PONG - Pastoralno okrožje Nova Gorica

UVODNIK

Boj proti veri in Cerkvi

V Frančiškovi dvorani na Sveti Gori je razstava »Boj proti veri in Cerkvi«, ki bo odprta vključno do 20. septembra 2009. Razstava je prikaz nasilja nad vero in Cerkvijo od konca vojne leta 1945 pa vse do leta 1961. To je bilo obdobje popolne brezpravnosti katoliške Cerkve največjega fizičnega in psihičnega nasilja in obračunavanja z njenimi  predstavniki v Sloveniji. Ogled razstave priporočam zlasti še povojni generacijam, ki tega temnega obdobja Slovenske zgodovine ne poznajo, saj šolski učbeniki še danes prikrivajo dostop do tega, kar se je v resnici dogajalo in zgodilo. 
Misliti nam daje predvsem dejstvo, da so bili morilci, mučitelji, skratka preganjalci Cerkve po krstu vsi njeni pripadniki. Otroci so se obrnili proti lastni Materi. Kaj se je z njimi zgodilo po tolikih letih obiskovanja verouka in udeležbe pri nedeljski maši, da so se odločili postati   njeni preganjalci in »grobarji«? Za to nimamo pri roki natančnega odgovora. Vsak človek je skrivnost zase. Lahko le ogibamo, pa ne z namenom, da bi jih natančno »analizirali«, temveč da bi se mi  kristjani zamislili nad seboj: Kako odgovorno živimo vero? Kakšna je naša zvestoba Cerkvi?  Kako globok je naš čut za pripadnost Materi Cerkvi?  Kdor si ne prizadeva za iskreno in globoko vero, za dejavno pripadnost  in zvestobo Cerkvi, za odgovorno versko-vzgojo svojih otrok, lahko kaj hitro postane Njen preganjalec in rabelj njenih članov.
Pravijo, da nam mora zgodovina postati učiteljica, da bi se obranili pogubnih skušnjav danes in v prihodnosti, potem lahko kristjani rečemo, da moramo tudi Cerkev razumeti kot našo učiteljico, ki nam oznanja Kristusov evangelij, da bi bili »luč in kvas sveta« in ne prinašalci »teme zla«, ki prinaša tolikšno, a nepotrebno gorje, ki  še desetletja razdiralno zaznamuje Slovenski narod.
       

p. Bernard Goličnik

KAPELA

ZAHVALA
za darove ob akciji MIVA, nabralo se je 2.013,44  €.

MARIJIN ROJSTNI DAN
V torek, na praznik Marijinega rojstva, 8. septembra bodo sv. maše ob 6:30, 8:00, 10:00 in 19:00 uri.

DEVETOŠOLCI
majo uvodno srečanje v petek, 11.9. ob 18.00 uri in
MLADINCI
prav tako v petek, 11.9. ob 19:30.

KATEHETSKA NEDELJA
je prihodnjo nedeljo 13.9., ko bo ob 10. uri sv. maša v čast Svetemu Duhu.

POLETNA STATISTIKA:
KRSTI
Med božje otroke smo sprejeli:
V nedeljo, 28. junija Jeleno Cvetković, hči Gorana in Svjetlane, Erjavčeva 26B in Evo Marvin, hči Denisa in Tine Marvin, Stara Gora 4A; v nedeljo, 5. julija Žiga Ferjančiča, sin Denisa in Petre, Pod gričem 1, Rožna dolina in v nedeljo, 19. julija Lano Marijo Vidic, hči Dimitrija in Mojce Vidic, Pod gričem. Staršem in botrom želimo, da so otrokom svetel zgled v veri.

POROKA
Pred oltarjem Kostaneviše Marije sta v soboto, 4. julija  sklenila zakrament sv. zakona ženin Aleš Berger in Bleda in nevesta Nana Marija Lisjak iz Solkana. Iskrene četitike.

KRISTUS ODREŠENIK

HVALA
Prisrčna hvala vsem, ki ste se velikodušno odzvali in darovali svoj čas pri ponedeljkovi skupni delovni akciji pospravljanja učilnic in drugih prostorov.

KATEHETSKA NEDELJA
Starši in veroučenci vabljeni k sveti maši 13.9. ob 11. uri. S seboj prinesite vsak svojo šolsko torbo in jo položite na stopnice pred oltar. Blagoslov šolskih torb bo znamenje naše prošnje, da hočemo v novem letu vse obveznosti nositi z veseljem.

MLADI
Učenci lanskega 9. raz. že sedaj vabljeni na prvo info. srečanje v sredo, 9. sept. ob 19.30. Za soboto, 19.9. se mladi čim prej prijavite za mesto v avtobusu za srečanje v Stični. Povej naprej!

STARŠI
Starše letošnjega 9. razreda in 1. letnika srednješolcev se dobimo v nedeljo 20.9. po sveti maši ob 9.00.

PEVSKI ZBOR
Župnijski pevski zbor je začel z rednimi vajami v četrtek, ob 20.00. Lepo vabljeni novi pevci.

POROKE
Poročili so se: 6. junija na Sveti Gori Matej Pavzin in Polonca Kramer;
13. junija Jernej Kogoj in Tina Valentinčič;
27. junija Tadej Smogavec in Ivana Lipovec;
8. avgusta Matej Dakskobler in Teja Žižmond.
Naj jih spremlja Božji blagoslov!

KRSTI
Krščeni so bili: 5. julija Tomaž Filej, sin Evgena in Katarine Ušaj ter Asja Leban, sin Aleša in Ike Milkovič;
8. avg. Neja Dakskobler, hči Mateja in Teje Žižmond;
30. avg. Jani Pahor, sin Igorja in Nataše Dakskobler.
Da bi se držali prave Poti, Resnice in Življenja!

POGREBI
Danilo Sivec (73) je bil pokopan na Stari gori 26. junija,
Jožefa Faganel (80),  pogreb v Črničah 21. julija,
Darinka Munih (63), pogreb v Šempetru 7. avgusta,
Lea Cej (90), pokop v Solkanu 28. avgusta,
Kristina Leban (64), pogreb na Stari Gori 29. avgusta.
Naj počivajo v miru!

KROMBERK IN VOGRSKO

OTROCI IN STARŠI
V prejšnjih številki so se pri posredovanju oznanil prikradle napake Veroučno leto se začne v tem tednu po 6. septembru. Vpisovanje in začetek novega letnika verouka bo po sporedu na oglasni deski. K vpisu pridete starši in otroci. S seboj prinesite podpisana spričevala in denar., da nabavite veroučne knjige in zvezke.
Starši in otroci, obvestite se med seboj; še posebej obvestite starše prvega razreda!

PEVSKE VAJE
V Kromberku so ob četrtkih po maši (19:30), za otroški zbor pa ob sobotah ob 10. uri.

SHOD V KROMBERKU
Prihodnjo nedeljo bo slovesnost ob prazniku župnijske zavetnice Marije Tolažnice (4. 9.) in ob obletnici posvetitve cerkve (8. 9. 1927). Slovesna maša s procesijo bo 13. septembra ob 16. uri. Lepo vabljeni, Marijini častilci!

POROKA, KRSTI, POGREBi
Opravičujemo se za napake v prejšnji številki pri datumih porok in krstov. Na Vogrskem smo 20. 6. pokopali Darka Šuligoja, v Kromberku pa 16. 7. Ano (Anamarijo) Mokrin. Gospod, daj jima večni pokoj!

ZAHVALA
Za MIVO (za nakup vozil misijonarjem) smo zbrali na Vogrskem 400 €, v Kromberku pa 690 €. Bog naj stokratno povrne dobrotnikom!

SOLKAN

NAVDUŠENO V VEROUČNO LETO 2009/2010
Potrudimo se, da pridemo vsi k prvi veroučni uri v ponedeljek, torek in petek, da se pripravimo na katehetsko nedeljo 13. septembra, ko bomo pri maši ob 10:00 prosili Svetega Duha za razsvetljenje in varstvo v novem letu.

MARIJINO ROJSTVO – MALI ŠMAREN
Nebeško Mater počastimo v torek 8. 9. predvsem pri maši ob 19:00.

ŽUPNIJSKO ROMANJE
26. septembra v Maribor in na Ptujsko goro. Pridružili se bomo slavju ob 150-letnici prenosa škofijskega sedeža v Maribor in 10-letnici Slomškove beatifikacije. Čimprej se priglasimo.

NAŠI RAJNI
K Očetu v nebeški dom sta odšla 25. 8. 83-letna Alojzija Bašin roj. Vuga, IX. korpus 85 in 31. 8.  84–letni Mirko Leban, IX. korpus 36. Gospod, podari jima svoj mir in domačim tolažbo!

ŠEMPAS – OSEK

SHOD NA VITOVLJAH
Danes popoldne vas vabimo na shod na Vitovlje. Romarska maša bo ob 16:00.

KARITAS
Sodelavke in članice vabim na srečanje v torek, 8. 9. po maši.

URNIK MAŠ
V Oseku bodo od ponedeljka večerne maše ob 19:00.

KRST
V Oseku sta bila 21. 6. krščena: Vane Bremec, sin Boštjana in Ane roj. Blaško (Vitovlje 20) in Iza Geržina, hči Matija in Irene Ipavec Geržina (Osek 4b).
V Šempasu je bil 28. 6. krščen Tadej Štrukelj, sin Silvana in Mateje roj. Kolenko (Ozeljan 10a). Čestitamo in voščimo vse najboljše.

POROKA
V Šempasu sta se 4. 7. poročila Andreja Velikonja in Borut Skomina. Naši organistki se za njen prispevek v župniji zahvaljujemo.
Na Vitovljah pa sta se 12. 7. poročila Blanka Corel in Klemen Jaklič iz Ljubljane.
Voščimo obilo blagoslova.

NAŠI RAJNI
V petek, 21. 8. smo se pri sv. Luciji v Vitovljah poslovili od Stojana Remca (62), Vitovlje 68. V hvaležnosti za njegovo pripadnost naj ga spremlja naša molitev.

SKUPNA OZNANILA

KONCERT NA SVETI GORI
V  nedeljo 6. 9. ob 17:00: Branko Robinšak, tenor, Tone Potočnik, orgle.

MOLITVENI DAN ZA DUHOVNE POKLICE
V soboto, 12. 9. bo na Sveti Gori molitveni dan za duhovne poklice z geslom: »Vem, komu sem veroval«. Ob 8:00 se zberemo na Prevalu z molitvijo Križevega pota, ob 9:30 je v baziliki molitvena ura; ob 10:30 je maša in ob 13:00 koncert mladih, pete litanije in blagoslov.

ORGLARSKA ŠOLA
Orglarska šola je začela je delom v novem šolskem letu in vabi k vpisu nove slušatelje. Vpis in informacije: Matej Petejan 040 399 438.

STIČNA
sobota, 19.9.  Prijave po 11 € srejema domači župnik.

KATEHUMENI
Nadaljujejo svojo pot uvajanja v krščanstvo. Pred njimi je drugo obdobje, ki bo trajalo do prve postne nedelje. Njihovo vzpenjaje pospremimo z molitvijo.

PRILOGA – STR. 1

CERKEV NA SLOVENSKEM V ČASU ILIRSKIH PROVINC (1)

Francosko obdobje na Slovenskem je sledilo času reform Jožefa II., ko sta njegova naslednika Leopold II. (1790-1792) in Franc I. (1792-1835) opustila nekatere reforme in se marsikje vrnila na prejšnje. Med drugim je bila Gorici vrnjena okrnjena škofija namesto ukinjene obsežne nadškofije. Ostale pa so ideje, da je potrebno izenačevati meje škofij s političnimi, da je Cerkev državna služabnica in duhovnik tudi državni uradnik.
V take razmere je zgodovina posegla z napoleonskimi vojnami in francosko zasedbo dela našega ozemlja. Političnoupravnim spremembam, ki so jih prinesli ti dogodki, so sledile tudi cerkvene preureditve.
Odnos tedanje Evrope do francoske revolucije in Napoleona se da razdeliti na dva tabora: na tiste, ki so v Napoleonu videli prinašalca svobode, in tiste, ki so v njem videli rušitelja vrednot. Med slednje je sodil tudi tedanji goriški škof Franc Filip Inzaghi, ki je že leta 1795 v pastirskem postnem pismu svaril Goričane pred Francozi, ki da so preganjalci Cerkve, duhovnikov, zatiralci narodov in sam “bognasvaruj”. Ko so čez dve leti Francozi preko Italije prvič prodrli na Slovensko, se je Inzaghi umaknil iz Gorice. Ob prihodu v Gorico je Napoleon na sprejemu duhovščine obsodil Inzaghija, ki bi moral kot škof ostati s svojimi verniki. Po avstrijsko-francoski mirovni pogodbi v Campoformiju oktobra 1797, ki je ukinila Beneško republiko, je njen večji del prišel pod Avstrijo. Del te pridobitve je bila tudi videmska nadškofija, ki je zamenjala le vrhovnega voditelja ne pa tudi mej.
Do pravih sprememb na cerkvenem področju je prišlo šele z mirom v Bratislavi leta 1805, ko so Avstrijci izgubili več, kot so pridobili v Campoformiju. Nova meja, ki je pri nas potekala od izliva Soče do Krstenic pri Kanalu, od tam do Britofa ob Idriji, naprej pa po stari avstrijsko-beneški meji (z majhnimi spremembami zahodno od Kobarida), je ločevala Avstrijo in Napoleonovo Italijansko kraljestvo, ki mu je na jugu pripadala tudi nekdanja beneška Istra. Državna meja na Soči je tako postala tudi cerkvena – med goriško škofijo in videmsko nadškofijo. Videm je tako pridobil kar 27 župnij, Gorica pa je v zameno dobila 4 župnije tostran Soče na območju Tržiča.
Za Istro velja, da kar je v Avstriji naredil Jožef II., so tu dokončali Francozi. Odpravili so cerkvene bratovščine (razen bratovščine sv. Rešnjega telesa), ukinili so številne cerkve in samostane v Kopru, Izoli in Piranu. Za slovansko prebivalstvo Istre (Slovence in Hrvate)  je bila boleča ukinitev glagoljaškega samostana v Kopru leta 1806, ki je versko in duhovno skrbel za istrske Slovane, domačine na podeželju in v mestu, in tudi za prehodne vernike vojake, trgovce in galjote.
Ostalo je pa “ilirsko” semenišče za vzgojo duhovniških pripravnikov med istrskimi Slovenci.

Miloš Fon

PRILOGA STR. 2

Premalo znan Slovenec - svetniški kandidat

MSGR. JAKOB UKMAR (2)

PRILIKE IN NEPRILIKE ČASA
Msgr. Jakob Ukmar je zvesto delil usodo s slovenskimi, furlanskimi, hrvaškimi, tudi z italijanskimi duhovniki, s škofi: Alojzijem Fogarjem, Frančiškom Borgijem Sedejem, Andrejem Karlinom  ter duhovniki: z Leopoldom Jurco, Božom Milanovićem, Antonom Požarjem, Virgilom Ščekom in drugimi, ki so morali v podivjanem času reševati, kar se je rešiti dalo.
Italijanskim vernikom v Škednju je pogumno dokazoval, da je fašizem v nasprotju s krščanstvom. Govor o Krščanskem sožitju med narodi je v prepisanih izvodih krožil več let. Leta 1938 je goriški nadškof v semenišču našel 20 izvodov te pridige in jih takoj uničil, kot da bi šlo za nedostojnost.

RICMANJSKI UPOR
Pet let po duhovniškem posvečenju je škof poslal mladega Ukmarja v Ricmanje. Nič posebnega za tiste, ki še niso slišali za sloviti ricmanjski upor. Prebivalci Ricmanj so namreč želeli ponovno obuditi glagoljaško (staroslovansko) bogoslužje. Škofija na zahteve ni odgovorila, zato so se Ricmanjci razglasili za grkokatolike, česar pa Vatikan ni priznal. Ricmanjci se niso dali in so šli »na svoje«.
Župnik je pobegnil, poroke in pogrebe pa je opravljal kar župan. Mladi Ukmar je spal vsako noč v drugi sobi, ker so župljani večkrat metali kamne vanj in razbili npr. 32 stekel v župnišču. Ukmar je kraške »jakobince« omehčal in pred odhodom že začel pokopavati ljudi “brez incidentov”.

POD ZLOM NACIONALIZMA
Čas po prvi svetovni vojni je bil čas, ko je del italijanskega naroda zbolel za fašizmom. Jakob Ukmar je dobro vedel, kaj je v človeku in kaj so iz njega sposobne narediti ideologije, fašizem, nacizem in komunizem.
Odločno je obsojal nedemokratične sisteme, odpuščal pa ljudem, ki so pijani sovraštva grmadili zlo na zlo.
Kot duhovnik in »svoboden v svoji službi do smrti« je skušal zavarovati vsako človekovo življenje, njegovo dostojanstvo, pravice, tudi pravico do materine besede, a je požel navidez bolj malo uspeha. 
V Trstu je leta 1910 postal predstojnik dijaškega semenišča, v katerem so bili večinoma Slovenci in Hrvati, italijanski duhovniški kandidati so namreč imeli svoj zavod v Kopru.
V imenu jezikovne enakopravnosti je kot predstojnik uporabljal tudi nemščino. Toda to je bilo preveč za italijanske nacionaliste na škofiji, ki so dosegli, da so po treh letih zavod razpustili. Podobno stališče je imel po koncu prve vojne, ko je kot rektor tržaškega bogoslovja kljub policijskim racijam in nadzorom od gojencev zahteval učenje slovenščine, hrvaščine in italijanščine.
Nacionalizem je jemal kot zlo, zato ni podpisal zahteve slovenskih duhovnikov za ustanovitev slovanske škofije. Resda je imel oporo v takratnem škofu Angelu Bartolomasiju. Položaj Slovencev in Hrvatov pa se je hitro slabšal in tudi univerzalni protinacionalistični Ukmar se je tedaj vključil v delo Zbora svečenikov sv. Pavla za obrambo identitete Slovencev in Hrvatov.

Po Našem vestniku, Družini ter internetu

PRILOGA STR. 3

ČAS PREDSOTKOV, SOVRAŠTVA IN PREGANJANJA

ČAS PREDSODKOV
Predsodek je stališče ali vrsta stališč, ki so utemeljena na močnih čustvih, neznanju ali interesih. Zato so trdoživi in odporni proti spremembam.
Predsodke občutimo na lastni koži, ko neka večina, mediji, oblast, javnost ali dovolj glasna skupina podžge negativno razpoloženje do določene socialne skupine.
Ne bi hoteli strašiti sebe in druge, vendar trdimo, da kristjani tega časa čutimo na sebi trdožive predsodke.
Mnogi izmed njih so stari, drugi novejši.
Med vzroki, da se ponekod naravnost kopiči sovraštvo do kristjanov in celo krvavo preganjanje, trdijo poznavalci, je javno zaničevanje kristjanov v ameriški in evropski javnosti, ki naj bi bili krščanski. Ko v okoljih, ki niso krščanska, zaznajo tako negativno  razpoloženje do kristjanov na domačih tleh, v Evropi in Ameriki, dobijo pritrditev za svoje predsodke in sovraštva do krščanstva.

ČAS SOVRAŠTVA
Sovraštva ni mogoče odpraviti s predpisi. Od vsakega posameznika je odvisno, ali bo nekoga, ki je drugačen, ima drugo vero in prepričanje, sovražil, ali ga bo sprejel takšnega, kot je. Velikokrat je to težko. Ljudje se pač sovražimo zaradi nepoznavanja, stereotipov.
Nekateri poznavalci dogajanj trdijo, da vlada v naših javnostih stalen odpor do kristjanov (kristjanofobija).
Kristjanofobija ni povsod enaka. V Severni Afriki se sklicuje na kolonizacijo, ki je prenehala pred petdesetimi leti. V spominu množic je še vedno predstava o kristjanih, Italijanih in Francozih,  ki vladajo nad preprostim ljudstvom. V takem vzdušju ni težko vzdrževati podobo kristjanov kolonizatorjev, na Srednjem Vzhodu ohranjajo spomin na križarske vojne. Danes si razlagajo vojno v Iraku kot ponoven križarski pohod. Tragični 11. sept. so doživeli po vsem Vzhodu kot pomembno zmago nad krščanskim Zahodom. Kristjan je zaznamovan kot zahodnjak in že zaradi tega kot sovražnik.

ČAS PREGANJANJA
Zanimivo pri vsem tem je, da pravzaprav kristjanov danes nihče ne ščiti. Države, ki bi lahko kaj naredile za zaščito krščanskih vernikov npr. v muslimanskih okoljih, naredijo bore malo zaradi prakse, ki govori, naj druga država ne posega v notranje življenje druge države. Kristjani so državljani te in one države, torej »notranja zadeva« države.
Med nedavnim obiskom Alžirje je npr. nemška kanclerka Angela Merkel zbrala državniško moč in je oblastem predstavila problem preganjanj tamkajšnjih kristjanov.
Na vsak način postaja viden načrt preganjanja kristjanov. V Evropi in Ameriki se odvija zaenkrat z besednim širjenjem sovraštva in s poniževanjem krščanskih vernikov ter razvrednotenjem krščanstva. Tovrsten odnos do kristjanov, ki vodi v preganjanje, je danes relativno množičen šport tudi na Slovenskem. Ko je enkrat predsodek ali sovraštvo do kristjanov izvoženo v nekrščansko okolje, se tam nadaljuje kot omejevanje verske svobode z zakonskimi predpisi.
Ni čudno, da zločinsko prelivajo kri redovnic, misijonarjev, vedno bolj pogosto pa tudi krščanskih vernikov in celih družin.
Ob preglobokem molku Zahoda.

Po agencijskih vesteh zbral Gašper Rudolf

PRILOGA STR. 4

KOMUNICIRATI S SVETOM (2)

SPREJEMANJE
Ključ za uspešno posredovanje sporočila je način sprejemanja. Soočiti se s post – krščansko kulturo pomeni govoriti njej razumljivi jezik, spoštovati njene vrednote, čeprav se z njimi ne poistovetimo, in biti dovolj prepričljiv, da pritegneš pozornost.

DIGITALNI SVET
 V knjigi z naslovom: »Zadnji TV pridigar« Cook poudarja, da je naš čas zaznamovan z instant informacijami. Pomemben korak za soočenje s kulturo je, da znamo poslušati. Enostranska oblika komunikacije ne zadostuje več. Tudi Cerkev mora vstopiti v svet sodobnih medijev, saj je malo ljudi, ki jih ne uporabljajo. Mobilne tehnologije in blogi so sredstva, ki jim moramo nameniti več pozornosti.

NEKAJ NAPOTKOV
Zavedati se moramo moči vizualnega posredovanja (podoba). To je danes govorica mladih, ki se je mora Cerkev naučiti. Žal o verskih vsebinah še vedno govorimo iz vidika poučevanja. Vprašanje posredovanja vere je v preizkušnji časa: Kaj pomeni posredovati resnične vrednote? Potrebno se je izogibati negativnim sporočilom. Kristjani smo ožigosani, da smo proti vsemu. Naše poslanstvo je, da nekaj naredimo, kar lahko spremeni življenje ljudi in kulture. Seveda je potrebno ločevati, kaj je dobro in slabo. V prihodnosti ne bomo več govorili o krščanskih medijih, ampak o kristjanih v medijih.

DATI VSEBINO
 Poiskati vsebino, je ena najpomembnejših nalog. Pokazati svetu, da imamo bogato zgodovino in s to vsebino lahko spremenimo svet. Medijska naloga Cerkve je, da ljudem pomaga iskati odgovore na vprašanja.
 

SKUPNI DOKUMENT POLJSKIH IN NEMŠKIH ŠKOFOV

Ob 70. obletnici napada nemške vojske na Poljsko, 1. septembra 1939, začetku druge svetovne vojne, so nemški in poljski škofje objavili dokument o teh dogodkih. V pismu, ki so ga istočasno objavili v Bonnu in Čenstohovi, škofje poudarjajo, da se ne želijo vračati v preteklost, ampak odgovorno graditi prihodnost. Mladim generacijam, ki same niso doživele strahot vojne, je potrebno predstaviti jasno sliko preteklosti in pomagati preraščati omejene in površne ocene, ki bremenijo odnose med narodoma. Škofje se posebej spominjajo holokavsta evropskih Judov in drugih posledic agresije. Vračajo se tudi k zgodovinskemu dokumentu iz časa II. vatikanskega koncila (1965), o spravi nemških in poljskih katoličanov, v katerem so še danes znamenite besede: »Odpuščamo in prosimo, da nam odpustite«. Dokument, z datumom 25. avgusta 2009 sta podpisala predsednika škofovskih konferenc Robert Zollitsch in Jozef Michalik in je v obliki brošure objavljen v poljskem in nemškem jeziku. V nedeljo, 30. avgusta so ob tej priložnosti obhajali mašo za vse žrtve druge svetovne vojne in za mir.

Aleš Rupnik



Razprava o recesiji
Pijančka se nacejata in med popivanjem modrujeta. Eden vpraša: »Imaš ti za letos, ko nas je zajela recesija, kakšno posebno željo?« »Isto kot ti.« »Res, da jo slišim.« »Recesija nama lahko pobere vse, samo ne pijače.«