše črede. Pričakujejo, da jim boste šli na živce! Ne razočarajte jih v njihovih pričakovanjih.
Biti škof, biti nadškof, je odgovorna in stresna služba. A prosim Vas, gospod nadškof, pokažite in dokažite Sloveniji, da je Stres lahko tudi pozitiven!
Tudi roka, ki Vam jo ponujam ni le simbolna gesta, bonton, temveč je konkretna ponudba, obljuba, ki Vam zagotavlja našo molitev, našo pripravljenost in sodelovanje v ugodnih in neugodnih okoliščinah, bodi prilično ali neprilično.
V zameno za jasne besede, stvarna dejanja in pravo pot. Vse za evangelij!
Ljubljana, 24. jan. 2010
PRILOGA STR. 4
VZGOJNA ZVEZA
»Vzgojni izziv: Poročilo – predlog o vzgoji« je naslov knjige Odbora za kulturni projekt Italijanske škofovske konference, ki so jo predstavili v italijanskem parlamentu. »Potrebno je vzpostaviti vzgojno zvezo, ki bo vključevala največje možno število sogovornikov: šole, družine, Cerkve in drugih ustanov.« V Italiji je vedno večja potreba po ponovnem ovrednotenju delovanja vzgojnega sistema.
VZGOJA – NEZNAN TERITORIJ
Zaskrbljujoče je izginjanje kulturnih znamenj, vrednot, pomanjkljivost moralne vzgoje in doslednosti, kar v največji meri prizadene mlade. Vzgoja vse bolj postaja neznan teritorij. S težavami se srečujejo različni nosilci, od staršev do učiteljev. Vse bolj pa se pri njih, kot tudi pri mladih zaznava potreba po vzgojnem procesu. Zato se ne sme popuščati pesimizmu in premoči kalupov, ki temeljijo na relativizmu in nihilizmu in težnjam, ki so v nasprotju z osnovnimi potrebami človeka.
KLASIČNE DRUŽINE – VZGOJE NI VEČ
Zmeda na področju vzgoje se dotika vseh generacij. Med mladimi je sicer bolj očitna, toda posledice čutijo vsi. Zrelost družbe je, v kolikšni meri se teh problemov zaveda in se z njimi sooča v pravilnih rešitvah. Na vseh ravneh se je sposobnost izobraževanja in vzgoje zmanjšala. To, kar so včasih omogočale družine, tega danes ni več. Mladi le še v šoli dobijo, če je to omogočeno, programe za socializacijo in kulturo.
ODGOVORNOST VSEH
Poročilo Italijanske škofovske konference analizira stanje v Italiji. Klasične vzgojne ustanove (družina, šola, Cerkev) in različne življenjske in kulturne dejavnike (svet gospodarstva, medije, svet športa…) vabijo, da se v delo za mlade dejavno vključijo. Ne gre le za premostitev trenutnih težav, ampak za dolgotrajni projekt z odgovornostjo vseh.
Ob pripravi na Svetovni dan mladih, ki bo od 16. do 21. avgusta 2011 v Madridu, križ in ikona Device Marije z mladimi romata po Španiji. Ena od postaj je bila 4. januarja železniška postaja »El Pozo«, tarča terorističnega napada 11. marca 2004, ki je zahteval 193 žrtev. V procesiji so navzoči molili za žrtve terorizma in za vse, ki so zaradi tega kakorkoli prizadeti.
Srečanje na postaji je povezano s postankom v župniji sv. Jožefa, kjer so se zbrali mladi s posebnimi potrebami in prostovoljci, ki jih spremljajo. Mladi so povedali: »Vsi molimo na enak način, ne glede na zmožnosti našega telesa. Priložnosti kot je ta pokažejo, da vrednote mladih niso samo v zunanji moči in lepoti, ampak tudi v tem, da pomagamo, smo solidarni in si prizadevamo za dostojanstvo vsakega človeka«.
Aleš Rupnik
Neposlušnost
Levček zagleda turista in se zapodi za njim po puščavi.
Končno turistu uspe, da pobegne.
Mladič se vrne in mama levinja ga okrega: »Kolikokrat sem ti že rekla, da se ne igraj s hrano!«
BOGATA CERKEV
Naj nekako nadaljujem, kjer je g. Cvetko zadnjič zaključil, ko je pisal o dohodkih duhovnikov, ki so del širše slike finančnega stanja ali, kot ga nekateri imenujejo, bogastva Cerkve v Slovenije. Verjamem, da je v prvi vrsti to bogastvo duhovno, na nek način pa je Cerkev bogata tudi materialno.
Samo predstavljajte si, da bi na Kostanjevici pričeli z razprodajo vsega, kar se da prodati (tudi stvari »neprecenljive vrednosti«), najprej v cerkvi, pod cerkvijo, v samostanu, v knjižnici,… in končali s prodajo samostana samega. Verjetno bi se nabral lep kupček denarja. In če bi vse cerkvene ustanove po vsej Sloveniji prodale vse, kar se da prodati? Če bi bil kdo pripravljen to kupiti in če zaradi velike ponudbe ne bi preveč padla cena, bi kupček gotovo prerasel v pravi kup – res, ogromno bogastvo!
Seveda pa v tej zgodbi ostajajo »če-ji«… Med njimi je tudi ta, da bi kupec kupil to bogastvo le, če bi imel tudi dovolj sredstev za vzdrževanje tega, kar bi kupil. Večina sakralnih objektov v Sloveniji je kulturnozgodovinskih spomenikov, ki so del slovenske narodne dediščine in bi ga k vzdrževanju zavezovala tudi zakonodaja. Država dobro ve, zakaj cerkvam noče dati ustreznega statusa, saj bi bil že status spomenika državnega pomena, celo brez lastništva, za državo ogromno materialno breme. Tako ostane v glavnem na vernem delu slovenskega naroda, da vzdržujemo dediščino, iz katere je slovenski narod zrasel in se razvil v kulturni narod. Verjetno je prav to vzrok, da se Cerkev z državo še do danes ni uspela dogovoriti za uspešno sodelovanje pri skrbi za to dediščino. Čeprav določene oblike pomoči obstajajo, so to le kapljica v primerjavi s tem, kar za to dediščino namenja in žrtvuje Cerkev z darovi vernikov in po prizadevanjih, skrbi in delu duhovnikov.
Ne vem, da bi kateri duhovnik od revščine umrl, reven pa je umrl marsikateri – lahko pa tudi žalosten, da je moral v življenju sprejemati toliko laži in sumničenj o svojem in Cerkvenem bogastvu…
--------------------------------------------------------------
Ker sem prepričan, da pojasnjevanje, razpravljanje in polemiziranje ne bi bilo konstruktivno, se tistim, ki to zahtevajo, iskreno opravičujem za vsa moja stališča, ki sem jih zapisal v Oznanilih št. 13 z dne 29. 11. 2009.
p. David
KAPELA
BOGU HVALA ZAresnično uspeli dobrodelni koncert, v nedeljo 24. januarja. Vsi trije zbori pod vodstvom Kristine, Martine in Terezike ter ob sodelovanju solistov so v enournem koncertu pokazali, da zmorejo in znajo v edinosti napraviti nekaj lepega za Boga in poslušalcem v veselje. Hvala tudi vsem udeležencem za darežljivost, saj smo mogli še tisti večer izročiti gvardijanu p. Bernardu iz Svete Gore kar 814,36 € za nastajajoči Družinski center.
KARITAS
BLAGAJNIŠKO POROČILO ZA LETO 2009
PREJETO
Prenos iz preteklega leta 638,21
postna nabirka ----------- 2.483,87
Veliki četrtek -------------- 600,00
posvojitev na daljavo(post)
nedelja Karitas -------- --- 730,00
Dar.dobrot.-nabiralnik--- 2.004,92
skupaj =========== 6.457,00
PORABA
pomoč druž. in posam.---- 845,10
nakup hrane za potrebne- 1.983,09
Veliki četrtek
in posvoji. na daljavo ------ 600,00
posredovano na škofijo-- 730,00
pomoč plač.položnic ----- - 892,81
skupaj poraba ======= 5.051,00
saldo TTR in BLAGAJNA
31.12.2009 = 1,406,00
SREČANJE ZA STARŠE
predšolskega, 1. in 2. razreda bo jutri, v ponedeljek ob 10. ali 18. uri.
SVEČNICA
2. februarja obhajamo praznik Gospodovega darovanja v templju. Sv. maše bodo pri nas ob 7., 10. in 19. uri; pri vseh mašah bo blagoslov sveč.
3. DAN FEBRUARJA
pa goduje sv. Blaž, zato boste mogli tako zjutraj kot zvečer po sv. maši prejeti blagoslov na priprošnjo sv. Blaža.
PRED NAJSVETEJŠIM
bomo moli za nove duhovne poklice v četrtek, 4.2. ob 18:30. Pridite, molimo!
KRISTUS ODREŠENIK
ŽPSKdor bi želel predlagati še kakšno ime za prihodnji ŽPS, ga(jo) prosimo, naj vrže do vključno prihodnje nedelje listek s predlogom v košaro, ki je v veži.
BIRMANCI
S starši, in po njih tudi z birmanci, je dogovorjeno:
Birmanske skupine zaključijo pred zimskim počitniškim tednom letošnji program po domovih.
V torek 2. marca se birmanci zberejo po razredih v dveh skupinah: 7. razred ob 16:00; 8. razred ob 18:00 za nadaljnji verouk po razredih. Kdor ne more priti ob uri, določeni za njegov razred, se vključi v drugega. Na razpolago imamo samo torek in sicer 3. učilnico.
Birmanci se bodo udeležili počitniškega programa, ki ga predvidevamo na Vojskem; prvi program predlagamo čim prej na začetku in drugega ob koncu poletnih počitnic. Več o tem po razredih.
Starši so pripravljeni sodelovati, biti navzoči in animirati na teh programih.
Romanje v Oglej bo v soboto 17. aprila. Če bosta skupini dve, pa tudi v soboto 24. aprila.
Starši so naprošeni, naj dajo brez zadržkov tako izboljševalne kakor kritične pripombe k programu po skupinah, če je le mogoče, naj bodo pisne.
KROMBERK IN VOGRSKO
NEDELJA SVETEGA PISMADanes se pri maši še posebej srečamo z Božjo besedo, zapisano v Svetem pismu ali Bibliji. Med mašo izročijo starši birmanskim kandidatom Sveto pismo.
SVEČNICA
Na Gospodovo darovanje ali svečnico bo pred mašo blagoslov sveč: na Vogrskem ob 18. uri, v Kromberku ob 19. uri.
SVETI BLAŽ
Ta priprošnjik zoper bolezni grla goduje v sredo. Njemu v čast in priprošnjo bom delil poseben blagoslov na Vogrskem v sredo, v Kromberku pa prihodnjo nedeljo.
PRVI PETEK
Pred nami sta prvi petek in prva sobota v februarju, posvečena češčenju Jezusovega in Marijinega srca. Radi pristopimo k zakramentoma spovedi in obhajila ter molimo v čast Božji ljubezni.
BLAGOSLOV DRUŽIN
V Kromberku nadaljujem z obiskom in blagoslovom družin. Hvala za pogovor, molitev in prijaznost!
SOLKAN
JEZUSOVO DAROVANJE, SVEČNICAMaša ob 18:00 z blagoslovom sveč.
SV. BLAŽ, 3. februar
Po maši blagoslov sv. Blaža za zdravje.
27. – zadnja seja ŽPS
Z zadnje seje okrožnega PS: župnija ob smrti svojcev, vzdrževanje duhovnikov.
Ustavili smo se ob temi Občestvo raste iz Božje besede in evharistije in razmislili o še neizkoriščenih možnostih sodelovanja pri raznih delih maše. Ozrli smo se na izkušnjo sodelovanja v ŽPS v iztekajočem se mandatu (lepi spomini na Matjaža, ubrana skupina, člani ŽPS smo postali bolj dejavni v župniji, spletna stran župnije) in dali napotke za nadaljnje delo (čim več novih članov,). Posvetili smo se izbiri novega ŽPS. 36 predlaganim s strani župljanov (prispelo je 55 odgovorov) smo dodali še 11 imen.
Na kratko smo se ustavili ob predlogih iz »predloga ŽPS«: 1. Misijon po 10 letih: pogovoriti bi se bo treba z ostalimi mestnimi župnijami Nove Gorice. 2. Čiščenje cerkve po družinah veroučencev: Ta vzorec smo pred leti že poskušali, a se ni obnesel. 3. Prispevki za cvetje v cerkvi: V ta namen je nabiralnik v cerkvi.
Članom iztekajočega se mandata ŽPS se vsa župnija iskreno zahvaljuje. Bog povrni!
ŠEMPAS – OSEK
VOLITVE ŽUPNIJSKIH SVETOVV Šempasu se s skupino, ki bo pripravila volitve srečamo v ponedeljek, 1. februarja po maši.
SVEČNICA
Maša bo ob 18:00 v Šempasu. K blagoslovitvi prinesete sveče.
SV. BLAŽ
Maša bo v Šmihelu ob 17:00. Prejeli boste blagoslov sv. Blaža, še posebej v prošnji za zdravje.
PRVI PETEK
Na prvi petek obiščem bolne na domu. Pol ure pred mašo ste povabljeni k molitvi pred Najsvetejšim. Opravili boste lahko spoved.
G. Bogdan bo bolne na domu obiskal v Oseku v petek in v Vitovljah v soboto dopoldne.
NAŠI RAJNI
V soboto, 23. januarja smo se v Ozeljanu poslovili od Branka Hvaliča (66), Ozeljan 43a. Domačim izrekamo sožalje.
ŠEMPETER
SREČANJAV ponedeljek, 1. 2. bo ob 20:00 mesečno srečanje za katehistinje. V sredo, 3. 2. bo ob 19:00 zadnja seja sedanjega ŽPS. V soboto, 6. 2. bo ob 15:00 mesečno srečanje za prvoobhajance in njihove starše.
PRVI PETEK IN PRVA SOBOTA
V petek in soboto bo ura češčenja pred Najsvetejšim in priložnost za spoved od 17:00 do 18:00. Uro molitve pripravita 8. roža ŽRV in Binkoštna dvorana. Ob 18:00 bo sv. maša z nagovorom, po maši zaključek češčenja z blagoslovom z Najsvetejšim.
DUHOVNA OSKRBA BOLNIKOV
V februarju vas bom kot bolnišnični duhovnik vsak teden spodbujal k duhovni oskrbi bolnikov. V bolnišnici v Šempetru imamo kapelo sv. Družine s stalno navzočnostjo Najsvetejšega. V njej je vsako sredo ob 19:30 tudi sv. maša. Članice ŽK vsakič obvestijo vse bolnike v bolnišnici, da se lahko udeležijo sv. maše. Bolnike po oddelkih bolnišnice obiskujejo tudi duhovniki. Če je le mogoče, duhovniki obiščejo vsak teden vse bolnike, ki so trenutno v bolnišnici. Kdor želi, lahko prejme tudi zakramente. Učinkovitost duhovne oskrbe v bolnišnici pa je odvisna tudi od osebnega povabila duhovnika s strani bolnika ali njegovih svojcev. Vedno me lahko kot najbližjega duhovnika naši bolnišnici pokličete na tel. 05-39-36-357 ali mob. 041-766-845.
SKUPNA OZNANILA
NEDELJA SVETEGA PISMA
je danes. Popoldne ob 15:00 bo v Vipavi v Dijaškem domu srečanje članov in voditeljev bibličnih skupin. Ljubitelji Božje besede, pridite!
EVHARISTIČNE SVEČE
Po župnijah bodo letos na razpolago "evharistične sveče" (po 1,50€), ki jih bomo blagoslovili na svečnico. Dar za sveče bo namenjen za kritje evharističnega kongresa.
PRILOGA – STR. 1
OD DECEMBRA DO DECEMBRA IN VMESNO HUDO (6)
PO LENINOVI SMRTI
Po Leninovi smrti je zavladal Stalin. Ljudje so upali na izboljšanje stanja. Za katoličane in pravoslavne se ni nič spremenilo, kakor tudi ne glede ostalih svoboščin. Duhovniki so delovali med vernim ljudstvom skrivaj kljub strogim kontrolam in grožnjam. Oblast je imela namen dotolči kristjane, predvsem katoličane, s propagando ali kot so rekli, s kulturo in znanostjo. Papež Pij XI. se je brez vidnejšega uspeha trudil, da bi obnovil delovanje škofij in župnij. Čim je bil nekdo imenovan za škofa ali je bil posvečen za duhovnika, ga je partija zaznamovala in so se ob podpori policije vsuli nanj pritiski vseh vrst. Zato je papež 9. febr. 1930 objavil pritožbo zoper kratenje svoboščin v vatikanskem dnevniku Osservatore romano, s čimer je požel občudovanje in odobravanje po vsem svetu. Sovjeti so protestirali, vendar so preganjanja za nekaj časa postala manj barbarska, prenehala pa niso.
MED LETOMA 1937-39
Navidezno zatišje ni trajalo. Prišlo je leto 1937, začetek obdobja najhujše Stalinove pobesnelosti in komunističnega terorja, ki se je zavleklo tja v Drugo svetovno vojno. Samo v času tega, najhujšega in najbolj organiziranega terorja, so pobili okrog 150 katoliških duhovnikov, največ v Levaševu blizu St. Peterburga, pa v taboriščih Karelije, predvsem pa na nesrečnem otočju Solovki. Na Solovkih in tudi drugih taboriščih je v tem času izgubilo življenje tudi ogromno pravoslavnih duhovnikov in vernikov.
Po tem viharju preganjanja sta ostali odprti na vsem ozemlju Sovjetskega imperija leta 1941 samo še dve katoliški cerkvi, v Moskvi in Leningradu. Ostali sta v uporabi zdesetkanih katoličanov, ker sta spadali pod Francosko veleposlaništvo. V vsej ogromni deželi je bil takrat na svobodi samo en katoliški škof, sicer tuj državljan, na terenu pa kakšnih 20 duhovnikov.
PRELOMNO LETO 1989
V času Mihaila Gorbačova (roj. 2.3.1931), ki je bil predsednik Sovjetske zveze v letih 1985 - 1991, je začela otoplitev. Pokojni Aleksander Jakovljev je Gorbačovu pripravil smernice za modernizacijo države in s tem tudi za boljšo zaščito svoboščin. Prenova države je potekala z geslom, ki je postalo znano po vsem svetu: perostrojka.
Leta 1989, v letu padca Berlinskega zida, je Gorbačov izdal za tisti čas pogumen dekret, na podlagi katerega so postale v Sovjetski zvezi svobodne vse veroizpovedi, tako kar zadeva zbiranje vernikov kakor samega bogoslužja.
Veliko katoliških, tudi pravoslavnih cerkva, so kmalu ponovno odprli.
Po preganjanjih in po prvem valu potrošništva, zaradi katerega ljudje zlahka duhovno otopimo, je danes v Rusiji nekaj manj kot milijon in pol katoličanov. Med njimi deluje okrog 200 duhovnikov, skoraj vsi so iz drugih dežel, tudi iz Slovenije. Duhovniških poklicev je med katoličani kar nekaj in zelo upajo, da bodo lahko doprinesli svoj delež k duhovni podobi Rusije in njenemu polnejšemu napredku.
Gašper Rudolf
PRILOGA STR. 2
P. ATANAZIJ (KRISTIJAN) KOCJANČIČ (1911-1996) - 1
Pater Atanazij je bil rojen 20. aprila 1911 v Hrastovljah. Ta vas je podružnica župnije Kubed, slavna pa je po svojih freskah v cerkvi. Otroku so dali ime Kristijan, družinski priimek pa je bil Kocjančič. Kristjanova mati Marija r. Markončič, je umrla, ko je imel Kristjan komaj eno leto. Imel pa je še štiri brate. Za vse je skrbel ovdoveli oče Mihael, domačini so ga imenovali Miha. Oče je bil globoko veren in delaven, mehkega srca in prijazen. Delavnost ga je navajala na vztrajnost in odločnost. Teh lepih lastnosti so se od njega navzeli tudi otroci. Čutili so, da ima pošteno delo božji blagoslov.
Ko je bil Kristijan star 13 let, ga je oče, bil je zvest tretjerednik, član svetnega reda svetega Frančiška Asiškega, spremljal k frančiškanom v Koper in jim prepustil bistrega fanta, da bi ga vzgojili za duhovnika.
Eno leto je potem Kristijan hodil v osnovno šolo v Kopru. Nato so fanta premestili v Italijo, v Lonigo pri Vicenzi, da je z drugimi pripravniki za vstop v frančiškanski red obiskoval gimnazijo. Ko je končal tretji razred gimnazije, je šel v frančiškanski noviciat v kraj San Pancrazio di Barbarano, prav tako blizu Vicenze. V noviciatu so mu dali samostansko ime Atanazij. Četrti razred gimnazije je obiskoval že kot redovnik Atanazij v Huminu (Gemona del Friuli) na slovensko-italijanski narodnostni meji.
To je bilo v času fašizma in seveda v gimnaziji ni bilo ne duha ne sluha o slovenščini. Višjim razredom gimnazije v Italiji so takrat pravili filozofija, ker je bilo osrednji premet modroslovje. Brat Atanazij je filozofijo študiral v Motta di Livenza, v Kopru v samostanu Sveta Ana in v Padovi.
Med študijem filozofije je 13. novembra 1932 v Motta di Livenza izrekel večne redovne zaobljube.
Maturiral je v Padovi leta 1933.
Nato se je vpisal na teologijo. Bogoslovje je študiral v treh redovnih bogoslovnih učiliščih: v Motta di Livenza, v Padovi in v Benetkah. Opravil je tudi dveletni misijonski medicinski tečaj.
Beneški pomožni škof msgr. Giovanni Jeremich ga je v Benetkah v samostanski cerkvi San Francesco della Vigna, 4. julija 1937 posvetil v duhovnika. Naslednji dan je maševal v kapucinski cerkvi pri svojem prijatelju in spovedniku svetemu p. Leopoldu Mandiću. Novo mašo v rodnih Hrastovljah so fašisti hoteli preprečiti. Moral je čakati več kot štirideset dni, da mu je provincial, njegov višji redovni predstojnik, sporočil, da je pot v Koper in Hrastovlje varna. Pa vendar ni mogel maševati v domači vasi, ampak se je moral s svojo novo mašo umakniti h kapelici Device Marije na Vzročku ob izviru Rižane. Spremljal ga je g. Jože Milič, župnik v Kubedu. Pri novomašnem kosilu so bili samo štirje: novomašnik, oče, en brat in župnik.
brat Pavel Krajnik
PRILOGA STR. 3
POZDRAV G. NADŠKOFU DR. A. STRESU
G. GREGOR ČUŠIN, PREDSTAVNIK VERNIKOV NADŠKOFIJE
Pozvan sem bil, da vas v imenu vernikov ljubljanske škofije pozdravim in tako stojim pred Vami, eden od koštrunov iz vaše črede, da bi izrazil svoje želje in pričakovanja. In če kaj pričakujem, če si česa želim od Vas, potem si želim, da bi Vi veliko želeli in pričakovali od nas, svojih vernikov. Da bi bili do svoje črede zahtevni, kajti pot po kateri stopamo za Vami, je tesna in vrata, skozi katera moramo vstopiti, so ozka. Želim si, da bi palica, ki jo držite v roki ne bila le simbol pastirske službe. Pastirju palica resda služi tudi za oporo, predvsem pa z njo vodi čredo po pravih poteh, jo odvrača od slabe paše, tudi udari, če je treba in brani pred sovražniki. Želim si, da bi nas radi obiskovali na naših župnijah. Ne le za posebne priložnosti in slavnosti, ampak tudi kar tako: da svojim najemnikom, svojim duhovnikom vlijete poguma, predvsem pa da spoznate svoje ovce, in da ovce spoznajo Vas, da bomo poznali vaš glas in Vam brez strahu in pomisleka sledili.
In, gospod nadškof, brez strahu, vaši verniki smo kristjani, in kot taki ponižni in potrpežljivi. Ne boste prvi pastir, s katerim bomo potrpeli, kakršenkoli že je in vas bomo spoštovali in ljubili, četudi ne boste izpolnili naših želj in pričakovanj. A več želja in pričakovanj do vas gojijo, če se po svetopisemsko izrazim, volkovi, tatovi in roparji, tisti, ki pravijo, da jih ne brigate in da se tudi Vi ne smete brigati zanje. A če boste natančno pogledali, boste videli, da so ti volkovi, tatovi in roparji le preoblečene in prestrašene izgubljene ovce. Zelo prestrašene in zelo izgubljene. In tudi te so del Vaše črede. Pričakujejo, da jim boste šli na živce! Ne razočarajte jih v njihovih pričakovanjih.
Biti škof, biti nadškof, je odgovorna in stresna služba. A prosim Vas, gospod nadškof, pokažite in dokažite Sloveniji, da je Stres lahko tudi pozitiven!
Tudi roka, ki Vam jo ponujam ni le simbolna gesta, bonton, temveč je konkretna ponudba, obljuba, ki Vam zagotavlja našo molitev, našo pripravljenost in sodelovanje v ugodnih in neugodnih okoliščinah, bodi prilično ali neprilično.
V zameno za jasne besede, stvarna dejanja in pravo pot. Vse za evangelij!
Ljubljana, 24. jan. 2010
IZ ZAHVALE GOSPODA NADŠKOFA
… Hvala vam vsem, ki ste se iz občutja povezanosti in solidarnosti danes zbrali v tej naši stolni cerkvi. Hvala vam za vašo pripravljenost, ki ste jo pravkar izrazili, in ponudili svoje velikodušno sodelovanje – vas bom držal za besedo. Predvsem pa hvala Bogu za ta dar edinosti in medsebojne podpore, ki jo pravkar doživljamo. S to zahvalo in zaupanjem v srcu zapojmo sedaj zahvalno pesem, Gospod pa naj nas potrdi in utrdi v svoji ljubezni s svojim blagoslovom.PRILOGA STR. 4
VZGOJA, PROJEKT ZA MLADE
VZGOJNA ZVEZA
»Vzgojni izziv: Poročilo – predlog o vzgoji« je naslov knjige Odbora za kulturni projekt Italijanske škofovske konference, ki so jo predstavili v italijanskem parlamentu. »Potrebno je vzpostaviti vzgojno zvezo, ki bo vključevala največje možno število sogovornikov: šole, družine, Cerkve in drugih ustanov.« V Italiji je vedno večja potreba po ponovnem ovrednotenju delovanja vzgojnega sistema.
VZGOJA – NEZNAN TERITORIJ
Zaskrbljujoče je izginjanje kulturnih znamenj, vrednot, pomanjkljivost moralne vzgoje in doslednosti, kar v največji meri prizadene mlade. Vzgoja vse bolj postaja neznan teritorij. S težavami se srečujejo različni nosilci, od staršev do učiteljev. Vse bolj pa se pri njih, kot tudi pri mladih zaznava potreba po vzgojnem procesu. Zato se ne sme popuščati pesimizmu in premoči kalupov, ki temeljijo na relativizmu in nihilizmu in težnjam, ki so v nasprotju z osnovnimi potrebami človeka.
KLASIČNE DRUŽINE – VZGOJE NI VEČ
Zmeda na področju vzgoje se dotika vseh generacij. Med mladimi je sicer bolj očitna, toda posledice čutijo vsi. Zrelost družbe je, v kolikšni meri se teh problemov zaveda in se z njimi sooča v pravilnih rešitvah. Na vseh ravneh se je sposobnost izobraževanja in vzgoje zmanjšala. To, kar so včasih omogočale družine, tega danes ni več. Mladi le še v šoli dobijo, če je to omogočeno, programe za socializacijo in kulturo.
ODGOVORNOST VSEH
Poročilo Italijanske škofovske konference analizira stanje v Italiji. Klasične vzgojne ustanove (družina, šola, Cerkev) in različne življenjske in kulturne dejavnike (svet gospodarstva, medije, svet športa…) vabijo, da se v delo za mlade dejavno vključijo. Ne gre le za premostitev trenutnih težav, ampak za dolgotrajni projekt z odgovornostjo vseh.
SVETOVNI DAN MLADIH 2011
Ob pripravi na Svetovni dan mladih, ki bo od 16. do 21. avgusta 2011 v Madridu, križ in ikona Device Marije z mladimi romata po Španiji. Ena od postaj je bila 4. januarja železniška postaja »El Pozo«, tarča terorističnega napada 11. marca 2004, ki je zahteval 193 žrtev. V procesiji so navzoči molili za žrtve terorizma in za vse, ki so zaradi tega kakorkoli prizadeti.
Srečanje na postaji je povezano s postankom v župniji sv. Jožefa, kjer so se zbrali mladi s posebnimi potrebami in prostovoljci, ki jih spremljajo. Mladi so povedali: »Vsi molimo na enak način, ne glede na zmožnosti našega telesa. Priložnosti kot je ta pokažejo, da vrednote mladih niso samo v zunanji moči in lepoti, ampak tudi v tem, da pomagamo, smo solidarni in si prizadevamo za dostojanstvo vsakega človeka«.
Aleš Rupnik
Neposlušnost
Levček zagleda turista in se zapodi za njim po puščavi.
Končno turistu uspe, da pobegne.
Mladič se vrne in mama levinja ga okrega: »Kolikokrat sem ti že rekla, da se ne igraj s hrano!«